Sprejmi Ne sprejmem

EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32014R0468

Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17)

UL L 141, 14.5.2014, str. 1–50 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

V veljavi

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/468/oj

14.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 141/1


UREDBA (EU) št. 468/2014 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 16. aprila 2014

o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN)

(ECB/2014/17)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 127(6) in člena 132 Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 34 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (1) ter zlasti člena 4(3), člena 6 in člena 33(2) Uredbe,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko o praktičnih podrobnostih za uresničevanje demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na Evropsko centralno banko v okviru enotnega mehanizma nadzora (2),

ob upoštevanju javnega posvetovanja in preučitve, ki sta bila opravljena v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) št. 1024/2013,

ob upoštevanju predloga Nadzornega odbora in po posvetovanju s pristojnimi nacionalnimi organi,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1024/2013 (v nadaljnjem besedilu: uredba o EMN) vzpostavlja enotni mehanizem nadzora (EMN), ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (ECB) in pristojni nacionalni organi sodelujočih držav članic.

(2)

V okviru člena 6 uredbe o EMN je ECB izključno pristojna za opravljanje mikrobonitetnih nalog, ki so nanjo prenesene s členom 4 navedene uredbe, v zvezi s kreditnimi institucijami s sedežem v sodelujočih državah članicah. ECB je odgovorna za učinkovito in skladno delovanje EMN ter za nadzorovanje delovanja sistema, in sicer na podlagi odgovornosti in postopkov iz člena 6 uredbe o EMN.

(3)

Kadar je to primerno in brez poseganja v pristojnost in odgovornost ECB za naloge, ki so nanjo prenesene z uredbo o EMN, so pristojni nacionalni organi pod pogoji iz uredbe o EMN in iz te uredbe odgovorni za pomoč ECB pri pripravi in izvajanju vseh aktov, ki se nanašajo na naloge iz člena 4 uredbe o EMN v zvezi z vsemi kreditnimi institucijami, vključno s pomočjo pri dejavnostih preverjanja. V ta namen bi morali pristojni nacionalni organi pri izvajanju nalog iz člena 4 uredbe o EMN upoštevati navodila ECB.

(4)

ECB, pristojni nacionalni organi in imenovani nacionalni organi morajo izvajati makrobonitetne naloge iz člena 5 uredbe o EMN ter upoštevati postopke usklajevanja, ki so določeni v navedeni uredbi, tej uredbi in upoštevnem pravu Unije, ne da bi to posegalo v vlogo Eurosistema in Evropskega odbora za sistemska tveganja.

(5)

Znotraj EMN se nadzorne odgovornosti dodelijo ECB in pristojnim nacionalnim organom glede na pomembnost subjektov, ki spadajo pod EMN. Ta uredba določa zlasti posebno metodologijo za ocenjevanje te pomembnosti, kot zahteva člen 6(7) uredbe o EMN. ECB je pristojna za neposredni nadzor nad kreditnimi institucijami, finančnimi holdingi in mešanimi finančnimi holdingi s sedežem v sodelujočih državah članicah ter podružnicami v sodelujočih državah članicah, ki so jih ustanovile kreditne institucije s sedežem v nesodelujočih državah članicah, ki so pomembni. Pristojni nacionalni organi so odgovorni za neposredni nadzor nad subjekti, ki so manj pomembni, ne da bi to posegalo v pravico ECB, da se v posameznih primerih odloči, da bo sama neposredno nadzirala te subjekte, če je to potrebno za skladno uporabo nadzornih standardov.

(6)

Da bi ECB upoštevala nedavne spremembe v zakonodaji Unije na področju sankcij in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi z načelom ločitve med fazo preiskave in fazo odločanja, bo ustanovila neodvisno preiskovalno enoto, ki bo avtonomno preiskovala kršitve nadzorniških pravil in odločitev.

(7)

Člen 6(7) uredbe o EMN določa, da mora ECB ob posvetovanju s pristojnimi nacionalnimi organi in na podlagi predloga Nadzornega odbora sprejeti in javno objaviti okvir za določitev praktičnih ureditev za sodelovanje med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi znotraj EMN.

(8)

Člen 33(2) uredbe o EMN določa, da mora ECB v uredbah in sklepih objaviti podrobno operativno ureditev za izvajanje nalog, ki so nanjo prenesene z navedeno uredbo. Ta uredba vsebuje določbe za izvedbo člena 33(2) v zvezi s sodelovanjem med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi znotraj EMN.

(9)

Posledično ta uredba tudi podrobneje oblikuje in določa postopke sodelovanja, ki so vzpostavljeni z Uredbo o EMN, med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi znotraj EMN ter, kjer je primerno, z imenovanimi nacionalnimi organi ter tako zagotavlja učinkovito in skladno delovanje EMN.

(10)

ECB pripisuje velik pomen celoviti oceni kreditnih institucij, vključno z oceno bilance stanja, ki jo mora opraviti pred prevzemom svojih nalog. To velja tudi za vse države članice, ki postanejo članice euroobmočja in se tako pridružijo EMN po datumu začetka izvajanja nadzora v skladu s členom 33(2) uredbe o EMN.

(11)

Za nemoteno delovanje EMN je bistveno, da ECB in pristojni nacionalni organi polno sodelujejo in si izmenjujejo vse informacije, ki bi lahko vplivale na njihove naloge, zlasti vse informacije, ki jih pristojni nacionalni organi pridobijo v zvezi s postopki, ki bi lahko vplivali na varnost in trdnost nadzorovanega subjekta ali na nadzorniške postopke v zvezi s temi subjekti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

DEL I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in namen

1.   Ta uredba določa pravila o naslednjem:

(a)

okvir iz člena 6(7) uredbe o EMN, tj. okvir za določitev praktičnih ureditev za izvajanje člena 6 uredbe o EMN v zvezi s sodelovanjem znotraj EMN, ki vključuje:

(i)

posebno metodologijo za ocenjevanje in pregledovanje, ali se nadzorovani subjekt razvrsti kot pomemben ali manj pomemben v skladu z merili iz člena 6(4) uredbe o EMN, in ureditve, ki izhajajo iz tega ocenjevanja;

(ii)

opredelitev postopkov, vključno z roki, tudi v zvezi z možnostjo pristojnih nacionalnih organov, da pripravijo osnutke odločitev, ki se pošljejo ECB v preučitev, glede odnosov med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi v zvezi z nadzorom pomembnih nadzorovanih subjektov;

(iii)

opredelitev postopkov, vključno z roki, glede odnosov med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi v zvezi z nadzorom manj pomembnih nadzorovanih subjektov. Taki postopki od pristojnih nacionalnih organov odvisno od primerov, določenih v tej uredbi, zahtevajo zlasti, da:

uradno obvestijo ECB o vsakem pomembnem nadzorniškem postopku;

na zahtevo ECB podrobneje ocenijo posamezne vidike postopka;

posredujejo ECB pomembne osnutke nadzorniških odločitev, o katerih ECB lahko izrazi svoja stališča.

(b)

sodelovanje in izmenjava informacij med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi znotraj EMN v zvezi s postopki, ki se nanašajo na pomembne nadzorovane subjekte in manj pomembne nadzorovane subjekte, vključno s skupnimi postopki, ki se uporabljajo za izdajanje dovoljenj za začetek opravljanja dejavnosti kreditne institucije, odvzemanje takih dovoljenj ter ocenjevanje pridobitev in odsvojitev kvalificiranih deležev;

(c)

postopki, ki se nanašajo na sodelovanje med ECB, pristojnimi nacionalnimi organi in imenovanimi nacionalnimi organi v zvezi z makrobonitetnimi nalogami in orodji v smislu člena 5 uredbe o EMN;

(d)

postopki, ki se nanašajo na tesno sodelovanje v smislu člena 7 uredbe o EMN in se uporabljajo med ECB, pristojnimi nacionalnimi organi in imenovanimi nacionalnimi organi;

(e)

postopki, ki se nanašajo na sodelovanje med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi v zvezi s členi 10 do 13 uredbe o EMN, vključno z nekaterimi vidiki, ki se nanašajo na nadzorniško poročanje;

(f)

postopki, ki se nanašajo na sprejetje nadzorniških odločitev, naslovljenih na nadzorovane subjekte in druge osebe;

(g)

jezikovna ureditev med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi ter med ECB in nadzorovanimi subjekti in drugimi osebami;

(h)

postopki, ki se uporabljajo za pooblastila ECB in pristojnih nacionalnih organov za sankcioniranje v okviru EMN v zvezi z nalogami, ki so prenesene na ECB z uredbo o EMN;

(i)

prehodne določbe.

2.   Ta uredba ne vpliva na nadzorniške naloge, ki z uredbo o EMN niso prenesene na ECB in zato ostajajo v pristojnosti nacionalnih organov.

3.   To uredbo je treba brati zlasti v povezavi s Sklepom ECB/2004/2 (3) in Poslovnikom Nadzornega odbora Evropske centralne banke (4), predvsem glede odločanja znotraj EMN, vključno s postopkom, ki se uporablja med Nadzornim odborom in Svetom ECB, kadar Svet ECB ne ugovarja, kot je navedeno v členu 26(8) uredbe o EMN, ter z drugimi upoštevnimi pravnimi akti ECB, vključno s Sklepom ECB/2014/16 (5).

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov, ki so vsebovane v uredbi o EMN, razen če je določeno drugače, skupaj z naslednjimi opredelitvami:

1.

„dovoljenje“ pomeni dovoljenje, kot je opredeljeno v točki (42) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6);

2.

„podružnica“ pomeni podružnico, kot je opredeljena v točki (17) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

3.

„skupni postopki“ pomenijo postopke, ki so določeni v delu V v zvezi z izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti kreditne institucije, odvzemom dovoljenja za opravljanje take dejavnosti in odločitvami v zvezi s kvalificiranimi deleži;

4.

„država članica euroobmočja“ pomeni državo članico, katere valuta je euro;

5.

„skupina“ pomeni skupino podjetij, od katerih je vsaj eno kreditna institucija, ki jo sestavljajo nadrejena oseba in njene podrejene družbe, ali skupino podjetij, ki so med seboj povezana v smislu člena 22 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7), vključno s katero koli podskupino;

6.

„skupna nadzorniška skupina“ pomeni skupino nadzornikov, ki so odgovorni za nadzor nad pomembnim nadzorovanim subjektom ali pomembno nadzorovano skupino;

7.

„manj pomemben nadzorovani subjekt“ pomeni (a) manj pomemben nadzorovani subjekt v državi članici euroobmočja in (b) manj pomemben nadzorovani subjekt v državi članici zunaj euroobmočja, ki je sodelujoča država članica;

8.

„manj pomemben nadzorovani subjekt v državi članici euroobmočja“ pomeni nadzorovani subjekt s sedežem v državi članici euroobmočja, ki nima statusa pomembnega nadzorovanega subjekta v smislu člena 6(4) uredbe o EMN;

9.

„pristojni nacionalni organ“ pomeni pristojni nacionalni organ, kot je opredeljeno v točki 2 člena 2 uredbe o EMN. Ta opredelitev ne posega v ureditve po nacionalnem pravu, ki dodeljujejo nekatere nadzorniške naloge nacionalni centralni banki (NCB), ki ni določena kot pristojni nacionalni organ. V tem primeru NCB opravlja te naloge v okviru, določenem po nacionalnem pravu in tej uredbi. Sklicevanje na pristojni nacionalni organ v tej uredbi se v tem primeru ustrezno uporablja za NCB za naloge, ki so ji dodeljene po nacionalnem pravu;

10.

„pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje“ pomeni pristojni nacionalni organ, ki ga sodelujoča država članica, s katero se vzpostavi tesno sodelovanje, določi v skladu z Direktivo 2013/36/EU (8) Evropskega parlamenta in Sveta;

11.

„imenovani nacionalni organ“ pomeni imenovani nacionalni organ, kot je opredeljeno v točki 7 člena 2 uredbe o EMN;

12.

„imenovani nacionalni organ za tesno sodelovanje“ pomeni kateri koli imenovani nacionalni organ zunaj euroobmočja, ki ga sodelujoča država članica, s katero se vzpostavi tesno sodelovanje, določi za namene nalog, povezanih s členom 5 uredbe o EMN;

13.

„država članica zunaj euroobmočja“ pomeni državo članico, katere valuta ni euro;

14.

„nadrejena oseba“ pomeni nadrejeno osebo, kot je opredeljena v točki (15) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

15.

„sodelujoča država članica, s katero se vzpostavi tesno sodelovanje“, pomeni državo članico zunaj euroobmočja, ki vzpostavi tesno sodelovanje z ECB v skladu s členom 7 uredbe o EMN;

16.

„pomemben nadzorovani subjekt“ pomeni (a) pomemben nadzorovani subjekt v državi članici euroobmočja in (b) pomemben nadzorovani subjekt v sodelujoči državi članici zunaj euroobmočja;

17.

„pomemben nadzorovani subjekt v državi članici euroobmočja“ pomeni nadzorovani subjekt s sedežem v državi članici euroobmočja, ki ima status pomembnega nadzorovanega subjekta po odločitvi ECB na podlagi člena 6(4) ali člena 6(5)(b) uredbe o EMN;

18.

„pomemben nadzorovani subjekt v sodelujoči državi članici zunaj euroobmočja“ pomeni nadzorovani subjekt s sedežem v sodelujoči državi članici zunaj euroobmočja, ki ima status pomembnega nadzorovanega subjekta po odločitvi ECB na podlagi člena 6(4) ali člena 6(5)(b) uredbe o EMN;

19.

„podrejena družba“ pomeni podrejeno družbo, kot je opredeljena v točki (16) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

20.

„nadzorovani subjekt“ pomeni kar koli od naslednjega: (a) kreditno institucijo s sedežem v sodelujoči državi članici; (b) finančni holding s sedežem v sodelujoči državi članici; (c) mešani finančni holding s sedežem v sodelujoči državi članici, pod pogojem, da izpolnjuje pogoje iz točke 21(b); (d) podružnico, ki jo je v sodelujoči državi članici ustanovila kreditna institucija s sedežem v nesodelujoči državi članici.

Centralna nasprotna stranka (CNS), kot je opredeljena v členu 2(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (9), ki izpolnjuje pogoje za kreditno institucijo v smislu Direktive 2013/36/EU, se šteje kot nadzorovani subjekt v skladu z uredbo o EMN, to uredbo in upoštevnim pravom Unije, ne da bi to posegalo v nadzor zadevnih pristojnih nacionalnih organov nad CNS, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 648/2012;

21.

„nadzorovana skupina“ pomeni kar koli od naslednjega:

(a)

skupino, katere nadrejena oseba je kreditna institucija ali finančni holding, ki ima glavno upravo v sodelujoči državi članici;

(b)

skupino, katere nadrejena oseba je mešani finančni holding, ki ima glavno upravo v sodelujoči državi članici, pod pogojem, da je koordinator finančnega konglomerata v smislu Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) organ, ki je pristojen za nadzor kreditnih institucij, in da je tudi koordinator v vlogi nadzornika kreditnih institucij;

(c)

nadzorovane subjekte, ki imajo vsi glavne uprave v isti sodelujoči državi članici, pod pogojem, da so stalno povezani s centralnim organom, ki jih nadzoruje pod pogoji iz člena 10 Uredbe (EU) št. 575/2013 in ima sedež v isti sodelujoči državi članici;

22.

„pomembna nadzorovana skupina“ pomeni nadzorovano skupino, ki ima status pomembne nadzorovane skupine po odločitvi ECB na podlagi člena 6(4) ali člena 6(5)(b) uredbe o EMN;

23.

„manj pomembna nadzorovana skupina“ pomeni nadzorovano skupino, ki nima statusa pomembne nadzorovane skupine v smislu člena 6(4) uredbe o EMN;

24.

„nadzorniški postopek ECB“ pomeni katero koli dejavnost ECB, ki je usmerjena v pripravo izdaje nadzorniške odločitve ECB, vključno s skupnimi postopki in naložitvijo upravnih denarnih kazni. Za vse nadzorniške postopke ECB velja del III. Del III se uporablja tudi za naložitev upravnih denarnih kazni, razen če je v delu X določeno drugače;

25.

„nadzorniški postopek pristojnega nacionalnega organa“ pomeni katero koli dejavnost pristojnega nacionalnega organa, ki je usmerjena v pripravo izdaje nadzorniške odločitve pristojnega nacionalnega organa, naslovljene na enega ali več nadzorovanih subjektov ali nadzorovanih skupin ali na eno ali več drugih oseb, vključno z naložitvijo upravnih kazni;

26.

„nadzorniška odločitev ECB“ pomeni pravni akt, ki ga ECB sprejme pri izvajanju nalog in pooblastil, ki so nanjo prenesene z uredbo o EMN, in ima obliko sklepa ECB, ki je naslovljen na enega ali več nadzorovanih subjektov ali nadzorovanih skupin ali na eno ali več drugih oseb in ki ni pravni akt, ki se splošno uporablja;

27.

„tretja država“ pomeni državo, ki ni niti država članica niti država članica Evropskega gospodarskega prostora;

28.

„delovni dan“ pomeni dan, ki ni sobota, nedelja ali dela prost dan v ECB v skladu s koledarjem, ki velja za ECB (11).

DEL II

ORGANIZIRANOST EMN

NASLOV 1

STRUKTURE ZA NADZOR NAD POMEMBNIMI IN MANJ POMEMBNIMI NADZOROVANIMI SUBJEKTI

POGLAVJE 1

Nadzor nad pomembnimi nadzorovanimi subjekti

Člen 3

Skupne nadzorniške skupine

1.   Skupna nadzorniška skupina se ustanovi za izvajanje nadzora nad vsakim pomembnim nadzorovanim subjektom ali pomembno nadzorovano skupino v sodelujočih državah članicah. Vsako skupno nadzorniško skupino sestavljajo zaposleni ECB in pristojnih nacionalnih organov, ki se imenujejo v skladu s členom 4 ter delujejo pod koordinacijo določenega zaposlenega v ECB (v nadaljnjem besedilu: koordinator skupne nadzorniške skupine) in enega ali več podkoordinatorjev iz pristojnih nacionalnih organov, kot je podrobneje določeno v členu 6.

2.   Brez poseganja v druge določbe te uredbe naloge skupne nadzorniške skupine vključujejo med drugim naslednje:

(a)

izvajanje procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz člena 97 Direktive 2013/36/EU za pomemben nadzorovani subjekt ali pomembno nadzorovano skupino, ki se nadzoruje;

(b)

ob upoštevanju procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, sodelovanje pri pripravi načrta nadzorniških pregledov, ki se predlaga Nadzornemu odboru, vključno z načrtom inšpekcijskih pregledov na kraju samem, kot je določeno v členu 99 Direktive 2013/36/EU, za tak pomemben nadzorovani subjekt ali pomembno nadzorovano skupino;

(c)

izvajanje načrta nadzorniških pregledov, ki ga odobri ECB, in vseh nadzorniških odločitev ECB v zvezi s pomembnim nadzorovanim subjektom ali pomembno nadzorovano skupino, ki se nadzoruje;

(d)

zagotavljanje koordinacije s skupino za inšpekcijski pregled na kraju samem, navedeno v delu XI, v zvezi z izvajanjem načrta inšpekcijskih pregledov na kraju samem;

(e)

povezovanje s pristojnimi nacionalnimi organi, kadar je to potrebno.

Člen 4

Ustanovitev in sestava skupnih nadzorniških skupin

1.   ECB je odgovorna za ustanovitev in sestavo skupnih nadzorniških skupin. Imenovanje zaposlenih iz pristojnih nacionalnih organov v skupne nadzorniške skupine opravijo zadevi pristojni nacionalni organi v skladu z odstavkom 2.

2.   V skladu z načeli iz člena 6(8) uredbe o EMN in brez poseganja v člen 31 navedene uredbe pristojni nacionalni organi imenujejo enega ali več svojih zaposlenih kot člana ali člane skupne nadzorniške skupine. Posamezni zaposleni v pristojnem nacionalnem organu se lahko imenuje za člana v več skupnih nadzorniških skupin.

3.   Ne glede na odstavek 2 lahko ECB zahteva, da pristojni nacionalni organi spremenijo opravljena imenovanja, če je to primerno za namen sestave skupne nadzorniške skupine.

4.   Kadar v sodelujoči državi članici nadzorniške naloge izvaja več pristojnih nacionalnih organov ali kadar nacionalno pravo sodelujoče države članice dodeljuje NCB posebne nadzorniške naloge in NCB ni pristojni nacionalni organ, zadevni organi uskladijo svojo udeležbo v skupnih nadzorniških skupinah.

5.   ECB in pristojni nacionalni organi se medsebojno posvetujejo in sporazumejo o uporabi virov pristojnih nacionalnih organov v zvezi s skupnimi nadzorniškimi skupinami.

Člen 5

Vključenost zaposlenih v NCB sodelujočih držav članic

1.   NCB sodelujočih držav članic, ki so vključene v bonitetni nadzor pomembnega nadzorovanega subjekta ali pomembne nadzorovane skupine po svojem nacionalnem pravu, vendar niso pristojni nacionalni organi, tudi lahko imenujejo enega ali več svojih zaposlenih v skupno nadzorniško skupino.

2.   O teh imenovanjih je treba obvestiti ECB, zanje pa se ustrezno uporablja člen 4.

3.   Kadar se v skupno nadzorniško skupino imenujejo zaposleni v NCB sodelujočih držav članic, sklicevanja na pristojne nacionalne organe v zvezi s skupnimi nadzorniškimi skupinami vključujejo tudi sklicevanja na te NCB.

Člen 6

Koordinator skupne nadzorniške skupine in podkoordinatorji

1.   Koordinator skupne nadzorniške skupine, ki mu pomagajo podkoordinatorji iz pristojnih nacionalnih organov, kot je opredeljeno v odstavku 2, zagotovi usklajenost dela v skupni nadzorniški skupini. V ta namen člani skupne nadzorniške skupine upoštevajo navodila koordinatorja skupne nadzorniške skupine v zvezi s svojimi nalogami v skupni nadzorniški skupini. To ne posega v njihove naloge in dolžnosti, ki jih imajo v svojem pristojnem nacionalnem organu.

2.   Vsak pristojni nacionalni organ, ki v skupno nadzorniško skupino imenuje več kakor enega svojega zaposlenega, določi enega izmed njih za podkoordinatorja (v nadaljnjem besedilu: podkoordinator iz pristojnega nacionalnega organa). Podkoordinatorji iz pristojnih nacionalnih organov pomagajo koordinatorju skupne nadzorniške skupine v zvezi z organiziranjem in usklajevanjem nalog v skupni nadzorniški skupini, zlasti v zvezi z zaposlenimi, ki jih je imenoval isti nacionalni pristojni organ kot zadevnega podkoordinatorja iz pristojnega nacionalnega organa. Podkoordinator iz pristojnega nacionalnega organa lahko daje navodila članom skupne nadzorniške skupine, ki jih je imenoval isti pristojni nacionalni organ, pod pogojem, da ta niso v nasprotju z navodili koordinatorja skupne nadzorniške skupine.

POGLAVJE 2

Nadzor nad manj pomembnimi nadzorovanimi subjekti

Člen 7

Vključenost zaposlenih iz drugih pristojnih nacionalnih organov v nadzorniško skupino določenega pristojnega nacionalnega organa

Brez poseganja v člen 31(1) uredbe o EMN lahko ECB, kadar v zvezi z nadzorom manj pomembnih nadzorovanih subjektov ugotovi, da je primerno v nadzorniško skupino določenega pristojnega nacionalnega organa vključiti zaposlene enega ali več drugih pristojnih nacionalnih organov, zahteva, da ta pristojni nacionalni organ vključi zaposlene teh drugih pristojnih nacionalnih organov.

NASLOV 2

NADZOR NA KONSOLIDIRANI PODLAGI TER SODELOVANJE ECB IN PRISTOJNIH NACIONALNIH ORGANOV V KOLEGIJIH NADZORNIKOV

Člen 8

Nadzor na konsolidirani podlagi

1.   ECB izvaja nadzor na konsolidirani podlagi, kot je določeno v členu 111 Direktive 2013/36/EU, v zvezi s kreditnimi institucijami, finančnimi holdingi ali mešanimi finančnimi holdingi, ki so pomembni na konsolidirani podlagi, kadar je nadrejena oseba bodisi nadrejena oseba v sodelujoči državi članici bodisi nadrejena oseba EU s sedežem v sodelujoči državi članici.

2.   Zadevni pristojni nacionalni organ opravlja naloge nadzornika na konsolidirani podlagi v zvezi s kreditnimi institucijami, finančnimi holdingi ali mešanimi finančnimi holdingi, ki so manj pomembni na konsolidirani podlagi.

Člen 9

ECB kot predsedujoča kolegiju nadzornikov

1.   Kadar je ECB konsolidacijski nadzornik, predseduje kolegiju, ustanovljenem po členu 116 Direktive 2013/36/EU. Pristojni nacionalni organi sodelujočih držav članic, v katerih imajo sedež nadrejena oseba, podrejene družbe ali pomembne podružnice v smislu člena 51 Direktive 2013/36/EU, če obstajajo, imajo pravico do sodelovanja v kolegiju kot opazovalci.

2.   Če kolegij po členu 116 Direktive 2013/36/EU ni bil ustanovljen, pomemben nadzorovani subjekt pa ima v nesodelujočih državah članicah podružnice, ki se štejejo za pomembne v skladu s členom 51(1) Direktive 2013/36/EU, ECB ustanovi kolegij nadzornikov s pristojnimi organi držav članic gostiteljic.

Člen 10

ECB in pristojni nacionalni organi kot člani kolegija nadzornikov

Če konsolidacijski nadzornik ni v sodelujoči državi članici, ECB in pristojni nacionalni organi sodelujejo v kolegiju nadzornikov v skladu z naslednjimi pravili in upoštevnim pravom Unije:

(a)

če so vsi nadzorovani subjekti v sodelujočih državah članicah pomembni nadzorovani subjekti, ECB sodeluje v kolegiju nadzornikov kot član, medtem ko so pristojni nacionalni organi upravičeni sodelovati v istem kolegiju kot opazovalci;

(b)

če so vsi nadzorovani subjekti v sodelujočih državah članicah manj pomembni nadzorovani subjekti, pristojni nacionalni organi sodelujejo v kolegiju nadzornikov kot člani;

(c)

če so med nadzorovanimi subjekti v sodelujočih državah članicah tako manj pomembni nadzorovani subjekti kot pomembni nadzorovani subjekti, ECB in pristojni nacionalni organi sodelujejo v kolegiju nadzornikov kot člani. Pristojni nacionalni organi sodelujočih držav članic, v katerih imajo pomembni nadzorovani subjekti sedež, so upravičeni sodelovati v kolegiju nadzornikov kot opazovalci.

NASLOV 3

POSTOPKI GLEDE PRAVICE DO USTANAVLJANJA IN SVOBODE OPRAVLJANJA STORITEV

POGLAVJE 1

Postopki glede pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev znotraj EMN

Člen 11

Pravica do ustanavljanja kreditnih institucij znotraj EMN

1.   Kateri koli pomemben nadzorovani subjekt, ki želi ustanoviti podružnico na ozemlju druge sodelujoče države članice, o svoji nameri uradno obvesti pristojni nacionalni organ sodelujoče države članice, v kateri ima pomemben nadzorovani subjekt glavno upravo. Informacije se zagotovijo v skladu z zahtevami iz člena 35(2) Direktive 2013/36/EU. Pristojni nacionalni organ o prejemu tega uradnega obvestila nemudoma obvesti ECB.

2.   Kateri koli manj pomemben nadzorovani subjekt, ki želi ustanoviti podružnico na ozemlju druge sodelujoče države članice, o svoji nameri obvesti svoj pristojni nacionalni organ v skladu z zahtevami iz člena 35(2) Direktive 2013/36/EU.

3.   Kadar ECB v dveh mesecih od prejema uradnega obvestila ne sprejme nasprotne odločitve, se lahko podružnica iz odstavka 1 ustanovi in začne opravljati svoje dejavnosti. ECB sporoči to informacijo pristojnemu nacionalnemu organu sodelujoče države članice, v kateri se bo ustanovila podružnica.

4.   Kadar pristojni nacionalni organ matične države članice v dveh mesecih od prejema uradnega obvestila ne sprejme nasprotne odločitve, se lahko podružnica iz odstavka 2 ustanovi in začne opravljati svoje dejavnosti. Pristojni nacionalni organ to informacijo sporoči ECB in pristojnemu nacionalnemu organu sodelujoče države članice, v kateri se bo ustanovila podružnica.

5.   V primeru spremembe katere koli informacije, sporočene po odstavkih 1 in 2, nadzorovani subjekt o tej spremembi pisno obvesti pristojni nacionalni organ, ki je prejel prvotno informacijo, in sicer najmanj en mesec pred izvedbo spremembe. Ta pristojni nacionalni organ obvesti pristojni nacionalni organ države članice, v kateri se ustanovi podružnica.

Člen 12

Uresničevanje svobode opravljanja storitev s strani kreditnih institucij znotraj EMN

1.   Kateri koli pomemben nadzorovani subjekt, ki želi uresničevati svobodo opravljanja storitev tako, da prvič začne opravljati svoje dejavnosti na ozemlju druge sodelujoče države članice, o svoji nameri uradno obvesti pristojni nacionalni organ sodelujoče države članice, v kateri ima pomemben nadzorovani subjekt glavno upravo. Informacije se posredujejo v skladu z zahtevami iz člena 39(1) Direktive 2013/36/EU. Pristojni nacionalni organ o prejemu takšnega uradnega obvestila nemudoma obvesti ECB. Pristojni nacionalni organ o uradnem obvestilu obvesti tudi pristojni nacionalni organ sodelujoče države članice, v kateri se bodo opravljale storitve.

2.   Kateri koli manj pomemben nadzorovani subjekt, ki želi uresničevati svobodo opravljanja storitev tako, da začne prvič opravljati svoje dejavnosti na ozemlju druge sodelujoče države članice, uradno obvesti svoj pristojni nacionalni organ v skladu z zahtevami iz člena 39(1) Direktive 2013/36/EU. O uradnem obvestilu se obvesti ECB in pristojni nacionalni organ sodelujoče države članice, v kateri se bodo opravljale storitve.

POGLAVJE 2

Postopki glede pravice do ustanavljanja in svobode kreditnih institucij s sedežem v nesodelujočih državah članicah, da opravljajo storitve znotraj EMN

Člen 13

Uradno obvestilo o uresničevanju pravice do ustanavljanja znotraj EMN s strani kreditnih institucij s sedežem v nesodelujočih državah članicah

1.   Kadar pristojni organ nesodelujoče države članice sporoči informacijo iz člena 35(2) Direktive 2013/36/EU v skladu s postopkom iz člena 35(3) navedene direktive pristojnemu nacionalnemu organu sodelujoče države članice, v kateri se bo ustanovila podružnica, slednji pristojni nacionalni organ o prejemu tega sporočila nemudoma uradno obvesti ECB.

2.   V dveh mesecih od prejema sporočila pristojnega organa nesodelujoče države članice se ECB v primeru podružnice, ki je pomembna po merilih iz člena 6 uredbe o EMN in iz dela IV te uredbe, ali zadevni pristojni nacionalni organ v primeru podružnice, ki je manj pomembna na podlagi meril iz člena 6 uredbe o EMN in iz dela IV te uredbe, pripravi na izvajanje nadzora nad podružnico v skladu s členi 40 do 46 Direktive 2013/36/EU in po potrebi navede pogoje, pod katerimi lahko podružnica v interesu splošnih koristi opravlja svojo dejavnost v državi članici gostiteljici.

3.   Pristojni nacionalni organi obvestijo ECB o pogojih, pod katerimi lahko po nacionalnem pravu in v interesu splošnih koristi podružnica opravlja dejavnosti v njihovi državi članici.

4.   Sprememba katere koli informacije, ki jo je kreditna institucija, ki želi ustanoviti podružnico, posredovala v skladu s točkami (b), (c) ali (d) člena 35(2) Direktive 2013/36/EU, se uradno sporoči pristojnemu nacionalnemu organu iz odstavka 1.

Člen 14

Pristojni organ države članice gostiteljice za podružnice

1.   V skladu s členom 4(2) uredbe o EMN ECB izvaja pooblastila pristojnega organa države članice gostiteljice, kadar je podružnica pomembna v smislu člena 6(4) navedene uredbe.

2.   Kadar je podružnica manj pomembna v smislu člena 6(4) uredbe o EMN, izvaja pooblastila pristojnega organa države članice gostiteljice pristojni nacionalni organ sodelujoče države članice, v kateri je podružnica ustanovljena.

Člen 15

Uradno obvestilo o uresničevanju svobode kreditnih institucij s sedežem v nesodelujočih državah članicah, da opravljajo storitve znotraj EMN

Kadar pristojni organ nesodelujoče države članice pošlje uradno obvestilo v smislu člena 39(2) Direktive 2013/36/EU, je naslovnik tega uradnega obvestila pristojni nacionalni organ sodelujoče države članice, v kateri se bo uresničevala svoboda opravljanja storitev. Slednji pristojni nacionalni organ o prejemu tega uradnega obvestila nemudoma obvesti ECB.

Člen 16

Pristojni organ države članice gostiteljice za svobodo opravljanja storitev

1.   V skladu s členom 4(2) in v okviru člena 4(1) uredbe o EMN ECB opravlja naloge pristojnega organa države članice gostiteljice v zvezi s kreditnimi institucijami s sedežem v nesodelujočih državah članicah, ki uresničujejo svobodo opravljanja storitev v sodelujočih državah članicah.

2.   Če je svoboda opravljanja storitev v interesu splošnih koristi, ob upoštevanju nekaterih pogojev po nacionalnem pravu sodelujočih držav članic, pristojni nacionalni organi o teh pogojih obvestijo ECB.

POGLAVJE 3

Postopki glede pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev v zvezi z nesodelujočimi državami članicami

Člen 17

Pravica do ustanavljanja in uresničevanje svobode opravljanja storitev v zvezi z nesodelujočimi državami članicami

1.   Pomemben nadzorovani subjekt, ki želi ustanoviti podružnico ali uresničevati svobodo opravljanja storitev na ozemlju nesodelujoče države članice, o svoji nameri uradno obvesti zadevni pristojni nacionalni organ v skladu z veljavnim pravom Unije. Pristojni nacionalni organ o prejemu tega uradnega obvestila nemudoma obvesti ECB. ECB izvaja pooblastila pristojnega organa matične države članice.

2.   Manj pomemben nadzorovani subjekt, ki želi ustanoviti podružnico ali uresničevati svobodo opravljanja storitev na ozemlju nesodelujoče države članice, o svoji nameri uradno obvesti zadevni pristojni nacionalni organ v skladu z veljavnim pravom Unije. Zadevni pristojni nacionalni organ izvaja pooblastila pristojnega organa matične države članice.

NASLOV 4

DOPOLNILNI NADZOR NAD FINANČNIMI KONGLOMERATI

Člen 18

Koordinator

1.   ECB prevzame nalogo koordinatorja finančnega konglomerata v skladu z merili, določenimi v upoštevnem pravu Unije, v zvezi z pomembnim nadzorovanim subjektom.

2.   Pristojni nacionalni organ prevzame nalogo koordinatorja finančnega konglomerata v skladu z merili, določenimi v upoštevnem pravu Unije, v zvezi z manj pomembnim nadzorovanim subjektom.

DEL III

SPLOŠNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA IZVAJANJE EMN

NASLOV 1

NAČELA IN OBVEZNOSTI

Člen 19

Pregled

Ta del določa (a) splošna pravila za izvajanje EMN s strani ECB in pristojnih nacionalnih organov ter (b) določbe, ki jih ECB uporabi pri vodenju nadzorniškega postopka ECB.

Splošna načela in določbe, ki se uporabljajo med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi za tesno sodelovanje, so določena v delu IX.

Člen 20

Dolžnost sodelovanja v dobri veri

Za ECB in pristojne nacionalne organe veljata dolžnost sodelovanja v dobri veri in obveznost izmenjave informacij.

Člen 21

Splošna obveznost izmenjave informacij

1.   Brez poseganja v pooblastila ECB, na podlagi katerih ves čas neposredno prejema informacije, ki jih poročajo nadzorovani subjekti, ali ima do njih neposreden dostop, pristojni nacionalni organi pravočasno in na ustrezen način zagotovijo ECB zlasti vse informacije, ki jih ECB potrebuje za opravljanje nalog, ki so nanjo prenesene z uredbo o EMN. Te informacije vključujejo informacije, ki izhajajo iz dejavnosti preverjanja in dejavnosti na kraju samem, ki jih opravijo pristojni nacionalni organi.

2.   V okoliščinah, ko ECB pridobi informacije neposredno od pravnih ali fizičnih oseb, navedenih v členu 10(1) uredbe o EMN, ECB te informacije pravočasno in na ustrezen način zagotovi zadevnim pristojnim nacionalnim organom. Te informacije vključujejo zlasti informacije, ki jih pristojni nacionalni organi potrebujejo za opravljanje svoje vloge pri zagotavljanju pomoči ECB.

3.   Brez poseganja v odstavek 2 ECB zagotovi pristojnim nacionalnim organom reden dostop do posodobljenih informacij, ki jih ti potrebujejo za opravljanje svojih nalog, povezanih z bonitetnim nadzorom.

Člen 22

Pravica ECB do dajanja navodil pristojnim nacionalnim organom ali imenovanim nacionalnim organom, naj uporabijo svoja pooblastila in ukrepajo, če ima ECB nadzorniško nalogo, nima pa s tem povezanih pooblastil

1.   ECB lahko, kolikor je to potrebno za opravljanje nalog, ki so nanjo prenesene z uredbo o EMN, od pristojnih nacionalnih organov ali imenovanih nacionalnih organov ali od obojih z navodili zahteva, naj uporabijo svoja pooblastila pod in v skladu s pogoji, določenimi v nacionalnem pravu, in kot je določeno v členu 9 uredbe o EMN, kadar uredba o EMN takšnih pooblastil ne prenaša na ECB.

2.   Pristojni nacionalni organi in/ali, v zvezi s členom 5 uredbe o EMN, imenovani nacionalni organi brez nepotrebnega odlašanja obvestijo ECB o izvajanju teh pooblastil.

Člen 23

Jezikovna ureditev med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi

ECB in pristojni nacionalni organi sprejmejo ureditve za komuniciranje znotraj EMN, vključno z enim ali več jezikov, ki naj se uporabljajo.

Člen 24

Jezikovna ureditev med ECB in pravnimi ali fizičnimi osebami, vključno z nadzorovanimi subjekti

1.   Kateri koli dokument, ki ga nadzorovani subjekt ali druga pravna ali fizična oseba, ki je posamično predmet nadzorniškega postopka ECB, pošlje ECB, se lahko pripravi v katerem koli uradnem jeziku Unije, ki ga izbere nadzorovani subjekt ali oseba.

2.   ECB, nadzorovani subjekti in vse druge pravne ali fizične osebe, ki so posamično predmet nadzorniških postopkov ECB, se lahko dogovorijo, da v svojih pisnih komunikacijah, vključno v zvezi z nadzorniškimi odločitvami ECB, uporabljajo izključno enega od uradnih jezikov Unije.

Preklic takega dogovora o uporabi določenega jezika vpliva samo na tiste dele nadzorniškega postopka ECB, ki še niso bili opravljeni.

Kadar udeleženci ustne obravnave zahtevajo, da se izjavijo v uradnem jeziku Unije, ki ni jezik nadzorniškega postopka ECB, je treba o tej zahtevi obvestiti ECB dovolj zgodaj, tako da lahko ECB uredi vse, kar je za to potrebno.

NASLOV 2

SPLOŠNE DOLOČBE V ZVEZI Z USTREZNIM POSTOPANJEM PRI SPREJEMANJU NADZORNIŠKIH ODLOČITEV ECB

POGLAVJE 1

Nadzorniški postopki ECB

Člen 25

Splošna načela

1.   Vsi nadzorniški postopki ECB, uvedeni v skladu s členom 4 in oddelkom 2 v poglavju III uredbe o EMN, se vodijo v skladu s členom 22 uredbe o EMN in določbami tega naslova.

2.   Določbe tega naslova se ne uporabljajo za postopke, ki jih vodi Upravni odbor za pregled.

Člen 26

Stranke

1.   Stranke nadzorniškega postopka ECB so:

(a)

osebe, ki so vložile vlogo;

(b)

osebe, na katere ECB namerava nasloviti ali je naslovila nadzorniško odločitev ECB.

2.   Pristojni nacionalni organi ne štejejo za stranke.

Člen 27

Zastopanje stranke

1.   Stranko lahko zastopajo njeni pravni ali zakoniti zastopniki ali kateri koli drugi zastopniki, ki imajo pisno pooblastilo za opravljanje katerega koli ali vseh dejanj v zvezi z nadzorniškim postopkom ECB.

2.   Vsak preklic pooblastila učinkuje šele, ko ECB prejme pisni preklic. ECB potrdi prejem takega preklica.

3.   Če stranka imenuje zastopnika v nadzorniškem postopku ECB, ECB v tem nadzorniškem postopku komunicira samo z imenovanim zastopnikom, razen če posebne okoliščine zahtevajo, da ECB komunicira s stranko neposredno. V slednjem primeru se zastopnik obvesti.

Člen 28

Splošne obveznosti ECB in strank nadzorniškega postopka ECB

1.   Nadzorniški postopek ECB se lahko uvede po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. Ob upoštevanju odstavka 3 ECB ugotavlja dejstva, ki bodo pomembna za sprejetje njene končne odločitve v vsakem nadzorniškem postopku ECB po uradni dolžnosti.

2.   Pri presoji ECB upošteva vse relevantne okoliščine.

3.   Ob upoštevanju prava Unije se od stranke zahteva, da sodeluje v nadzorniškem postopku ECB in pomaga pojasniti dejstva. V nadzorniškem postopku ECB, uvedenem na zahtevo stranke, lahko ECB omeji ugotavljanje dejstev tako, da od stranke zahteva zagotovitev relevantnih informacij o dejstvih.

Člen 29

Dokazi v nadzorniških postopkih ECB

1.   ECB za namene ugotavljanja dejanskega stanja zadeve uporabi tiste dokaze, ki jih po tehtnem premisleku šteje za ustrezne.

2.   Stranke ob upoštevanju prava Unije pomagajo ECB pri ugotavljanju dejanskega stanja zadeve. Ob upoštevanju omejitev v zvezi s postopki sankcioniranja po pravu Unije stranke zlasti po resnici navedejo dejstva, ki so jim znana.

3.   ECB lahko določi rok, v katerem lahko stranke predložijo dokaze.

Člen 30

Priče in izvedenci v nadzorniških postopkih ECB

1.   ECB lahko zasliši priče in izvedence, če meni, da je to potrebno.

2.   Kadar ECB določi izvedenca, opredeli njegovo nalogo v dogovoru in določi rok, v katerem izvedenec predloži svoje poročilo.

3.   Kadar ECB zasliši priče ali izvedence, so ti upravičeni do uveljavljanja povračila svojih potnih stroškov in dnevnic. Priče so upravičene do nadomestila za izgubljeni zaslužek, izvedenci pa do dogovorjene nagrade za svoje delo, potem ko predložijo svoja poročila. Nadomestilo se zagotovi v skladu z ustreznimi določbami, ki jih za nadomestila za priče oziroma za nagrajevanje izvedencev uporablja Sodišče Evropske unije.

4.   ECB lahko zahteva, da so osebe, navedene v členu 11(1)(c) uredbe o EMN, navzoče kot priče v prostorih ECB ali na katerem koli drugem mestu v sodelujoči državi članici, ki ga določi ECB. Kadar je oseba, navedena v členu 11(1)(c) uredbe o EMN, pravna oseba, morajo biti fizične osebe, ki jo zastopajo, navzoče v skladu s prejšnjim stavkom.

Člen 31

Pravica do izjave

1.   Preden lahko ECB sprejme na stranko naslovljeno nadzorniško odločitev ECB, ki bi škodljivo vplivala na pravice te stranke, mora imeti stranka možnost, da Evropski centralni banki poda pisno izjavo o dejstvih, ugovorih in pravni podlagi, pomembnih za nadzorniško odločitev ECB. ECB lahko da strankam možnost, če to šteje za primerno, da se o dejstvih, ugovorih in pravni podlagi, pomembnih za nadzorniško odločitev ECB, izjavijo na sestanku. V uradnem obvestilu, s katerim ECB da stranki možnost, da se izjavi, je treba navesti bistveno vsebino nameravane nadzorniške odločitve ECB ter bistvena dejstva, ugovore in pravno podlago, s katerimi namerava ECB utemeljiti svojo odločitev. Določbe tega člena ne veljajo za oddelek 1 v poglavju III uredbe o EMN.

2.   Če ECB da stranki možnost, da se o dejstvih, ugovorih in pravni podlagi, pomembnih za nadzorniško odločitev ECB, izjavi na sestanku, odsotnost stranke ne more biti razlog za odložitev sestanka, razen v primeru ustrezno opravičene odsotnosti. Če stranka ustrezno opraviči svojo odsotnost, lahko ECB odloži sestanek ali da stranki možnost, da se o dejstvih, ugovorih in pravni podlagi, pomembnih za nadzorniško odločitev ECB, izjavi pisno. ECB pripravi pisni zapisnik sestanka, ki ga stranke podpišejo, in en izvod zapisnika izroči strankam.

3.   Stranka mora načeloma imeti možnost, da se pisno izjavi v roku dveh tednov po prejemu dokumenta, v katerem so navedena dejstva, ugovori in pravna podlaga, s katerimi namerava ECB utemeljiti nadzorniško odločitev ECB.

Na zaprosilo stranke lahko ECB rok ustrezno podaljša.

V posebnih okoliščinah lahko ECB rok skrajša na tri delovne dni. Rok se lahko skrajša na tri delovne dni v primerih, ki so navedeni v členih 14 in 15 uredbe o EMN.

4.   Ne glede na odstavek 3 in ob upoštevanju odstavka 5 lahko ECB sprejme na stranko naslovljeno nadzorniško odločitev ECB, ki bi škodljivo vplivala na pravice te stranke, ne da bi stranki dala možnost, da se pred sprejetjem nadzorniške odločitve ECB izjavi o dejstvih, ugovorih in pravni podlagi, pomembnih za to nadzorniško odločitev ECB, če se zdi potrebna nujna odločitev, da se prepreči nastanek večje škode za finančni sistem.

5.   V primeru sprejetja nujne nadzorniške odločitve ECB v skladu z odstavkom 4 se da stranki možnost, da se pisno izjavi o dejstvih, ugovorih in pravni podlagi, pomembnih za nadzorniško odločitev ECB, brez nepotrebnega odlašanja po njenem sprejetju. Stranka mora načeloma imeti možnost, da se pisno izjavi v roku dveh tednov od prejema nadzorniške odločitve ECB. Na zaprosilo stranke lahko ECB rok podaljša; ne glede na to rok ne sme biti daljši od šestih mesecev. ECB pregleda nadzorniško odločitev ECB ob upoštevanju strankinih pripomb in jo lahko potrdi, prekliče ali spremeni, lahko pa jo tudi prekliče in nadomesti z novo nadzorniško odločitvijo ECB.

6.   Odstavka 4 in 5 se ne uporabljata za nadzorniške postopke ECB v zvezi s kaznimi po členu 18 uredbe o EMN in delu X te uredbe.

Člen 32

Vpogled v spise v nadzorniškem postopku ECB

1.   V nadzorniških postopkih ECB je treba v celoti spoštovati pravico zadevnih strank do obrambe. V ta namen in po uvedbi nadzorniškega postopka ECB so stranke upravičene do vpogleda v spis ECB, ob upoštevanju zakonitega interesa pravnih in fizičnih oseb, ki niso zadevne stranke, zaradi varovanja njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij. Pristojni nacionalni organi brez nepotrebnega odlašanja posredujejo ECB vsako zahtevo, ki jo prejmejo v zvezi z vpogledom v spise, povezane z nadzorniškimi postopki ECB.

2.   Spise sestavljajo vsi dokumenti, ki jih ECB pridobi, pripravi ali zbere v nadzorniškem postopku ECB, ne glede na medij, na katerem so shranjeni.

3.   Nobena določba v tem členu ne preprečuje ECB ali pristojnim nacionalnim organom, da razkrijejo in uporabijo informacije, ki so potrebne za dokazovanje kršitve.

4.   ECB lahko določi naslednje načine vpogleda v spis, pri čemer ustrezno upošteva tehnične zmogljivosti strank:

(a)

prek CD ROM-ov ali vseh drugih naprav za shranjevanje elektronskih podatkov, vključno s tistimi, ki bodo morda na razpolago v prihodnosti;

(b)

s fotokopijami dostopnega spisa, ki se jim pošljejo po pošti;

(c)

s pozivom, naj dostopni spis preučijo v prostorih ECB.

5.   Za namen tega člena lahko zaupne informacije vključujejo interne dokumente ECB in pristojnih nacionalnih organov ter korespondenco med ECB in pristojnim nacionalnim organom ali med pristojnimi nacionalnimi organi.

POGLAVJE 2

Nadzorniške odločitve ECB

Člen 33

Utemeljitev nadzorniških odločitev ECB

1.   Ob upoštevanju odstavka 2 se nadzorniški odločitvi ECB priloži izjava o razlogih za to odločitev.

2.   Izjava o razlogih vsebuje bistvena dejstva in pravne razloge, na katerih temelji nadzorniška odločitev ECB.

3.   Ob upoštevanju člena 31(4) ECB utemelji nadzorniško odločitev ECB samo z dejstvi in ugovori, o katerih se je stranka lahko izjavila.

Člen 34

Odložilni učinek

Brez poseganja v člen 278 PDEU in člen 24(8) uredbe o EMN lahko ECB odloči, da se uporaba nadzorniške odločitve ECB začasno odloži bodisi (a) z navedbo začasne odložitve v nadzorniški odločitvi ECB bodisi (b) na zahtevo naslovnika nadzorniške odločitve ECB v primerih, ko ni podana zahteva za pregled v Upravnem odboru za pregled.

Člen 35

Uradna obvestitev o nadzorniških odločitvah ECB

1.   ECB lahko stranko uradno obvesti o nadzorniški odločitvi ECB (a) ustno, (b) z vročitvijo ali osebno izročitvijo izvoda nadzorniške odločitve, (c) s priporočeno pošto s povratnico, (d) s hitro kurirsko službo, (e) po telefaksu ali (f) elektronsko, v skladu z odstavkom 10.

2.   Če je s pisnim pooblastilom imenovan zastopnik, lahko ECB o nadzorniški odločitvi ECB uradno obvesti takšnega zastopnika. V teh primerih ECB ni dolžna o nadzorniški odločitvi ECB uradno obvestiti tudi nadzorovanega subjekta, ki ga ta zastopnik zastopa.

3.   V primeru ustne uradne obvestitve o nadzorniški odločitvi ECB se uradno obvestilo o odločitvi šteje za vročeno naslovniku, če je zaposleni v ECB o nadzorniški odločitvi ECB obvestil (a) zadevno fizično osebo, v primeru fizične osebe, ali (b) pooblaščenca pravne osebe za sprejemanje pisanj, v primeru pravne osebe. V tem primeru se brez nepotrebnega odlašanja po ustni uradni obvestitvi naslovniku zagotovi pisni izvod nadzorniške odločitve ECB.

4.   V primeru uradnega obvestila o nadzorniški odločitvi ECB, ki se pošlje s priporočeno pošto s povratnico, se uradno obvestilo o nadzorniški odločitvi ECB šteje za vročeno naslovniku deseti dan po izročitvi dopisa pošti, razen če je iz povratnice razvidno, da je bil dopis prejet na drug datum.

5.   V primeru uradne obvestitve o nadzorniški odločitvi ECB s hitro kurirsko službo se uradno obvestilo o nadzorniški odločitvi ECB šteje za vročeno naslovniku deseti dan po izročitvi dopisa kurirski službi, razen če je iz dobavnice kurirske službe razvidno, da je bil dopis prejet na drug datum.

6.   Za namene odstavkov 4 in 5 morajo biti nadzorniške odločitve ECB naslovljene na naslov, ki je primeren za vročitev (veljavni naslov). Veljavni naslov je:

(a)

v primeru nadzorniškega postopka ECB, uvedenega na zahtevo ali na podlagi vloge naslovnika nadzorniške odločitve ECB, je to naslov, ki ga navede naslovnik v svoji zahtevi ali vlogi;

(b)

v primeru nadzorovanega subjekta je to zadnji poslovni naslov glavne uprave, ki ga je nadzorovani subjekt sporočil ECB;

(c)

v primeru fizične osebe je to zadnji naslov, sporočen ECB, če pa naslov ECB ni bil sporočen in je fizična oseba zaposleni, član vodstva ali delničar nadzorovanega subjekta, je to poslovni naslov nadzorovanega subjekta v skladu z (b).

7.   Vsaka oseba, ki je stranka nadzorniškega postopka ECB, na zahtevo sporoči ECB veljaven naslov.

8.   Če ima oseba sedež ali stalno prebivališče v državi, ki ni država članica, lahko ECB od stranke zahteva, da v razumnem časovnem obdobju imenuje pooblaščenega prejemnika, ki je rezident države članice ali ima poslovne prostore v državi članici. Če se na podlagi take zahteve pooblaščeni prejemnik ne imenuje oziroma dokler pooblaščeni prejemnik ni imenovan, se lahko vsa obvestila vročijo v skladu z odstavki 3 do 5 in 9 na tisti naslov stranke, ki je na voljo ECB.

9.   Kadar je oseba, ki je naslovnik nadzorniške odločitve ECB, sporočila ECB številko faksa, jo lahko ECB uradno obvesti o nadzorniški odločitvi ECB tako, da po telefaksu pošlje kopijo nadzorniške odločitve ECB. Šteje se, da je naslovnik uradno obveščen o nadzorniški odločitvi ECB, če je ECB prejela zaključno poročilo o uspešni dostavi po telefaksu.

10.   ECB lahko določi merila, po katerih se nadzorniška odločitev ECB lahko vroči z elektronskimi ali drugimi primerljivimi komunikacijskimi sredstvi.

NASLOV 3

POROČANJE KRŠITEV

Člen 36

Poročanje kršitev

Vsaka oseba v dobri veri lahko predloži poročilo neposredno ECB, če je iz utemeljenih razlogov prepričana, da bo poročilo pokazalo, da kreditne institucije, finančni holdingi, mešani finančni holdingi ali pristojni organi (vključno s samo ECB) kršijo pravne akte, navedene v členu 4(3) uredbe o EMN.

Člen 37

Ustrezno varstvo poročil o kršitvah

1.   Kadar oseba v dobri veri predloži poročilo o domnevnih kršitvah pravnih aktov, navedenih v členu 4(3) uredbe o EMN, s strani nadzorovanih subjektov ali pristojnih organov, se poročilo obravnava kot varovano poročilo.

2.   Vsi osebni podatki v zvezi z osebo, ki je predložila varovano poročilo, in osebo, ki je domnevno odgovorna za kršitev, se varujejo v skladu z veljavnim okvirom Unije za varstvo podatkov.

3.   ECB ne sme razkriti identitete osebe, ki je predložila varovano poročilo, ne da bi prej pridobila izrecno soglasje te osebe, razen če tako razkritje zahteva sodna odločba v okviru nadaljnjih preiskav ali poznejših sodnih postopkov.

Člen 38

Postopki za upoštevanje poročil

1.   ECB oceni vsa poročila, ki se nanašajo na pomembne nadzorovane subjekte. Oceni poročila, ki se nanašajo na manj pomembne nadzorovane subjekte, v zvezi s kršitvami uredb ali sklepov ECB. V slednjem primeru, kadar pristojni nacionalni organi prejmejo ta poročila, jih posredujejo ECB, ne da bi sporočili identiteto osebe, ki je predložila poročilo, razen če ta oseba poda izrecno soglasje.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 ECB posreduje poročila, ki se nanašajo na manj pomemben nadzorovani subjekt, zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu, ne da bi sporočila identiteto osebe, ki je predložila poročilo, razen če ta oseba poda izrecno soglasje.

3.   ECB izmenja informacije s pristojnimi nacionalnimi organi: (a) da oceni, ali so bila poročila poslana tako ECB kot zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu, in uskladi prizadevanja, ter (b) da se seznani z izidom upoštevanja poročil, posredovanih pristojnim nacionalnim organom.

4.   ECB sama razumno presodi, kako bo ocenila prejeta poročila in katere ukrepe je treba sprejeti.

5.   V primeru domnevnih kršitev s strani nadzorovanih subjektov zadevni nadzorovani subjekt zagotovi ECB vse informacije in dokumente, ki jih ECB zahteva, da bi lahko ocenila prejeta poročila.

6.   V primeru domnevnih kršitev s strani pristojnih organov (razen ECB) ECB od zadevnega pristojnega organa zahteva, da predloži svoje pripombe o sporočenih dejstvih.

7.   ECB v svojem letnem poročilu, kot je opisano v členu 20(2) uredbe o EMN, zagotovi informacije o prejetih poročilih v skrajšani ali agregirani obliki, tako da posameznih nadzorovanih subjektov ali oseb ni mogoče ugotoviti.

DEL IV

DOLOČITEV STATUSA NADZOROVANEGA SUBJEKTA KOT POMEMBNEGA ALI MANJ POMEMBNEGA

NASLOV 1

SPLOŠNE DOLOČBE V ZVEZI Z RAZVRSTITVIJO SUBJEKTOV NA POMEMBNE ALI MANJ POMEMBNE

Člen 39

Razvrstitev posameznega nadzorovanega subjekta kot pomembnega

1.   Nadzorovani subjekt se šteje za pomemben nadzorovani subjekt, če ECB tako določi v odločitvi ECB, naslovljeni na zadevni nadzorovani subjekt, po členih 43 do 49, pri čemer navede razloge za tako odločitev.

2.   Nadzorovani subjekt preneha biti razvrščen kot pomemben nadzorovani subjekt, če ECB v odločitvi ECB, naslovljeni na nadzorovani subjekt, v kateri so navedeni razlogi za tako odločitev, določi, da je subjekt manj pomemben nadzorovani subjekt ali da ni več nadzorovani subjekt.

3.   Nadzorovani subjekt se lahko razvrsti kot pomemben nadzorovani subjekt na podlagi naslednjega:

(a)

njegove velikosti, kot je določeno v skladu s členi 50 do 55 (v nadaljnjem besedilu: merilo velikosti);

(b)

njegovega pomena za gospodarstvo Unije ali ene od sodelujočih držav članic, kot je določeno v skladu s členi 56 do 58 (v nadaljnjem besedilu: merilo pomena za gospodarstvo);

(c)

njegovega pomena glede na čezmejne dejavnosti, kot je določeno v skladu s členoma 59 in 60 (v nadaljnjem besedilu: merilo čezmejnih dejavnosti);

(d)

zahteve za neposredno javno finančno pomoč iz Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) ali prejema te pomoči, kot je določeno v skladu s členi 61 do 64 (v nadaljnjem besedilu: merilo neposredne javne finančne pomoči);

(e)

dejstva, da je nadzorovani subjekt ena od treh najpomembnejših kreditnih institucij v sodelujoči državi članici, kot je določeno v skladu s členoma 65 in 66.

4.   Pomembne nadzorovane subjekte neposredno nadzira ECB, razen če posebne okoliščine utemeljujejo nadzor s strani zadevnega pristojnega nacionalnega organa v skladu z naslovom 9 v tem delu.

5.   ECB neposredno nadzira tudi manj pomemben nadzorovani subjekt ali manj pomembno nadzorovano skupino po odločitvi ECB, sprejeti na podlagi člena 6(5)(b) uredbe o EMN, kolikor bo ECB neposredno izvajala vsa ustrezna pooblastila iz člena 6(4) uredbe o EMN. Za namene EMN se tak manj pomemben nadzorovani subjekt ali manj pomembna nadzorovana skupine razvrsti kot pomemben nadzorovani subjekt oziroma pomembna nadzorovana skupina.

6.   Pred sprejetjem odločitev ECB iz tega člena se ECB posvetuje z zadevnimi pristojnimi nacionalnimi organi. O vsaki odločitvi ECB iz tega člena se uradno obvesti tudi zadevni pristojni nacionalni organ.

Člen 40

Razvrstitev nadzorovanih subjektov, ki so del skupine, kot pomembnih

1.   Če je en ali več nadzorovanih subjektov del nadzorovane skupine, se merila za določitev pomembnosti določijo na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah v skladu z določbami iz naslovov 3 do 7 v delu IV.

2.   Vsak izmed nadzorovanih subjektov, ki sestavljajo nadzorovano skupino, se šteje kot pomemben nadzorovani subjekt v naslednjih okoliščinah:

(a)

če nadzorovana skupina na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah izpolnjuje merilo velikosti, merilo pomena za gospodarstvo ali merila čezmejnih dejavnosti;

(b)

če eden izmed nadzorovanih subjektov, ki sestavljajo nadzorovano skupino, izpolnjuje merilo neposredne javne finančne pomoči;

(c)

če je eden izmed nadzorovanih subjektov, ki sestavljajo nadzorovano skupino, ena izmed treh najpomembnejših kreditnih institucij v sodelujoči državi članici.

3.   Kadar se nadzorovana skupina določi kot pomembna ali se določi, da ni več pomembna, ECB sprejme odločitev ECB o razvrstitvi subjekta kot pomembnega nadzorovanega subjekta ali o prenehanju razvrstitve subjekta kot pomembnega nadzorovanega subjekta ter določi datum začetka in konca neposrednega nadzora s strani ECB za vsak nadzorovani subjekt, ki sestavlja zadevno nadzorovano skupino, in sicer v skladu z merili in postopki iz člena 39.

Člen 41

Posebne določbe v zvezi s podružnicami kreditnih institucij s sedežem v nesodelujočih državah članicah

1.   Vse podružnice, ki jih v isti sodelujoči državi članici odpre kreditna institucija s sedežem v nesodelujoči državi članici, se za namene te uredbe štejejo za en nadzorovani subjekt.

2.   Podružnice, ki jih v različnih sodelujočih državah članicah odpre kreditna institucija s sedežem v nesodelujoči državi članici, se za namene te uredbe obravnavajo posamično kot ločeni nadzorovani subjekti.

3.   Brez poseganja v odstavek 1, podružnice kreditne institucije s sedežem v nesodelujoči državi članici se pri ugotavljanju, ali izpolnjujejo merila iz člena 6(4) uredbe o EMN, ocenijo posamično kot ločeni nadzorovani subjekti in ločeno od podrejenih družb iste kreditne institucije.

Člen 42

Posebne določbe v zvezi s podrejenimi družbami kreditnih institucij s sedežem v nesodelujočih državah članicah in tretjih državah

1.   Podrejene družbe, ki jih v eni ali več sodelujočih državah članicah ustanovi kreditna institucija, ki ima glavno upravo v nesodelujoči državi članici ali tretji državi, se pri ugotavljanju, ali je izpolnjeno katero od meril iz člena 6(4) uredbe o EMN, ocenijo ločeno od podružnic te kreditne institucije.

2.   Naslednje podrejene družbe se pri ugotavljanju, ali je izpolnjeno katero od meril iz člena 6(4) uredbe o EMN, ocenijo ločeno:

(a)

tiste, ki imajo sedež v sodelujoči državi članici,

(b)

tiste, ki pripadajo skupini, katere nadrejena oseba ima glavno upravo v nesodelujoči državi članici ali tretji državi, in

(c)

tiste, ki ne pripadajo nadzorovani skupini v sodelujočih državah članicah.

NASLOV 2

POSTOPEK ZA RAZVRSTITEV NADZOROVANIH SUBJEKTOV KOT POMEMBNIH NADZOROVANIH SUBJEKTOV

POGLAVJE 1

Razvrstitev nadzorovanega subjekta kot pomembnega

Člen 43

Preverjanje statusa nadzorovanega subjekta

1.   Razen če je v tej uredbi določeno drugače, ECB najmanj enkrat letno preveri, ali pomemben nadzorovani subjekt ali pomembna nadzorovana skupina še izpolnjuje katero od meril iz člena 6(4) uredbe o EMN.

2.   Razen če je v tej uredbi določeno drugače, vsak pristojni nacionalni organ najmanj enkrat letno preveri, ali manj pomemben nadzorovani subjekt ali manj pomembna nadzorovana skupina izpolnjuje katero od meril iz člena 6(4) uredbe o EMN. V primeru manj pomembne nadzorovane skupine to preverjanje opravi zadevni pristojni nacionalni organ sodelujoče države članice, v kateri ima sedež nadrejena oseba, določena na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah.

3.   ECB lahko kadar koli po prejemu ustreznih informacij preveri, zlasti v primerih, določenih v členu 52, (a) ali nadzorovani subjekt izpolnjuje katero od meril iz člena 6(4) uredbe o EMN in (b) ali pomemben nadzorovani subjekt ne izpolnjuje več nobenega izmed meril iz člena 6(4) uredbe o EMN.

4.   Če pristojni nacionalni organ oceni, da manj pomemben nadzorovani subjekt ali manj pomembna nadzorovana skupina izpolnjuje katero od meril iz člena 6(4) uredbe o EMN, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti ECB.

5.   Na zahtevo ECB ali pristojnega nacionalnega organa ECB in zadevni pristojni nacionalni organ sodelujeta pri ugotavljanju, ali je v zvezi z nadzorovanim subjektom ali nadzorovano skupino izpolnjeno katero od meril iz člena 6(4) uredbe o EMN.

6.   Če se ECB odloči (a) za prevzem neposrednega nadzora nad nadzorovanim subjektom ali nadzorovano skupino ali (b) za končanje neposrednega nadzora ECB nad nadzorovanim subjektom ali nadzorovano skupino, ECB in zadevni pristojni nacionalni organ sodelujeta, da se zagotovi nemoten prehod nadzorniških pristojnosti. Zlasti zadevni pristojni nacionalni organ pripravi poročilo o preteklem nadzoru in profilu tveganosti nadzorovanega subjekta, kadar ECB prevzame neposredni nadzor nad nadzorovanim subjektom, ECB pa enako poročilo pripravi, kadar zadevni pristojni nacionalni organ postane pristojen za nadzor nad zadevnim subjektom.

7.   ECB določi, ali je nadzorovani subjekt ali nadzorovana skupina pomembna, z uporabo meril iz člena 6(4) uredbe o EMN, in sicer po vrstnem redu, ki je določen v navedeni uredbi: (a) velikost; (b) pomen za gospodarstvo Unije ali ene od sodelujočih držav članic; (c) obseg čezmejnih dejavnosti; (d) zahteva za javno finančno pomoč neposredno iz EMS ali prejem te pomoči; (e) dejstvo, da gre za eno izmed treh najpomembnejših kreditnih institucij v sodelujoči državi članici.

Člen 44

Postopek za določitev pomembnosti nadzorovanega subjekta

1.   Pri sprejemanju odločitev o razvrstitvi nadzorovanega subjekta ali nadzorovane skupine kot pomembnih v skladu s tem naslovom in če ni drugače določeno, ECB uporabi postopkovna pravila iz naslova 2 v delu III te uredbe.

2.   ECB v časovnem okviru iz člena 45 vsak zadevni nadzorovani subjekt uradno pisno obvesti o odločitvi ECB, s katero nadzorovani subjekt ali nadzorovano skupino razvrsti kot pomemben nadzorovani subjekt oziroma kot pomembno nadzorovano skupino, ter to odločitev pošlje tudi zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu. Za nadzorovane subjekte, ki so del pomembne nadzorovane skupine, ECB uradno obvesti o odločitvi ECB nadzorovani subjekt na najvišji stopnji konsolidacije v sodelujočih državah članicah in zagotovi, da so vsi nadzorovani subjekti v pomembni nadzorovani skupini primerno obveščeni.

3.   Za nadzorovane subjekte, ki jih ECB uradno ne obvesti po odstavku 1, se kot uradno obvestilo o njihovi razvrstitvi kot manj pomembne uporabi seznam iz člena 49(2).

4.   ECB da vsakemu zadevnemu nadzorovanemu subjektu možnost, da pred sprejetjem odločitve ECB po odstavku 1 predloži pisna stališča.

5.   Poleg tega da ECB zadevnim pristojnim nacionalnim organom v skladu s členom 39(6) možnost, da predložijo pisne ugotovitve in pripombe, ECB pa jih ustrezno upošteva.

6.   Nadzorovani subjekt ali nadzorovana skupina se razvrsti kot pomemben nadzorovani subjekt ali pomembna nadzorovana skupina z datumom uradnega obvestila o odločitvi ECB, ki določa, da gre za pomemben nadzorovani subjekt oziroma za pomembno nadzorovano skupino.

POGLAVJE 2

Začetek in konec neposrednega nadzora ECB

Člen 45

Začetek neposrednega nadzora ECB

1.   ECB v odločitvi ECB določi datum, na katerega prevzame neposredni nadzor nad nadzorovanim subjektom ali nadzorovano skupino, ki sta razvrščena kot pomemben nadzorovani subjekt oziroma pomembna nadzorovana skupina. Ta odločitev ECB je lahko ista kot tista odločitev, ki je navedena v členu 44(2). Ob upoštevanju odstavka 2 ECB uradno obvesti o tej odločitvi ECB vsak zadevni nadzorovani subjekt najmanj en mesec pred datumom, na katerega prevzame neposredni nadzor.

2.   Če ECB prevzame neposredni nadzor nad nadzorovanim subjektom ali nadzorovano skupino na podlagi zahteve za neposredno javno finančno pomoč iz EMS ali prejema te pomoči, o odločitvi ECB iz odstavka 1 pravočasno uradno obvesti vsak zadevni nadzorovani subjekt, najmanj pa en teden pred datumom, na katerega prevzame neposredni nadzor.

3.   ECB pošlje izvode odločitev ECB iz odstavka 1 zadevnim pristojnim nacionalnim organom.

4.   ECB prevzame neposredni nadzor nad nadzorovanim subjektom ali nadzorovano skupino najpozneje 12 mesecev po datumu, na katerega ECB uradno obvesti ta nadzorovani subjekt ali nadzorovano skupino o odločitvi ECB po členu 44(2).

5.   Za namene tega člena ECB v primeru nadzorovane skupine uradno obvesti o odločitvi ECB nadzorovani subjekt na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah in zagotovi, da so vsi nadzorovani subjekti v tej skupini primerno obveščeni v upoštevnem roku.

Člen 46

Konec neposrednega nadzora ECB

1.   Kadar ECB določi, da bo se bo končal njen neposredni nadzor nad nadzorovanim subjektom ali nadzorovano skupino, izda odločitev ECB za vsak zadevni nadzorovani subjekt, v kateri navede datum in razloge za končanje neposrednega nadzora. ECB sprejme tako odločitev najmanj en mesec pred datumom, na katerega se bo končal njen neposredni nadzor. ECB pošlje izvod te odločitve ECB tudi zadevnim pristojnim nacionalnim organom. Ustrezno se uporablja člen 45(5).

2.   ECB da vsakemu zadevnemu nadzorovanemu subjektu možnost, da predloži pisna stališča, preden je sprejeta odločitev ECB po odstavku 1.

3.   Katera koli odločitev ECB, v kateri je naveden datum, na katerega se bo končal neposredni nadzor ECB nad nadzorovanim subjektom, se lahko izda skupaj z odločitvijo, s katero se ta nadzorovani subjekt razvrsti kot manj pomemben.

Člen 47

Razlogi za končanje neposrednega nadzora ECB

1.   V primeru pomembnega nadzorovanega subjekta, ki se razvrsti kot tak na podlagi (a) velikosti, (b) pomena za gospodarstvo Unije ali ene od sodelujočih držav članic ali (c) obsega čezmejnih dejavnosti ali ker je del nadzorovane skupine, ki izpolnjuje vsaj enega od teh meril, ECB sprejme odločitev ECB, s katero preneha njegova razvrstitev kot pomemben nadzorovani subjekt in se konča neposredni nadzor, če v treh zaporednih koledarskih letih posamezni nadzorovani subjekt ali nadzorovana skupina, ki ji nadzorovani subjekt pripada, ne izpolnjuje nobenega izmed zgornjih meril iz člena 6(4) uredbe o EMN.

2.   V primeru nadzorovanega subjekta, ki se razvrsti kot pomemben na podlagi zahteve za neposredno javno finančno pomoč iz EMS v zvezi s (a) samim subjektom, (b) nadzorovano skupino, ki ji nadzorovani subjekt pripada, ali (c) katerim koli nadzorovanim subjektom, ki pripada tej skupini in ki ni pomemben iz drugih razlogov, ECB sprejme odločitev ECB, s katero preneha njegova razvrstitev kot pomemben nadzorovani subjekt in se konča neposredni nadzor, če je bila neposredna javna finančna pomoč zavrnjena, v celoti vrnjena ali je prenehala. Taka odločitev se lahko v primeru vračila ali prenehanja neposredne javne finančne pomoči sprejme samo v treh koledarskih letih po popolnem vračilu ali prenehanju neposredne javne finančne pomoči.

3.   V primeru nadzorovanega subjekta, ki se razvrsti kot pomemben na podlagi tega, da gre za eno izmed treh najpomembnejših kreditnih institucij v sodelujoči državi članici, kot je določeno v skladu s členoma 65 in 66, ali da pripada nadzorovani skupini take kreditne institucije, in ki ni pomemben iz drugih razlogov, ECB sprejme odločitev ECB, s katero preneha njegova razvrstitev kot pomemben nadzorovani subjekt in se konča neposredni nadzor, če v treh zaporednih koledarskih letih zadevni nadzorovani subjekt ni bil ena izmed treh najpomembnejših kreditnih institucij v sodelujoči državi članici.

4.   V primeru nadzorovanega subjekta, ki ga ECB neposredno nadzira po odločitvi ECB, sprejeti na podlagi člena 6(5)(b) uredbe o EMN, in ki ni pomemben iz drugih razlogov, ECB sprejme odločitev ECB, s katero se neposredni nadzor ECB konča, če po njeni razumni presoji neposredni nadzor ni več potreben za zagotovitev skladne uporabe visokih nadzornih standardov.

Člen 48

Tekoči postopki

1.   Če bo prišlo do spremembe pristojnosti med ECB in pristojnim nacionalnim organom, organ, katerega pristojnost bo prenehala (v nadaljnjem besedilu: organ, katerega pristojnost preneha), obvesti organ, ki bo postal pristojen (v nadaljnjem besedilu: organ, ki prevzame nadzor), o katerem koli formalno uvedenem nadzorniškem postopku, v katerem je treba sprejeti odločitev. Organ, katerega pristojnost preneha, te informacije zagotovi takoj, ko izve za prihajajočo spremembo pristojnosti. Organ, katerega pristojnost preneha, kontinuirano posodablja te informacije, in sicer praviloma mesečno, kadar je treba o nadzorniškem postopku poročati nove informacije. Organ, ki prevzame nadzor, lahko v ustrezno utemeljenih primerih dopusti manj pogosto poročanje. Nadzorniški postopek za namen členov 48 in 49 pomeni nadzorniški postopek ECB ali nadzorniški postopek pristojnega nacionalnega organa.

Pred spremembo pristojnosti se organ, katerega pristojnost preneha, poveže z organom, ki prevzame nadzor, brez nepotrebnega odlašanja po formalni uvedbi katerega koli novega nadzorniškega postopka, v katerem je treba sprejeti odločitev.

2.   Če se nadzorniška pristojnost spremeni, si organ, katerega pristojnost preneha, prizadeva, da vse tekoče nadzorniške postopke, v katerih je treba sprejeti odločitev, konča pred datumom, na katerega nastopi sprememba nadzorniške pristojnosti.

3.   Če formalno uvedenega nadzorniškega postopka, v katerem je treba sprejeti odločitev, ni mogoče končati pred datumom, na katerega nastopi sprememba nadzorniške pristojnosti, ostane organ, katerega pristojnost preneha, še naprej pristojen za končanje takega tekočega nadzorniškega postopka. V ta namen organ, katerega pristojnost preneha, tudi obdrži vsa ustrezna pooblastila, dokler se nadzorniški postopek ne konča. Organ, katerega pristojnost preneha, konča zadevni tekoči nadzorniški postopek v skladu z veljavnim pravom na podlagi obdržanih pooblastil. Organ, katerega pristojnost preneha, obvesti organ, ki prevzame nadzor, preden sprejme katero koli odločitev v nadzorniškem postopku, ki še ni bila sprejeta pred spremembo pristojnosti. Organu, ki prevzame nadzor, pošlje izvod sprejete odločitve in vse ustrezne dokumente v zvezi s to odločitvijo.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 se lahko ECB v enem mesecu od prejema informacij, ki so potrebne za dokončanje njenega ocenjevanja zadevnega formalno uvedenega nadzorniškega postopka, in po posvetovanju z zadevnim pristojnim nacionalnim organom odloči, da prevzame zadevni nadzorniški postopek. Če je iz razlogov, ki jih določa nacionalno pravo, odločitev ECB potrebna pred iztekom obdobja ocenjevanja, navedenega v prejšnjem stavku, pristojni nacionalni organ zagotovi ECB potrebne informacije in določi zlasti časovni okvir, v katerem mora ECB odločiti, ali namerava prevzeti postopek ali ne. Kadar ECB prevzame nadzorniški postopek, o tej odločitvi uradno obvesti zadevni pristojni nacionalni organ in stranke. ECB v svoji odločitvi ECB navede posledice prevzema takšnega nadzorniškega postopka.

5.   ECB in zadevni pristojni nacionalni organ sodelujeta v zvezi s končanjem katerega koli tekočega postopka in si lahko v ta namen izmenjata vse ustrezne informacije.

6.   Ta člen se ne uporablja za skupne postopke.

POGLAVJE 3

Seznam nadzorovanih subjektov

Člen 49

Objava

1.   ECB objavi seznam, ki vsebuje ime vsakega nadzorovanega subjekta in nadzorovane skupine, ki je pod neposrednim nadzorom ECB, pri čemer, če to pride v poštev, za nadzorovani subjekt navede tudi nadzorovano skupino, ki ji pripada, in konkretno pravno podlago za tak neposredni nadzor. Seznam vsebuje, v primeru razvrstitve subjekta kot pomembnega na podlagi merila velikosti, skupno vrednost sredstev nadzorovanega subjekta ali nadzorovane skupine. ECB objavi tudi imena nadzorovanih subjektov, ki jih ECB kljub temu, da izpolnjujejo eno izmed meril iz člena 6(4) uredbe EMN in bi se torej lahko opredelili kot pomembni, šteje za manj pomembne zaradi posebnih okoliščin v skladu z naslovom 9 v delu IV in jih zato ne nadzira neposredno.

2.   ECB objavi seznam, ki vsebuje ime vsakega nadzorovanega subjekta, ki ga nadzira pristojni nacionalni organ, in ime zadevnega pristojnega nacionalnega organa.

3.   Seznama iz odstavkov 1 in 2 se objavita elektronsko in sta dostopna na spletni strani ECB.

4.   Seznama iz odstavkov 1 in 2 se redno posodabljata.

NASLOV 3

DOLOČITEV POMEMBNOSTI NA PODLAGI VELIKOSTI

Člen 50

Določitev pomembnosti na podlagi velikosti

1.   Pomembnost ali nepomembnost nadzorovanega subjekta ali nadzorovane skupine na podlagi merila velikosti se določi ob upoštevanju skupne vrednosti sredstev.

2.   Nadzorovani subjekt ali nadzorovana skupina se razvrsti kot pomemben nadzorovani subjekt ali pomembna nadzorovana skupina, če skupna vrednost sredstev presega 30 milijard EUR (v nadaljnjem besedilu: prag velikosti).

Člen 51

Osnova za določitev pomembnosti nadzorovanega subjekta na podlagi merila velikosti

1.   Če je nadzorovani subjekt del nadzorovane skupine, se skupna vrednost sredstev določi na podlagi konsolidiranega bonitetnega poročanja ob koncu leta za nadzorovano skupino v skladu z veljavnim pravom.

2.   Če skupnih sredstev ni mogoče določiti na podlagi podatkov iz odstavka 1, se skupna vrednost sredstev določi na podlagi najnovejših revidiranih konsolidiranih letnih računov, pripravljenih v skladu z Mednarodnimi standardi za poročanje o finančnem položaju, kot se v Uniji uporabljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (12), če ti letni računi niso na voljo, pa na podlagi konsolidiranih letnih računov, pripravljenih v skladu z veljavnimi nacionalnimi računovodskimi predpisi.

3.   Če nadzorovani subjekt ni del nadzorovane skupine, se skupna vrednost sredstev določi na podlagi individualnega bonitetnega poročanja ob koncu leta v skladu z veljavnim pravom.

4.   Če skupnih sredstev ni mogoče določiti z uporabo podatkov iz odstavka 3, se skupna vrednost sredstev določi na podlagi najnovejših revidiranih letnih računov, pripravljenih v skladu z MSRP, kot se uporabljajo v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, če ti letni računi niso na voljo, pa na podlagi letnih računov, pripravljenih v skladu z veljavnimi nacionalnimi računovodskimi predpisi.

5.   Če je nadzorovani subjekt podružnica kreditne institucije s sedežem v nesodelujoči državi članici, se skupna vrednost sredstev določi na podlagi statističnih podatkov, ki se poročajo v skladu z Uredbo (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32) Evropske centralne banke (13).

Člen 52

Osnova za določitev pomembnosti na podlagi velikosti v posebnih ali izjemnih okoliščinah

1.   Če se v zvezi z manj pomembnim nadzorovanim subjektom izjemoma bistveno spremenijo okoliščine, ki so pomembne za določitev pomembnosti na podlagi merila velikosti, zadevni pristojni nacionalni organ preveri, ali je prag velikosti še vedno izpolnjen.

Če take spremembe nastopijo v zvezi s pomembnim nadzorovanim subjektom, ECB preveri, ali je prag velikosti še vedno izpolnjen.

Izjemne bistvene spremembe okoliščin, pomembnih za določitev pomembnosti na podlagi merila velikosti, vključujejo kar koli od naslednjega: (a) združitev dveh ali več kreditnih institucij, (b) prodajo ali prenos pomembnega poslovnega oddelka, (c) prenos delnic v kreditni instituciji, tako da več ne pripada nadzorovani skupini, kateri je pripadala pred prodajo, (d) končno odločitev o urejenem prenehanju nadzorovanega subjekta (ali skupine), (e) primerljive dejanske situacije.

2.   Manj pomemben nadzorovani subjekt in, v primeru manj pomembne nadzorovane skupine, manj pomemben nadzorovani subjekt na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah obvestita zadevni pristojni nacionalni organ o vsaki spremembi, kot je navedeno v odstavku 1.

Pomemben nadzorovani subjekt in, v primeru pomembne nadzorovane skupine, nadzorovani subjekt na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah obvestita ECB o vsaki spremembi, kot je navedeno v odstavku 1.

3.   Z odstopanjem od pravila treh let iz člena 47(1) do (3) in v primeru izjemnih okoliščin, vključno s tistimi, ki so navedene v odstavku 1, ECB po posvetovanju s pristojnimi nacionalnimi organi odloči, ali so vpleteni nadzorovani subjekti pomembni ali manj pomembni, in določi datum, od katerega opravlja nadzor ECB ali pristojni nacionalni organi.

Člen 53

Skupine konsolidiranih podjetij

1.   Za namen določitve pomembnosti na podlagi merila velikosti nadzorovano skupino konsolidiranih podjetij sestavljajo vsa podjetja, ki jih je treba konsolidirati za bonitetne namene v skladu s pravom Unije.

2.   Za namen določitve pomembnosti na podlagi merila velikosti nadzorovana skupina konsolidiranih podjetij vključuje podrejene družbe in podružnice v nesodelujočih državah članicah in tretjih državah.

Člen 54

Metoda konsolidacije

Metoda konsolidacije je metoda konsolidacije, ki se uporablja v skladu s pravom Unije za bonitetne namene.

Člen 55

Metoda izračuna skupnih sredstev

Za namen določitve pomembnosti kreditne institucije na podlagi merila velikosti se „skupna vrednost sredstev“ izpelje iz vrstice „skupna sredstva“ v bilanci stanja, ki se pripravi v skladu s pravom Unije za bonitetne namene.

NASLOV 4

DOLOČITEV POMEMBNOSTI NA PODLAGI POMENA ZA GOSPODARSTVO UNIJE ALI ENE OD SODELUJOČIH DRŽAV ČLANIC

Člen 56

Prag pomena za nacionalno gospodarstvo

Nadzorovani subjekt s sedežem v sodelujoči državi članici ali nadzorovana skupina, katere nadrejena oseba ima sedež v sodelujoči državi članici, se razvrsti kot pomemben oziroma pomembna na podlagi pomena za gospodarstvo zadevne sodelujoče države članice, če je:

Formula (prag pomena za nacionalno gospodarstvo)

in

A ≥ 5 milijard EUR,

pri čemer je

A

skupna vrednost sredstev, določena v skladu s členi 51 do 55 za dano koledarsko leto, in

B

bruto domači proizvod po tržnih cenah, kot je opredeljeno v točki 8.89 Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14) (ESR 2010) in kot ga objavi Eurostat za dano koledarsko leto.

Člen 57

Merila za določitev pomembnosti na podlagi pomena za gospodarstvo Unije ali ene od sodelujočih držav članic

1.   ECB upošteva naslednja merila, zlasti pri ocenjevanju, ali je nadzorovani subjekt ali nadzorovana skupina pomemben oziroma pomembna za gospodarstvo Unije ali sodelujoče države članice iz razlogov, ki niso razlogi iz člena 56:

(a)

pomembnost nadzorovanega subjekta ali nadzorovane skupine za določene gospodarske sektorje v Uniji ali sodelujoči državi članici;

(b)

medsebojno povezanost nadzorovanega subjekta ali nadzorovane skupine z gospodarstvom Unije ali sodelujoče države članice;

(c)

zamenljivost nadzorovanega subjekta ali nadzorovane skupine kot udeleženca na trgu in ponudnika storitev strankam;

(d)

poslovno, strukturno in operativno kompleksnost nadzorovanega subjekta ali nadzorovane skupine.

2.   Ustrezno se uporablja člen 52(3).

Člen 58

Določitev pomembnosti na podlagi pomena za gospodarstvo ene od sodelujočih držav članic na zahtevo pristojnega nacionalnega organa

1.   Pristojni nacionalni organ lahko ECB uradno obvesti, da nadzorovani subjekt šteje za pomembnega v zvezi z domačim gospodarstvom.

2.   ECB oceni uradno obvestilo pristojnega nacionalnega organa na podlagi meril iz člena 57(1).

3.   Ustrezno se uporablja člen 57.

NASLOV 5

DOLOČITEV POMEMBNOSTI NA PODLAGI OBSEGA ČEZMEJNIH DEJAVNOSTI

Člen 59

Merila za določitev pomembnosti na podlagi obsega čezmejnih dejavnosti nadzorovane skupine

1.   ECB lahko šteje nadzorovano skupino za pomembno na podlagi njenih čezmejnih dejavnosti samo, kadar je nadrejena oseba nadzorovane skupine v več kakor eni drugi sodelujoči državi članici ustanovila podrejene družbe, ki so tudi same kreditne institucije.

2.   ECB lahko šteje nadzorovano skupino za pomembno na podlagi njenih čezmejnih dejavnosti samo, če skupna vrednost njenih sredstev presega 5 milijard EUR in je:

(a)

razmerje med njenimi čezmejnimi sredstvi in skupnimi sredstvi nad 20 %; ali

(b)

razmerje med njenimi čezmejnimi obveznostmi in skupnimi obveznostmi nad 20 %.

3.   Ustrezno se uporablja člen 52(3).

Člen 60

Čezmejna sredstva in obveznosti

1.   „Čezmejna sredstva“ v okviru nadzorovane skupine pomenijo del skupnih sredstev, v zvezi s katerimi je nasprotna stranka kreditna institucija ali druga pravna ali fizična oseba, ki se nahaja v sodelujoči državi članici, ki ni država članica, v kateri ima nadrejena oseba zadevne nadzorovane skupine glavno upravo.

2.   „Čezmejne obveznosti“ v okviru nadzorovane skupine pomenijo del skupnih obveznosti, v zvezi s katerimi je nasprotna stranka kreditna institucija ali druga pravna ali fizična oseba, ki se nahaja v sodelujoči državi članici, ki ni država članica, v kateri ima nadrejena oseba zadevne nadzorovane skupine glavno upravo.

NASLOV 6

DOLOČITEV POMEMBNOSTI NA PODLAGI ZAHTEVE ZA JAVNO FINANČNO POMOČ IZ EMS ALI PREJEMA TE POMOČI

Člen 61

Zahteva za neposredno javno finančno pomoč iz EMS ali prejem te pomoči

1.   Neposredna javna finančna pomoč nadzorovanemu subjektu se zahteva, kadar član EMS vloži zahtevo za finančno pomoč, ki naj jo EMS odobri temu subjektu v skladu z odločitvijo Sveta guvernerjev EMS po členu 19 Pogodbe o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost v zvezi z neposredno dokapitalizacijo kreditne institucije in v skladu z instrumenti, sprejetimi na podlagi te odločitve.

2.   Kreditna institucija je prejela neposredno javno finančno pomoč, kadar je prejela finančno pomoč na podlagi odločitve in instrumentov iz odstavka 1.

Člen 62

Obveznost pristojnih nacionalnih organov, da obvestijo ECB o morebitni zahtevi za javno finančno pomoč ali prejemu te pomoči s strani manj pomembnega nadzorovanega subjekta

1.   Brez poseganja v obveznost iz člena 96, v skladu s katero se ECB obvesti o poslabšanju finančnega položaja manj pomembnega nadzorovanega subjekta, pristojni nacionalni organ obvesti ECB takoj, ko izve za morebitno potrebo po javni finančni pomoči za manj pomemben nadzorovani subjekt, ki naj se odobri na nacionalni ravni posredno iz EMS in/ali s strani EMS.

2.   Pristojni nacionalni organ predloži ECB v preučitev svojo oceno finančnega položaja manj pomembnega nadzorovanega subjekta, preden jo predloži EMS, razen v ustrezno utemeljenih primerih nujnosti.

Člen 63

Začetek in konec neposrednega nadzora

1.   Nadzorovani subjekt, v zvezi s katerim se zahteva neposredna javna finančna pomoč iz EMS ali ki je prejel neposredno javno finančno pomoč iz EMS, se razvrsti kot pomemben nadzorovani subjekt od datuma, na katerega se je v njegovem imenu zahtevala neposredna javna finančna pomoč.

2.   Datum, na katerega ECB prevzame neposredni nadzor, se določi v odločitvi ECB v skladu z naslovom 2.

3.   Ustrezno se uporablja člen 52(3).

Člen 64

Obseg

Če se neposredna javna finančna pomoč zahteva v zvezi z nadzorovanim subjektom, ki je del nadzorovane skupine, se vsi nadzorovani subjekti, ki so del te nadzorovane skupine, razvrstijo kot pomembni.

NASLOV 7

DOLOČITEV POMEMBNOSTI NA PODLAGI TEGA, DA JE NADZOROVANI SUBJEKT ENA OD TREH NAJPOMEMBNEJŠIH KREDITNIH INSTITUCIJ V SODELUJOČI DRŽAVI ČLANICI

Člen 65

Merila za določitev treh najpomembnejših kreditnih institucij v sodelujoči državi članici

1.   Kreditna institucija ali nadzorovana skupina se razvrsti kot pomembna, če je ena od treh najpomembnejših kreditnih institucij ali nadzorovanih skupin v sodelujoči državi članici.

2.   Za namene določitve treh najpomembnejših kreditnih institucij ali nadzorovanih skupin v sodelujoči državi članici ECB in zadevni pristojni nacionalni organ upoštevata velikost nadzorovanega subjekta oziroma nadzorovane skupine, kot je določeno v skladu s členi 50 do 55.

Člen 66

Postopek pregleda

1.   V zvezi z vsako sodelujočo državo članico ECB do 1. oktobra vsakega koledarskega leta določi, ali je treba tri kreditne institucije ali nadzorovane skupine z nadrejeno osebo s sedežem v taki sodelujoči državi članici razvrstiti kot pomembne nadzorovane subjekte.

2.   Na zahtevo ECB pristojni nacionalni organi obvestijo ECB o treh najpomembnejših kreditnih institucijah ali nadzorovanih skupinah s sedežem v njihovih sodelujočih državah članicah do 1. oktobra zadevnega koledarskega leta. Pristojni nacionalni organi določijo tri najpomembnejše kreditne institucije ali nadzorovane skupine na podlagi meril iz členov 50 do 55.

3.   Za vsako od treh najpomembnejših kreditnih institucij ali nadzorovanih skupin v sodelujočih državah članicah zadevni pristojni nacionalni organ predloži ECB poročilo o preteklem nadzoru in profilu tveganosti v vsakem primeru, razen če je kreditna institucija ali nadzorovana skupina že razvrščena kot pomembna.

Po prejemu informacij iz odstavka 2 ECB opravi svojo lastno oceno. ECB lahko za ta namen od zadevnega pristojnega nacionalnega organa zahteva predložitev vseh relevantnih informacij.

4.   Če se 1. oktobra danega leta ena ali več od treh najpomembnejših kreditnih institucij ali nadzorovanih skupin v sodelujoči državi članici ne razvrsti kot pomemben nadzorovani subjekt, ECB sprejme odločitev v skladu z naslovom 2 v zvezi s katero koli od treh najpomembnejših kreditnih institucij ali nadzorovanih skupin, ki ni razvrščena kot pomembna.

5.   Ustrezno se uporablja člen 52(3).

NASLOV 8

ODLOČITEV ECB ZA NEPOSREDNI NADZOR NAD MANJ POMEMBNIMI NADZOROVANIMI SUBJEKTI PO ČLENU 6(5)(B) UREDBE O EMN

Člen 67

Merila za odločitev ECB po členu 6(5)(b) uredbe o EMN

1.   ECB lahko po členu 6(5)(b) uredbe o EMN z odločitvijo ECB kadar koli odloči, da bo neposredno nadzirala manj pomemben nadzorovani subjekt ali manj pomembno nadzorovano skupino, kadar je to potrebno za zagotovitev skladne uporabe visokih nadzornih standardov.

2.   Pred sprejetjem odločitve ECB iz odstavka 1 ECB med drugim upošteva naslednje dejavnike:

(a)

ali je manj pomemben nadzorovani subjekt ali manj pomembna nadzorovana skupina blizu izpolnjevanju enega izmed meril, vsebovanih v členu 6(4) uredbe o EMN;

(b)

medsebojno povezanost manj pomembnega nadzorovanega subjekta ali manj pomembne nadzorovane skupine z drugimi kreditnimi institucijami;

(c)

ali je zadevni manj pomemben nadzorovani subjekt podrejena družba nadzorovanega subjekta, ki ima glavno upravo v nesodelujoči državi članici ali tretji državi in je ustanovil eno ali več podrejenih družb, ki so tudi kreditne institucije, ali eno ali več podružnic v sodelujočih državah članicah, od katerih ena ali več šteje kot pomembna;

(d)

dejstvo, da pristojni nacionalni organ ni upošteval navodil ECB;

(e)

dejstvo, da pristojni nacionalni organ ni spoštoval aktov, navedenih v prvem pododstavku člena 4(3) uredbe o EMN;

(f)

dejstvo, da je manj pomemben nadzorovani subjekt zahteval ali posredno prejel finančno pomoč iz EFSF ali EMS.

Člen 68

Postopek za pripravo odločitve ECB po členu 6(5)(b) uredbe o EMN na zahtevo pristojnega nacionalnega organa

1.   ECB na zahtevo pristojnega nacionalnega organa oceni, ali je treba izvajati neposredni nadzor v skladu z uredbo o EMN v zvezi z manj pomembnim nadzorovanim subjektom ali manj pomembno nadzorovano skupino zaradi zagotovitve skladne uporabe visokih nadzornih standardov.

2.   V zahtevi pristojnega nacionalnega organa se navedejo: (a) manj pomemben nadzorovani subjekt ali manj pomembna nadzorovana skupna, v zvezi s katerim oziroma katero pristojni nacionalni organ meni, da bi morala ECB prevzeti neposredni nadzor, in (b) razlogi, iz katerih je nadzor ECB nad manj pomembnim nadzorovanim subjektom ali manj pomembno nadzorovano skupino potreben zaradi zagotovitve skladne uporabe visokih nadzornih standardov.

3.   Zahtevi pristojnega nacionalnega organa se priloži poročilo o preteklem nadzoru in profilu tveganosti zadevnega manj pomembnega nadzorovanega subjekta ali manj pomembne nadzorovane skupine.

4.   Če se ECB ne strinja z zahtevo pristojnega nacionalnega organa, se posvetuje z zadevnim pristojnim nacionalnim organom pred dokončno oceno, ali je nadzor ECB nad manj pomembnim nadzorovanim subjektom ali manj pomembno nadzorovano skupino potreben zaradi zagotovitve skladne uporabe visokih nadzornih standardov.

5.   Če ECB odloči, da je neposredni nadzor ECB nad manj pomembnim nadzorovanim subjektom ali manj pomembno nadzorovano skupino potreben zaradi zagotovitve skladne uporabe visokih nadzornih standardov, sprejme odločitev ECB v skladu z naslovom 2.

Člen 69

Postopek za pripravo odločitev ECB po členu 6(5)(b) uredbe o EMN na lastno pobudo ECB

1.   ECB lahko od pristojnega nacionalnega organa zahteva, da predloži poročilo o preteklem nadzoru in profilu tveganosti manj pomembnega nadzorovanega subjekta ali manj pomembne nadzorovane skupine. ECB določi datum, do katerega ji je treba predložiti tako poročilo.

2.   ECB se pred dokončno oceno, ali je nadzor ECB nad manj pomembnim nadzorovanim subjektom ali manj pomembno nadzorovano skupino potreben zaradi zagotovitve skladne uporabe visokih nadzornih standardov, posvetuje s pristojnim nacionalnim organom.

3.   Če ECB sklene, da je neposredni nadzor ECB nad manj pomembnim nadzorovanim subjektom ali manj pomembno nadzorovano skupino potreben zaradi zagotovitve skladne uporabe visokih nadzornih standardov, sprejme odločitev ECB v skladu z naslovom 2.

NASLOV 9

POSEBNE OKOLIŠČINE, KI LAHKO UPRAVIČUJEJO RAZVRSTITEV NADZOROVANEGA SUBJEKTA KOT MANJ POMEMBNEGA, ČEPRAV IZPOLNJUJE MERILA ZA RAZVRSTITEV KOT POMEMBNEGA

Člen 70

Posebne okoliščine, ki vodijo do razvrstitve pomembnega nadzorovanega subjekta kot manj pomembnega

1.   Posebne okoliščine iz drugega in petega pododstavka člena 6(4) uredbe o EMN (v nadaljnjem besedilu: posebne okoliščine) so podane, kadar obstajajo posebne dejanske okoliščine, zaradi katerih je razvrstitev nadzorovanega subjekta kot pomembnega neustrezna, ob upoštevanju ciljev in načel uredbe o EMN in zlasti potrebe po zagotovitvi skladne uporabe visokih nadzornih standardov.

2.   Pojem „posebne okoliščine“ se mora razlagati ozko.

Člen 71

Ugotavljanje obstoja posebnih okoliščin

1.   Obstoj posebnih okoliščin, ki upravičujejo razvrstitev subjekta, ki bi bil sicer pomemben nadzorovani subjekt, kot manj pomembnega, se ugotavlja v vsakem posameznem primeru in posebej za zadevni nadzorovani subjekt ali nadzorovano skupino in ne za kategorije nadzorovanih subjektov.

2.   Ustrezno se uporablja člen 40.

3.   Ustrezno se uporabljajo členi 44 do 46 ter člena 48 in 49. ECB v odločitvi ECB navede razloge, ki so jo pripeljali do sklepa, da posebne okoliščine obstajajo.

Člen 72

Pregled

1.   ECB ob podpori zadevnih pristojnih nacionalnih organov najmanj enkrat letno pregleda, ali posebne okoliščine v zvezi z nadzorovanim subjektom ali nadzorovano skupino, ki se zaradi posebnih okoliščin razvrsti kot manj pomemben oziroma manj pomembna, še vedno obstajajo.

2.   Zadevni nadzorovani subjekt zagotovi vse informacije in dokumente, ki jih zahteva ECB, da lahko opravi pregled iz odstavka 1.

3.   Če ECB meni, da posebne okoliščine ne obstajajo več, sprejme odločitev ECB, ki se naslovi na zadevni nadzorovani subjekt in v kateri se določi, da se subjekt razvrsti kot pomemben in da posebne okoliščine ne obstajajo več.

4.   Ustrezno se uporablja naslov 2 v delu IV.

DEL V

SKUPNI POSTOPKI

NASLOV 1

SODELOVANJE V ZVEZI S PROŠNJO ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA ZAČETEK OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI KREDITNE INSTITUCIJE

Člen 73

Uradno obvestilo Evropski centralni banki o prošnji za izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti kreditne institucije

1.   Pristojni nacionalni organ, ki prejme prošnjo za izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti kreditne institucije, ki naj bi imela sedež v sodelujoči državi članici, uradno obvesti ECB o prejemu take prošnje v 15 delovnih dneh.

2.   Pristojni nacionalni organ obvesti ECB tudi o roku, v katerem je treba sprejeti odločitev o prošnji in o njej uradno obvestiti vlagatelja v skladu z upoštevnim nacionalnim pravom.

3.   Če prošnja ni popolna, pristojni nacionalni organ na lastno pobudo ali na zahtevo ECB pozove vlagatelja k predložitvi zahtevanih dodatnih informacij. Pristojni nacionalni organ vse prejete dodatne informacije pošlje ECB v 15 delovnih dneh po prejemu.

Člen 74

Ocena prošenj s strani pristojnega nacionalnega organa

Pristojni nacionalni organ, kateremu se predloži prošnja, oceni, ali vlagatelj izpolnjuje vse pogoje za izdajo dovoljenja, določene v upoštevnem nacionalnem pravu države članice pristojnega nacionalnega organa.

Člen 75

Odločitve pristojnih nacionalnih organov o zavrnitvi prošnje

Pristojni nacionalni organi zavrnejo prošnje, ki ne izpolnjujejo pogojev za izdajo dovoljenja, določenih v upoštevnem nacionalnem pravu, in pošljejo izvod svoje odločitve Evropski centralni banki.

Člen 76

Osnutki odločitev pristojnih nacionalnih organov o izdaji dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti kreditne institucije

1.   Če pristojni nacionalni organ ugotovi, da prošnja izpolnjuje vse pogoje za izdajo dovoljenja, določene v upoštevnem nacionalnem pravu, pripravi osnutek odločitve, s katerim predlaga, naj ECB izda vlagatelju dovoljenje za začetek opravljanja dejavnosti kreditne institucije (v nadaljnjem besedilu: osnutek odločitve za izdajo dovoljenja).

2.   Pristojni nacionalni organ zagotovi, da sta ECB in vlagatelj uradno obveščena o osnutku odločitve za izdajo dovoljenja najmanj 20 delovnih dni pred koncem najdaljšega obdobja ocenjevanja, ki ga določa upoštevno nacionalno pravo.

3.   Pristojni nacionalni organ lahko predlaga, da se osnutku odločitve za izdajo dovoljenja priložijo priporočila, pogoji in/ali omejitve v skladu z nacionalnim pravom in pravom Unije. V takih primerih je pristojni nacionalni organ odgovoren za ocenjevanje skladnosti s pogoji in/ali omejitvami.

Člen 77

Ocena prošenj s strani ECB in izjave vlagateljev

1.   ECB oceni prošnje na podlagi pogojev za izdajo dovoljenja, določenih v upoštevnem pravu Unije. Če po njenem mnenju ti pogoji niso izpolnjeni, da ECB vlagatelju možnost, da se pisno izjavi o dejstvih in ugovorih, pomembnih za oceno, v skladu s členom 31.

2.   Če je potreben sestanek in v vseh drugih ustrezno utemeljenih primerih, lahko ECB podaljša najdaljše obdobje za odločanje o prošnji v skladu s členom 14(3) uredbe o EMN. O podaljšanju se vlagatelja uradno obvesti v skladu s členom 35 te uredbe.

Člen 78

Odločitve ECB o prošnjah

1.   ECB sprejme odločitev o osnutku odločitve za izdajo dovoljenja, ki ga prejme od pristojnega nacionalnega organa, v 10 delovnih dneh, razen če je bila v skladu s členom 77(2) sprejeta odločitev o podaljšanju najdaljšega obdobja. ECB lahko osnutek odločitve za izdajo dovoljenja podpre in se tako strinja z izdajo dovoljenja ali pa osnutku odločitve za izdajo dovoljenja nasprotuje.

2.   Odločitev ECB temelji na oceni prošnje, osnutku odločitve za izdajo dovoljenja in izjavah, ki jih poda vlagatelj po členu 77.

3.   Če ECB v roku iz odstavka 1 odločitve ne sprejme, se osnutek odločitve za izdajo dovoljenja, ki ga je pripravil pristojni nacionalni organ, šteje za sprejetega.

4.   ECB sprejme odločitev o izdaji dovoljenja, če vlagatelj izpolnjuje vse pogoje za izdajo dovoljenja v skladu z upoštevnim pravom Unije in nacionalnim pravom države članice, v kateri ima vlagatelj sedež.

5.   Odločitev o izdaji dovoljenja pokriva vlagateljeve dejavnosti v vlogi kreditne institucije, kot je določeno v upoštevnem nacionalnem pravu, ne da bi to posegalo v katere koli dodatne zahteve za izdajo dovoljenja na podlagi upoštevnega nacionalnega prava za dejavnosti, ki niso dejavnosti sprejemanja vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti in odobravanja kreditov za lasten račun.

Člen 79

Postopek za prenehanje veljavnosti dovoljenja

Dovoljenje preneha veljati v primerih, navedenih v členu 18(a) Direktive 2013/36/EU, kadar upoštevno nacionalno pravo tako določa. Pristojni nacionalni organ obvesti ECB o posameznih primerih, kjer dovoljenje preneha veljati. ECB zatem objavi prenehanje dovoljenja v skladu z upoštevnim nacionalnim pravom po tem, ko je obvestila upoštevni pristojni nacionalni organ in zadevni nadzorovani subjekt.

NASLOV 2

SODELOVANJE V ZVEZI Z ODVZEMOM DOVOLJENJA

Člen 80

Predlog pristojnih nacionalnih organov za odvzem dovoljenja

1.   Če zadevni pristojni nacionalni organ meni, da je treba kreditni instituciji v skladu z upoštevnim pravom Unije ali nacionalnim pravom v celoti ali delno odvzeti dovoljenje, vključno z odvzemom na zahtevo kreditne institucije, predloži ECB osnutek odločitve, s katerim predlaga odvzem dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: osnutek odločitve o odvzemu dovoljenja), skupaj z vsemi ustreznimi podpornimi dokumenti.

2.   Pristojni nacionalni organ sodeluje z nacionalnim organom, pristojnim za reševanje kreditnih institucij (v nadaljnjem besedilu: nacionalni organ za reševanje), v zvezi s katerim koli osnutkom odločitve o odvzemu dovoljenja, ki je relevanten za ta nacionalni organ za reševanje.

Člen 81

Ocena osnutka odločitve o odvzemu s strani ECB

1.   ECB oceni osnutek odločitve o odvzemu dovoljenja brez nepotrebnega odlašanja. Zlasti upošteva razloge nujnosti, ki jih navede pristojni nacionalni organ.

2.   Uporablja se pravica do izjave, kot je določeno v členu 31.

Člen 82

Ocena na lastno pobudo ECB in posvetovanje s pristojnimi nacionalnimi organi

1.   Če ECB izve za okoliščine, ki lahko upravičujejo odvzem dovoljenja, na lastno pobudo oceni, ali je v skladu z upoštevnim pravom Unije dovoljenje treba odvzeti.

2.   ECB se lahko kadar koli posvetuje z zadevnimi pristojnimi nacionalnimi organi. Če ECB namerava odvzeti dovoljenje, se posvetuje s pristojnim nacionalnim organom države članice, v kateri ima kreditna institucija sedež, najmanj 25 delovnih dni pred datumom, na katerega namerava sprejeti odločitev. V ustrezno utemeljenih nujnih primerih se lahko rok za posvetovanje skrajša na pet delovnih dni.

3.   Če ECB namerava odvzeti dovoljenje, sporoči zadevnim pristojnim nacionalnim organom vse pripombe, ki jih je predložila kreditna institucija. Uporablja se pravica kreditne institucije do izjave, kot je določeno v členu 31.

4.   ECB v zvezi s predlogom za odvzem dovoljenja sodeluje z nacionalnim organom za reševanje v skladu s členom 14(5) uredbe o EMN. ECB obvesti pristojni nacionalni organ takoj po vzpostavitvi stika z nacionalnim organom za reševanje.

Člen 83

Odločitev ECB o odvzemu dovoljenja

1.   ECB sprejme odločitev o odvzemu dovoljenja brez nepotrebnega odlašanja. Pri tem lahko sprejme ali zavrne zadevni osnutek odločitve o odvzemu dovoljenja.

2.   ECB pri sprejemanju odločitve upošteva naslednje: (a) oceno okoliščin, ki upravičujejo odvzem; (b) kjer je primerno, osnutek odločitve o odvzemu dovoljenja, ki ga je pripravil pristojni nacionalni organ; (c) posvetovanje z zadevnim pristojnim nacionalnim organom in, kadar pristojni nacionalni organ ni nacionalni organ za reševanje, z nacionalnim organom za reševanje (skupaj s pristojnim nacionalnim organom: nacionalni organi); (d) vse pripombe, ki jih je predložila kreditna institucija po členih 81(2) in 82(3).

3.   ECB sprejme odločitev tudi v primerih, opisanih v členu 84, če zadevni nacionalni organ za reševanje ne nasprotuje odvzemu dovoljenja ali če ECB ugotovi, da nacionalni organi niso izvedli ustreznih ukrepov, potrebnih za ohranitev finančne stabilnosti.

Člen 84

Postopek v primeru morebitnih ukrepov reševanja, ki jih sprejmejo nacionalni organi

1.   Če nacionalni organ za reševanje uradno ugovarja nameri ECB, da odvzame dovoljenje, se ECB in nacionalni organ za reševanje dogovorita o časovnem obdobju, v katerem ECB ne bo izvedla odvzema dovoljenja. ECB z namenom sklenitve tega dogovora obvesti pristojni nacionalni organ takoj po vzpostavitvi stika z nacionalnim organom za reševanje.

2.   Po izteku dogovorjenega časovnega obdobja ECB oceni, ali namerava izvesti odvzem dovoljenja ali podaljšati dogovorjeno časovno obdobje v skladu s členom 14(6) uredbe o EMN, pri čemer upošteva doseženi napredek. ECB se posvetuje z zadevnim pristojnim nacionalnim organom in nacionalnim organom za reševanje, če je ta različen od pristojnega nacionalnega organa. Pristojni nacionalni organ obvesti ECB o ukrepih, ki so jih ti organi sprejeli, in o svoji oceni posledic odvzema.

3.   Če nacionalni organ za reševanje odvzemu dovoljenja ne ugovarja ali če ECB ugotovi, da nacionalni organi niso izvedli ustreznih ukrepov, potrebnih za ohranitev finančne stabilnosti, se uporablja člen 83.

NASLOV 3

SODELOVANJE V ZVEZI S PRIDOBITVIJO KVALIFICIRANIH DELEŽEV

Člen 85

Priglasitev pridobitve kvalificiranega deleža pri pristojnih nacionalnih organih

1.   Pristojni nacionalni organ, ki prejme priglasitev nameravane pridobitve kvalificiranega deleža v kreditni instituciji s sedežem v tej sodelujoči državi članici, o tem uradno obvesti ECB najpozneje pet delovnih dni po potrditvi prejema v skladu s členom 22(2) Direktive 2013/36/EU.

2.   Pristojni nacionalni organ uradno obvesti ECB, če mora zadržati tek obdobja ocenjevanja zaradi zahteve za predložitev dodatnih informacij. Pristojni nacionalni organ pošlje ECB take dodatne informacije v petih delovnih dneh po tem, ko jih je prejel.

3.   Pristojni nacionalni organ obvesti ECB tudi o datumu, do katerega je treba v skladu z upoštevnim nacionalnim pravom vlagatelja uradno obvestiti o odločitvi, s katero se nasprotuje ali ne nasprotuje pridobitvi kvalificiranega deleža.

Člen 86

Ocena morebitnih pridobitev

1.   Pristojni nacionalni organ, kateremu se priglasi nameravana pridobitev kvalificiranega deleža v kreditni instituciji, oceni, ali morebitna pridobitev izpolnjuje vse pogoje, določene v upoštevnem pravu Unije in nacionalnem pravu. Po tej oceni pristojni nacionalni organ pripravi predlog odločitve za ECB o nasprotovanju ali nenasprotovanju pridobitvi.

2.   Pristojni nacionalni organ predloži Evropski centralni banki predlog odločitve o nasprotovanju ali nenasprotovanju pridobitvi najmanj 15 delovnih dni pred iztekom obdobja ocenjevanja, kot je opredeljeno v upoštevnem pravu Unije.

Člen 87

Odločitev ECB o pridobitvi

ECB se odloči, ali bo nasprotovala pridobitvi ali ne, na podlagi ocene predlagane pridobitve in predloga odločitve, ki ga pripravi pristojni nacionalni organ. Uporablja se pravica do izjave, kot je določeno v členu 31.

NASLOV 4

URADNA OBVESTILA O ODLOČITVAH V SKUPNIH POSTOPKIH

Člen 88

Postopki za uradna obvestila o odločitvah

1.   ECB brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti stranke v skladu s členom 35 o naslednjih odločitvah:

(a)

odločitvi ECB o odvzemu dovoljenja kot kreditni instituciji;

(b)

odločitvi ECB o pridobitvi kvalificiranega deleža v kreditni instituciji.

2.   ECB brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti zadevni pristojni nacionalni organ o kateri koli naslednji odločitvi:

(a)

odločitvi ECB o prošnji za izdajo dovoljenja kot kreditni instituciji;

(b)

odločitvi ECB o odvzemu dovoljenja kot kreditni instituciji;

(c)

odločitvi ECB o pridobitvi kvalificiranega deleža v kreditni instituciji.

3.   Pristojni nacionalni organ uradni obvesti vlagatelja prošnje za izdajo dovoljenja o naslednjih odločitvah:

(a)

osnutku odločitve za izdajo dovoljenja;

(b)

odločitvi pristojnega nacionalnega organa o zavrnitvi prošnje za izdajo dovoljenja, kadar vlagatelj ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja, določenih v upoštevnem nacionalnem pravu;

(c)

odločitvi ECB o nasprotovanju osnutku odločitve za izdajo dovoljenja, navedenem pod (a);

(d)

odločitvi ECB o izdaji dovoljenja.

4.   Pristojni nacionalni organ uradno obvesti zadevni nacionalni organ za reševanje o odločitvi ECB o odvzemu dovoljenja kot kreditni instituciji.

5.   ECB uradno obvesti Evropski bančni organ o vsaki odločitvi ECB o izdaji ali odvzemu dovoljenja kot kreditni instituciji in o vsakem prenehanju veljavnosti dovoljenja. ECB pri tem navede razloge za odločitve o odvzemu dovoljenja oziroma za prenehanje veljavnosti dovoljenja.

DEL VI

POSTOPKI ZA NADZOR NAD POMEMBNIMI NADZOROVANIMI SUBJEKTI

NASLOV 1

NADZOR NAD POMEMBNIMI NADZOROVANIMI SUBJEKTI IN POMOČ PRISTOJNIH NACIONALNIH ORGANOV

Člen 89

Nadzor nad pomembnimi nadzorovanimi subjekti

ECB izvaja neposredni nadzor nad pomembnimi nadzorovanimi subjekti v skladu s postopki, določenimi v delu II, zlasti v zvezi z nalogami in sestavo skupnih nadzorniških skupin.

Člen 90

Vloga pristojnih nacionalnih organov pri nudenju pomoči ECB

1.   Pristojni nacionalni organ pomaga ECB pri opravljanju njenih nalog pod pogoji, določenimi v uredbi o EMN in v tej uredbi, in zlasti opravlja naslednje dejavnosti:

(a)

predloži osnutke odločitev ECB v zvezi s pomembnimi nadzorovanimi subjekti s sedežem v njegovi sodelujoči državi članici, v skladu s členom 91;

(b)

pomaga ECB pri pripravi in izvajanju vseh aktov, ki se nanašajo na izvajanje nalog, prenesenih na ECB z uredbo o EMN, vključno z nudenjem pomoči pri dejavnostih preverjanja in vsakodnevnem ocenjevanju stanja pomembnega nadzorovanega subjekta;

(c)

pomaga ECB pri izvrševanju njenih odločitev, pri čemer po potrebi uporabi pooblastila, navedena v tretjem pododstavku člena 9(1) in členu 11(2) uredbe o EMN.

2.   Pri nudenju pomoči ECB pristojni nacionalni organ upošteva navodila ECB v zvezi s pomembnimi nadzorovanimi subjekti.

Člen 91

Osnutki odločitev, ki jih pripravijo pristojni nacionalni organi in pošljejo ECB v preučitev

1.   V skladu s členom 6(3) in členom 6(7)(b) uredbe o EMN lahko ECB zahteva, da pristojni nacionalni organ pripravi osnutek odločitve v zvezi z izvajanjem nalog iz člena 4 uredbe o EMN, ki se pošlje ECB v preučitev.

V zahtevi se navede rok, v katerem je treba osnutek odločitve poslati ECB.

2.   Pristojni nacionalni organ lahko tudi na lastno pobudo pošlje osnutek odločitve v zvezi s pomembnim nadzorovanim subjektom v preučitev ECB prek skupne nadzorniške skupine.

Člen 92

Izmenjava informacij

ECB in pristojni nacionalni organi si brez nepotrebnega odlašanja izmenjajo informacije v zvezi s pomembnimi nadzorovanimi subjekti, kadar zanesljivo kaže, da tem pomembnim nadzorovanim subjektom ni več mogoče zaupati, da bodo izpolnili svoje obveznosti do upnikov, in da zlasti ne morejo več zagotavljati jamstva za sredstva, ki so jim jih zaupali vlagatelji, ali kadar zanesljivo kaže na obstoj okoliščin, ki bi lahko privedle do ugotovitve, da zadevna kreditna institucija ni sposobna vrniti vlog, kot je navedeno v členu 1(3)(i) Direktive 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15). ECB in pristojni nacionalni organi ravnajo tako pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na to ugotovitev.

NASLOV 2

SKLADNOST Z ZAHTEVAMI GLEDE SPOSOBNOSTI IN PRIMERNOSTI OSEB, ODGOVORNIH ZA UPRAVLJANJE KREDITNIH INSTITUCIJ

Člen 93

Ocena primernosti članov upravljalnih organov v pomembnih nadzorovanih subjektih

1.   Za zagotovitev, da imajo institucije robustne ureditve upravljanja, in brez poseganja v upoštevno pravo Unije in nacionalno pravo ter del V pomemben nadzorovani subjekt uradno obvesti zadevni pristojni nacionalni organ o vsaki spremembi članstva v svojih upravljalnih organih v vodstvenih in nadzornih funkcijah (v nadaljnjem besedilu: vodstvo) v smislu členov 3(1)(7) in 3(2) Direktive 2013/36/EU, vključno s podaljšanjem mandata članov vodstva. Zadevni pristojni nacionalni organ uradno obvesti ECB o vsaki taki spremembi brez nepotrebnega odlašanja in ji sporoči rok, v katerem je treba sprejeti odločitev in jo uradno sporočiti v skladu z upoštevnim nacionalnim pravom.

2.   Da bi ECB lahko ocenila primernost članov vodstva pomembnih nadzorovanih subjektov, ima nadzorniška pooblastila, ki jih imajo pristojni organi po upoštevnem pravu Unije in nacionalnem pravu.

Člen 94

Stalno preverjanje primernosti članov vodstva

1.   Pomemben nadzorovani subjekt obvesti zadevni pristojni nacionalni organ o vseh novih dejstvih, ki lahko vplivajo na prvotno oceno primernosti, ali katerem koli drugem vprašanju, ki bi lahko vplivalo na primernost člana vodstva, brez nepotrebnega odlašanja po tem, ko nadzorovani subjekt ali zadevni član vodstva izve za taka dejstva ali vprašanja. Zadevni pristojni nacionalni organ uradno obvesti ECB o takih novih dejstvih ali vprašanjih brez nepotrebnega odlašanja.

2.   ECB lahko začne novo ocenjevanje na podlagi novih dejstev ali vprašanj iz odstavka 1 ali če izve za katera koli nova dejstva, ki lahko vplivajo na prvotno oceno zadevnega člana vodstva, ali katero koli drugi vprašanje, ki bi lahko vplivalo na primernost člana vodstva. ECB nato odloči o ustreznem ukrepanju v skladu z upoštevnim pravom Unije in nacionalnim pravom ter o takem ukrepanju brez nepotrebnega odlašanja obvesti zadevni pristojni nacionalni organ.

NASLOV 3

DRUGI POSTOPKI, KI JIH MORAJO UPOŠTEVATI POMEMBNI NADZOROVANI SUBJEKTI

Člen 95

Zahteve, uradna obvestila ali vloge pomembnih nadzorovanih subjektov

1.   Ne da bi to posegalo v posebne postopke, določene zlasti v delu V, in v običajno sodelovanje s pristojnim nacionalnim organom, pomemben nadzorovani subjekt naslovi na ECB vse svoje zahteve, uradna obvestila ali vloge, ki se nanašajo na izvajanje nalog, prenesenih na ECB.

2.   ECB da vsako tako zahtevo, uradno obvestilo ali vlogo na voljo zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu in lahko od pristojnega nacionalnega organa zahteva, da pripravi osnutek odločitve v skladu s členom 91.

3.   V primeru, da v primerjavi z odobritvijo, dano v zvezi s prvotno zahtevo, uradnim obvestilom ali vlogo, pride do bistvenih sprememb, pomemben nadzorovani subjekt naslovi novo zahtevo, uradno obvestilo ali vlogo na ECB v skladu s postopkom iz odstavka 1.

DEL VII

POSTOPKI ZA NADZOR NAD MANJ POMEMBNIMI NADZOROVANIMI SUBKJEKTI

NASLOV 1

URADNA OBVESTILA O POMEMBNIH NADZORNIŠKIH POSTOPKIH PRISTOJNIH NACIONALNIH ORGANOV IN POMEMBNIH OSNUTKIH NADZORNIŠKIH ODLOČITEV, KI JIH PRISTOJNI NACIONALNI ORGANI POŠLJEJO ECB

Člen 96

Poslabšanje finančnega položaja manj pomembnega nadzorovanega subjekta

Pristojni nacionalni organi obvestijo ECB, ko se položaj katerega koli manj pomembnega nadzorovanega subjekta hitro in znatno poslabša, še posebej če bi tako poslabšanje lahko vodilo do zahteve za neposredno ali posredno finančno pomoč iz EMS, ne da bi to posegalo v uporabo člena 62.

Člen 97

Uradna obvestila o pomembnih nadzorniških postopkih pristojnih nacionalnih organov, ki jih pristojni nacionalni organi pošljejo ECB

1.   Da se ECB omogoči izvajanje nadzora nad delovanjem sistema, kot je določeno v členu 6(5)(c) uredbe o EMN, pristojni nacionalni organi zagotovijo ECB informacije, ki se nanašajo na pomembne nadzorniške postopke pristojnih nacionalnih organov v zvezi z manj pomembnimi nadzorovanimi subjekti. ECB opredeli splošna merila, zlasti ob upoštevanju tveganosti in potencialnega vpliva na domači finančni sistem zadevnega manj pomembnega nadzorovanega subjekta, na podlagi katerih se določi, katere informacije se uradno sporočijo za katere manj pomembne nadzorovane subjekte. Pristojni nacionalni organi sporočijo informacije vnaprej ali v ustrezno utemeljenih primerih nujnosti istočasno z uvedbo postopka.

2.   Pomembni nadzorniški postopki pristojnih nacionalnih organov iz odstavka 1 obsegajo:

(a)

odstavitev članov uprav v manj pomembnih nadzorovanih subjektih in imenovanje posebnega vodstva, ki prevzame upravljanje manj pomembnih nadzorovanih subjektov; in

(b)

postopke, ki pomembno vplivajo na manj pomemben nadzorovani subjekt.

3.   Poleg zahtev za predložitev informacij, ki jih določi ECB v skladu s tem členom, lahko ECB od pristojnih nacionalnih organov kadar koli zahteva informacije o njihovem izvajanju nalog v zvezi z manj pomembnimi nadzorovanimi subjekti.

4.   Poleg zahtev za predložitev informacij, ki jih določi ECB v skladu s tem členom, pristojni nacionalni organi na lastno pobudo uradno obvestijo ECB o katerem koli drugem nadzorniškem postopku pristojnega nacionalnega organa:

(a)

ki je po njihovem mnenju pomemben; ali

(b)

ki lahko negativno vpliva na ugled EMN.

5.   Če ECB od pristojnega nacionalnega organa zahteva, da podrobneje oceni določene vidike pomembnega nadzorniškega postopka pristojnega nacionalnega organa, se v tej zahtevi navede, za katere vidike gre. Tako ECB kot pristojni nacionalni organ zagotovita, da ima druga stran dovolj časa, s čimer se omogoči učinkovito delovanje postopka in EMN kot celote.

Člen 98

Uradna obvestila o pomembnih osnutkih nadzorniških odločitev, ki jih pristojni nacionalni organi pošljejo ECB

1.   Da se ECB omogoči izvajanje nadzora nad delovanjem sistema, kot je določeno v členu 6(5)(c) uredbe o EMN, pristojni nacionalni organi pošljejo ECB osnutke nadzorniških odločitev, ki izpolnjujejo merila iz odstavkov 2 in 3, kadar se osnutki odločitev nanašajo na manj pomembne nadzorovane subjekte, za katere ECB na podlagi splošnih meril, ki jih ECB opredeli v zvezi z njihovo tveganostjo in potencialnim vplivom na domači finančni sistem, meni, da ji je treba uradno sporočiti informacije.

2.   Ob upoštevanju odstavka 1 se osnutki nadzorniških odločitev pošljejo ECB, preden se naslovijo na manj pomembne nadzorniške subjekte, če se take odločitve:

(a)

nanašajo na odstavitev članov uprav v manj pomembnih nadzorovanih subjektih in imenovanje posebnega vodstva ali

(b)

pomembno vplivajo na manj pomemben nadzorovani subjekt.

3.   Poleg zahtev za predložitev informacij iz odstavkov 1 in 2 pristojni nacionalni organi posredujejo ECB vse druge osnutke nadzorniških odločitev:

(a)

v zvezi s katerimi želijo stališče ECB ali

(b)

ki lahko negativno vplivajo na ugled EMN.

4.   Pristojni nacionalni organi pošljejo ECB osnutke odločitev, ki izpolnjujejo merila iz odstavkov 1, 2 in 3 ter se zato štejejo za pomembne osnutke nadzorniških odločitev, najmanj 10 dni pred načrtovanim datumom sprejetja odločitve. ECB izrazi svoje stališče o osnutku odločitve v razumnem roku pred načrtovanim sprejetjem odločitve. V nujnih primerih zadevni pristojni nacionalni organ določi razumen rok, v katerem se osnutek odločitve, ki izpolnjuje merila iz odstavkov 1, 2 in 3, pošlje Evropski centralni banki.

NASLOV 2

NAKNADNO POROČANJE PRISTOJNIH NACIONALNIH ORGANOV EVROPSKI CENTRALNI BANKI V ZVEZI Z MANJ POMEMBNIMI NADZOROVANIMI SUBJEKTI

Člen 99

Splošna obveznost pristojnih nacionalnih organov, da poročajo ECB

1.   Da se ECB omogoči izvajanje nadzora nad delovanjem EMN po členu 6(5)(c) uredbe o EMN in brez poseganja v poglavje 1, lahko ECB od pristojnih nacionalnih organov zahteva, da ji redno poročajo o sprejetih ukrepih in o izvajanju nalog, ki jih morajo opraviti v skladu s členom 6(6) uredbe o EMN. ECB enkrat letno obvesti pristojne nacionalne organe o kategorijah manj pomembnih nadzorovanih subjektov in naravi zahtevanih informacij.

2.   Zahteve, določene v skladu z odstavkom 1, ne posegajo v pravico ECB, da v zvezi z manj pomembnimi nadzorovanimi subjekti uporabi pooblastila, navedena v členih 10 do 13 uredbe o EMN.

Člen 100

Pogostost in obseg poročil, ki jih pristojni nacionalni organi predložijo ECB

Pristojni nacionalni organi predložijo ECB letno poročilo o manj pomembnih nadzorovanih subjektih, manj pomembnih nadzorovanih skupinah ali kategorijah manj pomembnih nadzorovanih subjektov v skladu z zahtevami ECB.

DEL VIII

SODELOVANJE MED ECB, PRISTOJNIMI NACIONALNIMI ORGANI IN IMENOVANIMI NACIONALNIMI ORGANI V ZVEZI Z MAKROBONITETNIMI NALOGAMI IN ORODJI

NASLOV 1

OPREDELITEV MAKROBONITETNIH ORODIJ

Člen 101

Splošne določbe

1.   V tem delu makrobonitetna orodja pomenijo katerega koli od naslednjih instrumentov:

(a)

kapitalske blažilnike v smislu členov 130 do 142 Direktive 2013/36/EU;

(b)

ukrepe za kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, ali za podskupino teh kreditnih institucij po členu 458 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

vse druge ukrepe, ki jih imenovani nacionalni organi ali pristojni nacionalni organi sprejmejo za odpravljanje sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, kot so določeni v Uredbi (EU) št. 575/2013 in Direktivi 2013/36/EU in po tam določenih postopkih, v primerih, ki jih posebej določa upoštevno pravo Unije.

2.   Makrobonitetni postopki, navedeni v členu 5(1) in (2) uredbe o EMN, ne pomenijo nadzorniških postopkov ECB ali nadzorniških postopkov pristojnih nacionalnih organov v smislu te uredbe, brez poseganja v člen 22 uredbe o EMN v zvezi z odločitvami, naslovljenimi na posamezne nadzorovane subjekte.

Člen 102

Uporaba makrobonitetnih orodij s strani ECB

ECB uporabi makrobonitetna orodja, navedena v členu 101, v skladu s to uredbo ter s členoma 5(2) in 9(2) uredbe o EMN, kadar so makrobonitetna orodja določena z direktivo, pa ob upoštevanju prenosa te direktive v nacionalno pravo. Če imenovani nacionalni organ ne določi stopnje blažilnika, to Evropski centralni banki ne preprečuje, da določi zahtevo za blažilnik v skladu s to uredbo in členom 5(2) uredbe o EMN.

NASLOV 2

POSTOPKOVNE DOLOČBE ZA UPORABO MAKROBONITETNIH ORODIJ

Člen 103

Seznam pristojnih nacionalnih organov in imenovanih nacionalnih organov, odgovornih za makrobonitetna orodja

ECB od pristojnih nacionalnih organov in imenovanih nacionalnih organov sodelujočih držav članic zbere informacije o identiteti organov, določenih za ustrezna makrobonitetna orodja, navedena v členu 101, in makrobonitetnih orodjih, ki jih ti organi lahko uporabijo.

Člen 104

Izmenjava informacij in sodelovanje v zvezi z uporabo makrobonitetnih orodij s strani pristojnega nacionalnega organa ali imenovanega nacionalnega organa

1.   V skladu s členom 5(1) uredbe o EMN zadevni pristojni nacionalni organ ali imenovani nacionalni organ, kadar namerava uporabiti taka orodja, o svoji nameri uradno obvesti ECB deset delovnih dni pred sprejetjem take odločitve. Ne glede na to pristojni nacionalni organ ali imenovani nacionalni organ, če namerava uporabiti makrobonitetno orodje, čim prej obvesti ECB o ugotovljenem makrobonitetnem ali sistemskem tveganju za finančni sistem in, kadar je to mogoče, o podrobnostih nameravanega orodja. Te informacije v čim večji možni meri obsegajo posebnosti nameravanega ukrepa, vključno z nameravanim datumom uporabe.

2.   Uradno obvestilo o nameri pošlje Evropski centralni banki pristojni nacionalni organ ali imenovani nacionalni organ.

3.   Če ECB ugovarja nameravanemu ukrepu pristojnega nacionalnega organa ali imenovanega nacionalnega organa, navede svoje razloge za to v petih delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila o nameri. Tak ugovor se predloži pisno in vsebuje razloge za ugovor. Pristojni nacionalni organ ali imenovani nacionalni organ pred sprejetjem ustrezne odločitve skrbno preuči razloge ECB.

Člen 105

Izmenjava informacij in sodelovanje v zvezi z uporabo makrobonitetnih orodij s strani ECB

1.   V skladu s členom 5(2) uredbe o EMN, kadar ECB namerava na lastno pobudo ali na predlog pristojnega nacionalnega organa ali imenovanega nacionalnega organa uporabiti strožje zahteve za kapitalske blažilnike ali uporabiti strožje ukrepe, katerih namen je odpravljanje sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, tesno sodeluje z imenovanimi nacionalnimi organi v zadevnih državah članicah in zlasti uradno obvesti o svoji nameri imenovani nacionalni organ ali pristojni nacionalni organ deset delovnih dni pred sprejetjem take odločitve. Ne glede na to ECB, če namerava uporabiti strožje zahteve za kapitalske blažilnike ali uporabiti strožje ukrepe, katerih namen je odpravljanje sistemskih ali makrobonitetnih tveganj na ravni kreditnih institucij, za katere veljajo postopki, določeni v Uredbi (EU) št. 575/2013 in Direktivi 2013/36/EU, ter v primerih, ki jih posebej določa pravo Unije, čim prej obvesti zadevni pristojni nacionalni organ ali imenovani nacionalni organ o ugotovljenem makrobonitetnem ali sistemskem tveganju za finančni sistem in, kadar je to mogoče, o podrobnostih nameravanega orodja. Te informacije v čim večji možni meri obsegajo posebnosti nameravanega ukrepa, vključno z nameravanim datumom uporabe.

2.   Če kateri koli od zadevnih pristojnih nacionalnih organov ali imenovanih nacionalnih organov ugovarja nameravanemu ukrepu ECB, navede svoje razloge za to v petih delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila ECB o nameri. Tak ugovor se predloži pisno in vsebuje razloge za ugovor. ECB pred sprejetjem ustrezne odločitve skrbno preuči te razloge.

DEL IX

POSTOPKI ZA TESNO SODELOVANJE

NASLOV 1

SPLOŠNA NAČELA IN SKUPNE DOLOČBE

Člen 106

Postopek za vzpostavitev tesnega sodelovanja

ECB oceni zahteve držav članic zunaj euroobmočja za vzpostavitev tesnega sodelovanja v skladu s postopki, določenimi v Sklepu ECB/2014/5 (16).

Člen 107

Načela, ki se uporabijo po vzpostavitvi tesnega sodelovanja

1.   Od datuma uporabe sklepa ECB po členu 7(2) uredbe o EMN, s katerim se vzpostavi tesno sodelovanje med ECB in pristojnim nacionalnim organom države članice zunaj euroobmočja, in do trajne ali začasne prekinitve takega tesnega sodelovanja ECB opravlja naloge, navedene v členu 4(1) in (2) ter členu 5 uredbe o EMN, v zvezi z nadzorovanimi subjekti in skupinami s sedežem v zadevni sodelujoči državi članici, s katero se vzpostavi tesno sodelovanje, v skladu s členom 6 uredbe o EMN.

2.   Če se tesno sodelovanje vzpostavi po členu 7(2) uredbe o EMN, sta ECB in pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje, kar zadeva pomembne nadzorovane subjekte in skupine ter manj pomembne nadzorovane subjekte in skupine s sedežem v sodelujoči državi članici, s katero se vzpostavi tesno sodelovanje, v položaju, ki je primerljiv položaju pomembnih nadzorovanih subjektov in skupin ter manj pomembnih nadzorovanih subjektov in skupin s sedežem v državah članicah euroobmočja, ob upoštevanju dejstva, da ECB nima neposredno uporabljivih pooblastil v zvezi s pomembnimi nadzorovanimi subjekti in skupinami ter manj pomembnimi nadzorovanimi subjekti in skupinami s sedežem v sodelujoči državi članici, s katero se vzpostavi tesno sodelovanje.

3.   V skladu s členom 6 uredbe o EMN lahko ECB pristojnemu nacionalnemu organu za tesno sodelovanje izda navodila v zvezi s pomembnimi nadzorovanimi subjekti in skupinami ter samo splošna navodila v zvezi z manj pomembnimi nadzorovanimi subjekti in skupinami.

4.   Tesno sodelovanje preneha z datumom, na katerega se v skladu s členom 140(2) PDEU odpravi odstopanje po členu 139 PDEU v zvezi s sodelujočo državo članico, s katero se vzpostavi tesno sodelovanje, določbe tega dela pa se nato prenehajo uporabljati.

Člen 108

Pravni instrumenti, ki se nanašajo na nadzor v povezavi s tesnim sodelovanjem

1.   V zvezi z nalogami, navedenimi v členu 4(1) in (2) ter členu 5 uredbe o EMN, lahko ECB da navodila, postavi zahteve ali izda smernice.

2.   Če ECB meni, da bi moral pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje v zvezi z nadzorovanim subjektom ali skupino sprejeti ukrep, ki se nanaša na naloge, navedene v členu 4(1) in (2) uredbe o EMN, naslovi na ta pristojni nacionalni organ:

(a)

v zvezi s pomembnim nadzorovanim subjektom ali pomembno nadzorovano skupino, splošno ali posebno navodilo, zahtevo ali smernico za izdajo nadzorniške odločitve v zvezi s tem pomembnim nadzorovanim subjektom ali pomembno nadzorovano skupino v sodelujoči državi članici, s katero se vzpostavi tesno sodelovanje, ali

(b)

v zvezi z manj pomembnim nadzorovanim subjektom ali manj pomembno nadzorovano skupino, splošno navodilo ali smernico.

3.   Če ECB meni, da bi moral pristojni nacionalni organ ali imenovani nacionalni organ za tesno sodelovanje sprejeti ukrep, ki se nanaša na naloge, navedene v členu 5 uredbe o EMN, lahko na ta pristojni nacionalni organ ali imenovani nacionalni organ naslovi splošno ali posebno navodilo, zahtevo ali smernico za uporabo strožjih zahtev za kapitalske blažilnike ali za uporabo strožjih ukrepov, katerih namen je odpravljanje sistemskih ali makrobonitetnih tveganj.

4.   ECB v navodilu, zahtevi ali smernici določi ustrezen časovni okvir, v katerem mora pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje sprejeti ukrep in ki ne sme biti krajši od 48 ur, razen če je hitrejše sprejetje potrebno, da se prepreči nepopravljiva škoda. Pri določanju časovnega okvira ECB upošteva upravno in postopkovno pravo, ki ga mora upoštevati zadevni pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje.

5.   Pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje sprejme vse potrebne ukrepe za upoštevanje navodil, zahtev ali smernic ECB in brez nepotrebnega odlašanja obvesti ECB o sprejetih ukrepih.

NASLOV 2

TESNO SODELOVANJE V ZVEZI Z DELI III, IV, V, VIII, X IN XI

Člen 109

Jezikovna ureditev v sistemu tesnega sodelovanja

Ureditve iz člena 23 se smiselno uporabljajo v zvezi z pristojnimi nacionalnimi organi za tesno sodelovanje.

Člen 110

Ocena pomembnosti kreditnih institucij v sistemu tesnega sodelovanja

1.   Določbe dela IV o določitvi statusa nadzorovanih subjektov ali nadzorovanih skupin kot pomembnih ali manj pomembnih se smiselno uporabljajo v zvezi z nadzorovanimi subjekti in nadzorovanimi skupinami v sodelujočih državah članicah, s katerimi se vzpostavi tesno sodelovanje, v skladu z določbami tega člena.

2.   Pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje zagotovi, da se lahko postopki, določeni v delu IV, uporabijo v zvezi z nadzorovanimi subjekti in nadzorovanimi skupinami s sedežem v njegovi državi članici.

3.   V okoliščinah, za katere del IV predvideva, da ECB naslovi odločitev na nadzorovani subjekt ali nadzorovano skupino, ECB, namesto da naslovi odločitev na nadzorovani subjekt ali nadzorovano skupino, izda navodila pristojnemu nacionalnemu organu za tesno sodelovanje, ta pristojni nacionalni organ pa naslovi odločitev na nadzorovani subjekt ali nadzorovano skupino v skladu s temi navodili.

Člen 111

Skupni postopki v sistemu tesnega sodelovanja

1.   Določbe dela V o skupnih postopkih se smiselno uporabljajo v zvezi z nadzorovanimi subjekti in nadzorovanimi skupinami v sodelujočih državah članicah, s katerimi se vzpostavi tesno sodelovanje, ob upoštevanju določb tega člena.

2.   Pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje zagotovi, da se lahko postopki, določeni v delu V, uporabijo v zvezi z nadzorovanimi subjekti s sedežem v njegovi državi članici. Pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje zlasti zagotovi, da ECB prejme vse informacije in dokumente, potrebne za opravljanje nalog, ki so nanjo prenesene z uredbo o EMN.

3.   V okoliščinah, za katere del V predvideva, da ECB naslovi odločitev na nadzorovani subjekt ali nadzorovano skupino, ECB, namesto da naslovi odločitev na nadzorovani subjekt ali nadzorovano skupino, izda navodila pristojnemu nacionalnemu organu za tesno sodelovanje, ta pristojni nacionalni organ pa naslovi odločitev na nadzorovani subjekt ali nadzorovano skupino v skladu s temi navodili.

4.   V okoliščinah, za katere del V predvideva, da zadevni pristojni nacionalni organ pripravi osnutek odločitve, pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje predloži osnutek odločitve Evropski centralni banki in zahteva navodila.

Člen 112

Makrobonitetna orodja v sistemu tesnega sodelovanja

Določbe dela VIII o sodelovanju med ECB, pristojnimi nacionalnimi organi in imenovanimi nacionalnimi organi v zvezi z makrobonitetnimi nalogami in orodji se smiselno uporabljajo v zvezi z nadzorovanimi subjekti in nadzorovanimi skupinami v sodelujočih državah članicah, s katerimi se vzpostavi tesno sodelovanje.

Člen 113

Upravne kazni v sistemu tesnega sodelovanja

1.   Določbe dela X o upravnih kaznih se smiselno uporabljajo v zvezi z nadzorovanimi subjekti in nadzorovanimi skupinami v sodelujočih državah članicah, s katerimi se vzpostavi tesno sodelovanje.

2.   V okoliščinah, za katere člen 18 uredbe o EMN v povezavi z delom X te uredbe predvideva, da ECB naslovi odločitev na nadzorovani subjekt ali nadzorovano skupino, ECB, namesto da naslovi odločitev na nadzorovani subjekt ali nadzorovano skupino, izda navodila pristojnemu nacionalnemu organu za tesno sodelovanje, ta pristojni nacionalni organ pa naslovi odločitev na nadzorovani subjekt ali nadzorovano skupino v skladu s temi navodili.

3.   V primerih, za katere člen 18 uredbe o EMN ali del X te uredbe predvideva, da ustrezni pristojni nacionalni organ naslovi odločitev na pomemben nadzorovani subjekt ali pomembno nadzorovano skupino, pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje uvede postopek za sprejetje ukrepov, s katerimi se zagotovi, da se ustrezne upravne kazni naložijo samo na podlagi navodil ECB. Pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje obvesti ECB, ko sprejme odločitev.

Člen 114

Preiskovalna pooblastila po členih 10 do 13 uredbe o EMN v sistemu tesnega sodelovanja

1.   Določbe dela XI, ki se nanašajo na sodelovanje v zvezi s členi 10 do 13 uredbe o EMN, se smiselno uporabljajo v zvezi z nadzorovanimi subjekti in nadzorovanimi skupinami v sodelujočih državah članicah, s katerimi se vzpostavi tesno sodelovanje.

2.   Pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje uporabi preiskovalna pooblastila po členih 10 do 13 uredbe o EMN v skladu z navodili ECB.

3.   Pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje seznani ECB z ugotovitvami, ki izhajajo iz uporabe preiskovalnih pooblastil po členih 10 do 13 uredbe o EMN.

4.   Pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje zagotovi, da lahko imenovani zaposleni ECB sodelujejo kot opazovalci v kateri koli preiskavi po členih 10 do 13 uredbe o EMN.

NASLOV 3

TESNO SODELOVANJE V ZVEZI S POMEMBNIMI NADZOROVANIMI SUBJEKTI

Člen 115

Nadzor nad pomembnimi nadzorovanimi subjekti v sodelujočih državah članicah, s katerimi se vzpostavi tesno sodelovanje

1.   Dela II in VI se smiselno uporabljata za pomembne nadzorovane subjekte in pomembne nadzorovane skupine s sedežem v sodelujoči državi članici, s katero se vzpostavi tesno sodelovanje, v skladu z določbami tega člena.

2.   Pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje zagotovi, da ECB prejme vse informacije in poročila od pomembnih nadzorovanih subjektov in pomembnih nadzorovanih skupin ter vse informacije in poročila v zvezi z njimi, ki jih pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje sam prejme in so potrebni za opravljanje nalog, prenesenih na ECB z uredbo o EMN.

3.   Skupna nadzorniška skupina se ustanovi za nadzor nad vsakim pomembnim nadzorovanim subjektom ali pomembno nadzorovano skupino s sedežem v sodelujoči državi članici, s katero se vzpostavi tesno sodelovanje. Člani skupne nadzorniške skupine se imenujejo v skladu s členom 4. Pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje imenuje podkoordinatorja iz pristojnega nacionalnega organa, da neposredno ukrepa v zvezi s pomembnim nadzorovanim subjektom ali pomembno nadzorovano skupino, v skladu z navodili koordinatorja skupne nadzorniške skupine.

4.   Pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje zagotovi, da so imenovani zaposleni ECB pozvani k sodelovanju pri katerem koli inšpekcijskem pregledu na kraju samem, ki se opravi v zvezi s pomembnim nadzorovanim subjektom ali pomembno nadzorovano skupino. ECB lahko določi število zaposlenih ECB, ki bodo sodelovali kot opazovalci.

5.   V okviru konsolidiranega nadzora in kolegijev nadzornikov ima ECB, kadar ima nadrejena oseba sedež v državi članici euroobmočja ali sodelujoči državi članici zunaj euroobmočja, kot pristojni organ vlogo konsolidacijskega nadzornika in predseduje kolegiju nadzornikov. ECB pozove zadevni pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje, naj imenuje člana osebja pristojnega nacionalnega organa kot opazovalca. ECB lahko ukrepa z dajanjem navodil zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu za tesno sodelovanje.

Člen 116

Odločitve v zvezi s pomembnimi nadzorovanimi subjekti in pomembnimi nadzorovanimi skupinami

1.   Brez poseganja v pooblastila pristojnih nacionalnih organov v zvezi z nalogami, ki niso prenesene na ECB z uredbo o EMN, pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje sprejme odločitve v zvezi s pomembnimi nadzorovanimi subjekti in pomembnimi nadzorovanimi skupinami v svoji državi članici samo na podlagi navodil ECB. Pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje lahko tudi zahteva navodila od ECB.

2.   Pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje da katero koli odločitev v zvezi s pomembnim nadzorovanim subjektom ali pomembno nadzorovano skupino takoj na voljo ECB.

3.   Pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje obvesti ECB o: (a) odločitvah, ki jih sprejme na podlagi svojih pooblastil v zvezi z nalogami, ki niso prenesene na ECB z uredbo o EMN; in (b) odločitvah, ki jih sprejme na podlagi navodil ECB ali kot je predvideno v tem delu.

NASLOV 4

TESNO SODELOVANJE V ZVEZI Z MANJ POMEMBNIMI NADZOROVANIMI SUBJEKTI IN MANJ POMEMBNIMI NADZOROVANIMI SKUPINAMI

Člen 117

Nadzor nad manj pomembnimi nadzorovanimi subjekti in manj pomembnimi nadzorovanimi skupinami

1.   Del VII se smiselno uporablja za manj pomembne nadzorovane subjekte in manj pomembne nadzorovane skupine v sodelujočih državah članicah, s katerimi se vzpostavi tesno sodelovanje, v skladu z naslednjimi določbami.

2.   Zaradi zagotovitve skladnosti rezultatov nadzora v okviru EMN lahko ECB izda splošna navodila in smernice ter postavlja zahteve, s katerimi od pristojnega nacionalnega organa za tesno sodelovanje zahteva, naj sprejme nadzorniško odločitev v zvezi z manj pomembnimi nadzorovanimi subjekti ali manj pomembnimi nadzorovanimi skupinami s sedežem v sodelujoči državi članici, s katero se vzpostavi tesno sodelovanje. Taka splošna navodila, smernice ali zahteve se lahko nanašajo na skupine ali kategorije kreditnih institucij.

3.   ECB lahko na pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje naslovi tudi zahtevo, da podrobneje oceni vidike pomembnega postopka pristojnega nacionalnega organa, kot je določeno v členu 6(7)(c)(ii) uredbe o EMN.

NASLOV 5

POSTOPEK V PRIMERU NESTRINJANJA SODELUJOČE DRŽAVE ČLANICE, S KATERO SE VZPOSTAVI TESNO SODELOVANJE

Člen 118

Postopek v primeru nestrinjanja z osnutkom odločitve Nadzornega odbora po členu 7(8) uredbe o EMN

1.   ECB obvesti pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje o dokončnem osnutku odločitve Nadzornega organa v zvezi z nadzorovanim subjektom ali nadzorovano skupino v sodelujoči državi članici, s katero se vzpostavi tesno sodelovanje, ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti po pravu Unije.

2.   Če se pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje ne strinja z dokončnim osnutkom odločitve Nadzornega odbora, o razlogih za svoje nestrinjanje pisno uradno obvesti Svet ECB v petih delovnih dneh po prejemu dokončnega osnutka odločitve.

3.   Svet ECB odloči o zadevi v petih delovnih dneh po prejemu takega uradnega obvestila, pri čemer v celoti upošteva razloge za nestrinjanje, in pristojnemu nacionalnemu organu za tesno sodelovanje svojo odločitev pisno utemelji.

4.   Sodelujoča država članica, s katero se vzpostavi tesno sodelovanje, lahko od ECB zahteva, da s takojšnjim učinkom trajno prekine tesno sodelovanje, katera koli poznejša odločitev Sveta ECB pa je nato ne zavezuje.

Člen 119

Postopek v primeru nestrinjanja z ugovorom Sveta ECB zoper osnutek odločitve Nadzornega odbora po členu 7(7) uredbe o EMN

1.   ECB obvesti pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje o vsakem ugovoru Sveta ECB zoper dokončen osnutek odločitve Nadzornega odbora.

2.   Če se pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje ne strinja z ugovorom Sveta ECB zoper dokončen osnutek odločitve Nadzornega odbora, razloge za svoje nestrinjanje uradno sporoči ECB v petih delovnih dneh po prejemu ugovora Sveta ECB.

3.   Svet ECB v tridesetih dneh po prejemu obrazloženega nestrinjanja predloži pisno mnenje o obrazloženem nestrinjanju, ki ga je izrazil pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje, ter potrdi ali umakne svoj ugovor in navede razloge za to. ECB o tem obvesti pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje.

4.   Če Svet ECB svoj ugovor potrdi, lahko pristojni nacionalni organ za tesno sodelovanje v petih dneh od obvestila, da je Svet ECB potrdil ugovor, ECB uradno sporoči, da ga ne bo zavezovala nobena odločitev, ki bo sprejeta po spremembi prvotnega dokončnega osnutka odločitve, kateremu Svet ECB ugovarja.

ECB nato razmisli o začasni ali trajni prekinitvi tesnega sodelovanja s pristojnim nacionalnim organom za tesno sodelovanje, pri čemer ustrezno upošteva učinkovitost nadzora, in v zvezi s tem sprejme odločitev. ECB upošteva zlasti dejavnike, navedene v členu 7(7) uredbe o EMN.

DEL X

UPRAVNE KAZNI

NASLOV 1

OPREDELITEV POJMOV IN RAZMERJE DO UREDBE SVETA (ES) št. 2532/98  (17)

Člen 120

Opredelitev upravnih kazni

V tem delu „upravne kazni“ pomenijo kar koli od naslednjega:

(a)

upravne denarne kazni, predvidene in naložene po členu 18(1) uredbe o EMN;

(b)

globe in periodične denarne kazni, predvidene v členu 2 Uredbe (ES) št. 2532/98 in naložene po členu 18(7) uredbe o EMN.

Člen 121

Razmerje do Uredbe (ES) št. 2532/98

1.   Za namene postopkov, določenih v členu 18(1) uredbe o EMN, se uporabljajo postopkovna pravila, vsebovana v tej uredbi, v skladu s členom 18(4) uredbe o EMN.

2.   Za namene postopkov, določenih v členu 18(7) uredbe o EMN, postopkovna pravila, vsebovana v tej uredbi, dopolnjujejo pravila, ki so določena v Uredbi (ES) št. 2532/98, in se uporabljajo v skladu s členoma 25 in 26 uredbe o EMN.

Člen 122

Pooblastila ECB za naložitev upravnih kazni po členu 18(7) uredbe o EMN

Če pride do neizpolnjevanja obveznosti po uredbah ali sklepih ECB, ECB naloži upravne denarne kazni, kot je opredeljeno v členu 120(b):

(a)

pomembnim nadzorovanim subjektom ali

(b)

manj pomembnim nadzorovanim subjektom, kadar zadevne uredbe ali sklepi ECB določajo obveznosti za manj pomembne nadzorovane subjekte v razmerju do ECB.

NASLOV 2

POSTOPKOVNA PRAVILA ZA NALOŽITEV UPRAVNIH KAZNI RAZEN PERIODIČNIH DENARNIH KAZNI NADZOROVANIM SUBJEKTOM V DRŽAVAH ČLANICAH EUROOBMOČJA

Člen 123

Ustanovitev neodvisne preiskovalne enote

1.   ECB ustanovi interno neodvisno preiskovalno enoto (v nadaljnjem besedilu: preiskovalna enota), ki jo sestavljajo preiskovalni uradniki, imenovani s strani ECB.

2.   Preiskovalni uradniki ne smejo biti vključeni v neposredni ali posredni nadzor ali v postopek izdaje dovoljenja zadevnemu nadzorovanemu subjektu, kar velja tudi za dve leti pred nastopom funkcije preiskovalnega uradnika.

3.   Preiskovalni uradniki opravljajo svoje preiskovalne naloge neodvisno od Nadzornega odbora in Sveta ECB ter ne sodelujejo v razpravah Nadzornega odbora in Sveta ECB.

Člen 124

Predložitev domnevnih kršitev preiskovalni enoti

Kadar ECB pri opravljanju svojih nalog po uredbi o EMN ugotovi, da obstaja razlog za sum o:

(a)

eni ali več kršitvah po upoštevnem pravu Unije, ki se neposredno uporablja, kot je navedeno v členu 18(1) uredbe o EMN, ki jih stori ali jih je storil pomemben nadzorovani subjekt z glavno upravo v državi članici euroobmočja, ali

(b)

eni ali več kršitvah uredb ali sklepov ECB, kot je navedeno v členu 18(7) uredbe o EMN, ki jih stori ali jih je storil nadzorovani subjekt z glavno upravo v državi članici euroobmočja,

ECB predloži zadevo preiskovalni enoti.

Člen 125

Pooblastila preiskovalne enote

1.   Za namen preiskovanja domnevnih kršitev, kot je navedeno v členu 124, lahko preiskovalna enota izvršuje pooblastila, ki so dodeljena ECB po uredbi o EMN.

2.   Kadar se na zadevni nadzorovani subjekt naslovi zahteva v okviru preiskave na podlagi pooblastil, dodeljenih ECB po uredbi o EMN, preiskovalna enota določi predmet in namen preiskave.

3.   Pri opravljanju svojih nalog ima preiskovalna enota dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih zberejo ECB in, kjer je primerno, zadevni pristojni nacionalni organi med opravljanjem svojih nadzorniških dejavnosti.

Člen 126

Procesne pravice

1.   Po zaključku preiskave in preden se predlog za dokončen osnutek odločitve pripravi in predloži Nadzornemu odboru, preiskovalna enota pisno uradno obvesti zadevni nadzorovani subjekt o ugotovitvah opravljene preiskave in kakršnih koli ugovorih zoper te ugotovitve.

2.   Z uradnim obvestilom iz odstavka 1 preiskovalna enota seznani zadevni nadzorovani subjekt z njegovo pravico, da preiskovalni enoti predloži pisna stališča o dejanskih rezultatih in očitkih zoper subjekt, ki so navedeni v tem uradnem obvestilu, vključno s posameznimi določbami, ki so bile domnevno kršene, in določi razumni rok za prejem teh stališč. ECB ni dolžna upoštevati pisnih stališč, prejetih po izteku roka, ki ga določi preiskovalna enota.

3.   Preiskovalna enota lahko po uradnem obvestilu v skladu z odstavkom 1 tudi pozove zadevni nadzorovani subjekt, naj se udeleži ustne obravnave. Stranke preiskave lahko na obravnavi zastopajo in/ali jim pomagajo odvetniki ali druge usposobljene osebe. Ustne obravnave niso javne.

4.   Pravica nadzorovanega subjekta, ki se preiskuje, do vpogleda v spis preiskovalne enote se ugotovi v skladu s členom 32.

Člen 127

Preučitev spisa s strani Nadzornega odbora

1.   Če preiskovalna enota meni, da je treba nadzorovanemu subjektu naložiti upravno kazen, predloži predlog za dokončen osnutek odločitve Nadzornemu odboru, v katerem navede, da je zadevni nadzorovani subjekt storil kršitev, in določi upravno kazen, ki naj se mu naloži. Preiskovalna enota Nadzornemu odboru predloži tudi svoj spis o preiskavi.

2.   Preiskovalna enota utemelji svoj predlog za dokončen osnutek odločitve samo z dejstvi in očitki, o katerih se je imel nadzorovani subjekt možnost izjaviti.

3.   Če Nadzorni odbor meni, da je spis, ki ga je predložila preiskovalna enota, nepopoln, ga lahko vrne preiskovalni enoti skupaj z obrazloženo zahtevo za predložitev dodatnih informacij. Ustrezno se uporablja člen 125.

4.   Če se Nadzorni odbor na podlagi popolnega spisa strinja s predlogom preiskovalne enote za dokončen osnutek odločitve v zvezi z eno ali več kršitvami in z dejanskim stanjem za tako odločitev, sprejme dokončen osnutek odločitve, ki ga je predlagala preiskovalna enota v zvezi s kršitvijo ali kršitvami, za katere se strinja, da so bile storjene. Kolikor se Nadzorni odbor ne strinja s predlogom, se odločitev sprejme po ustreznih odstavkih tega člena.

5.   Če Nadzorni odbor na podlagi popolnega spisa meni, da dejstva, ki so opisana v predlogu za dokončen osnutek odločitve, kot je navedeno v odstavku 1, ne pomenijo zadostnega dokaza kršitve, kot je navedeno v členu 124, lahko sprejme dokončen osnutek odločitve, s katerim zaključi zadevo.

6.   Če se Nadzorni odbor na podlagi popolnega spisa strinja z ugotovitvijo iz predloga preiskovalne enote za dokončen osnutek odločitve, da je zadevni nadzorovani organ storil kršitev, ne strinja pa se s predlaganim priporočilom glede upravnih kazni, sprejme dokončen osnutek odločitve, v katerem navede, kakšna upravna denarna kazen je po njegovem mnenju ustrezna.

7.   Če se Nadzorni odbor na podlagi popolnega spisa ne strinja s predlogom preiskovalne enote, ampak zaključi, da je nadzorovani subjekt storil drugo kršitev ali da obstaja drugačno dejansko stanje za predlog preiskovalne enote, pisno obvesti zadevni nadzorovani subjekt o svojih ugotovitvah in očitkih zoper zadevni nadzorovani subjekt. V zvezi z Nadzornim odborom se ustrezno uporablja člen 126(2) do (4).

8.   Nadzorni odbor pripravi dokončen osnutek določitve, v katerem navede, ali je zadevni nadzorovani subjekt storil kršitev, in določi upravne kazni, če jih je treba naložiti.

9.   Dokončni osnutki odločitev, ki jih sprejme Nadzorni odbor in se predlagajo Svetu ECB, se lahko utemeljijo samo z dejstvi in očitki, o katerih se je imel nadzorovani subjekt možnost izjaviti.

Člen 128

Opredelitev skupnega letnega prometa za potrebe ugotovitve zgornje meje za upravne denarne kazni

Skupni letni promet, kot je navedeno v členu 18(1) uredbe o EMN, pomeni letni promet nadzorovanega subjekta, kot je opredeljeno v členu 67 Direktive 2013/36/EU, glede na najnovejše razpoložljive letne finančne račune tega nadzorovanega subjekta. Kadar nadzorovani subjekt, ki je storil kršitev, pripada nadzorovani skupini, je ustrezni skupni letni promet skupni letni promet, ki izhaja iz najnovejših razpoložljivih konsolidiranih letnih finančnih računov nadzorovane skupine.

NASLOV 3

PERIODIČNE DENARNE KAZNI

Člen 129

Postopkovna pravila, ki se uporabljajo za periodične denarne kazni

1.   V primeru nadaljevane kršitve uredbe ali nadzorniške odločitve ECB lahko ECB naloži periodično denarno kazen, da se zadevne osebe prisili k upoštevanju uredbe ali nadzorniške odločitve. ECB uporabi postopkovna pravila iz člena 22 uredbe o EMN in naslova 2 v delu III te uredbe.

2.   Periodična denarna kazen mora biti učinkovita in sorazmerna. Periodična denarna kazen se izračuna za vsak dan kršitve, dokler zadevna oseba ne upošteva zadevne uredbe ali nadzorniške odločitve ECB.

3.   Zgornje meje periodičnih denarnih kazni so tiste, ki so določene v Uredbi (ES) št. 2532/98. Ustrezno obdobje začne teči na datum, naveden v odločitvi, s katero se naloži periodična denarna kazen. Najzgodnejši datum, naveden v odločitvi, je datum, na katerega se zadevna oseba pisno uradno obvesti o razlogih ECB za naložitev periodične denarne kazni.

4.   Periodične denarne kazni se lahko naložijo za največ šest mesecev po datumu, navedenem v odločitvi iz odstavka 3.

NASLOV 4

ROKI

Člen 130

Zastaralni roki za naložitev upravnih kazni

1.   Pooblastilo ECB za naložitev upravnih kazni nadzorovanim subjektom zastara v petih letih od dneva storitve kršitve. V primeru nadaljevanih ali ponavljajočih se kršitev začne zastaralni rok teči na dan prenehanja kršitve.

2.   Kakršno koli dejanje ECB za namene preiskave ali postopka v zvezi s kršitvijo po členu 124 povzroči pretrganje zastaralnega roka za naložitev upravnih denarnih kazni. Pretrganje zastaralnega roka učinkuje od datuma, na katerega se dejanje uradno sporoči zadevnemu nadzorovanemu subjektu.

3.   Po vsakem pretrganju začne zastaralni rok teči znova. Vendar pa se zastaralni rok izteče najpozneje na dan, ko preteče obdobje, ki je dvakrat daljše od zastaralnega roka, ECB pa v tem obdobju upravne kazni ni naložila. To obdobje se podaljša za katero koli časovno obdobje, za katero se zastaralni rok zadrži po odstavku 5.

4.   Zastaralni rok za naložitev upravnih kazni se zadrži za katero koli obdobje, v katerem je končna odločitev Sveta ECB predmet postopka pregleda pred Upravnim odborom za pregled ali postopka pritožbe pred Sodiščem.

5.   Zastaralni rok se zadrži tudi za čas trajanja kazenskega postopka, ki teče zoper nadzorovani subjekt v zvezi z istimi dejstvi.

Člen 131

Zastaralni roki za izvršitev upravnih kazni

1.   Pooblastilo ECB, da izvrši odločitev, sprejeto po členu 18(1) in (7) uredbe o EMN, zastara v petih letih od datuma sprejetja zadevne odločitve.

2.   Kakršno koli dejanje ECB, namenjeno uveljavitvi plačila ali plačilnih pogojev na podlagi zadevne upravne kazni, pretrga zastaralni rok za izvršitev upravnih kazni.

3.   Po vsakem pretrganju začne zastaralni rok teči znova.

4.   Zastaralni rok za izvršitev upravnih kazni se zadrži za čas:

(a)

trajanja plačilnega roka;

(b)

zadržanja uveljavljanja plačila na podlagi odločitve Sveta ECB ali Sodišča.

NASLOV 5

OBJAVA ODLOČITEV IN IZMENJAVA INFORMACIJ

Člen 132

Objava odločitev v zvezi z upravnimi kaznimi

1.   ECB objavi na svoji spletni strani brez nepotrebnega odlašanja in po tem, ko je bil o odločitvi uradno obveščen zadevni nadzorovani subjekt, vsako odločitev, s katero se nadzorovanemu subjektu v sodelujoči državi članici naloži upravna denarna kazen, kot je opredeljeno v členu 120, vključno z informacijami o vrsti in naravi kršitve ter identiteti zadevnega nadzorovanega subjekta, razen če bi tovrstna objava:

(a)

ogrozila stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo, ki je v teku, ali

(b)

povzročila, kolikor je to mogoče ugotoviti, nesorazmerno škodo zadevnemu nadzorovanemu subjektu.

V teh okoliščinah se odločitve o upravnih kaznih objavijo na anonimni podlagi. Druga možnost pa je, da se lahko objava po tem odstavku, kadar je verjetno, da bodo te okoliščine prenehale obstajati v razumnem obdobju, preloži za to obdobje.

2.   Če pred Sodiščem teče pritožbeni postopek v zvezi z odločitvijo po odstavku 1, ECB brez nepotrebnega odlašanja objavi na svoji uradni spletni strani tudi informacije o statusu in izidu zadevnega pritožbenega postopka.

3.   ECB zagotovi, da informacije, objavljene po odstavkih 1 in 2, ostanejo na njeni uradni spletni strani najmanj pet let.

Člen 133

Obveščanje Evropskega bančnega organa

Ob upoštevanju zahtev za varovanje poklicne skrivnosti, navedenih v členu 27 uredbe o EMN, ECB obvesti Evropski bančni organ o vseh upravnih kaznih, kot je opredeljeno v členu 120, ki se naložijo nadzorovanemu subjektu v državi članici euroobmočja, vključno z vsako pritožbo v zvezi s temi kaznimi in izidom pritožbenega postopka.

NASLOV 6

SODELOVANJE MED ECB IN PRISTOJNIMI NACIONALNIMI ORGANI V DRŽAVAH ČLANICAH EUROOBMOČJA PO ČLENU 18(5) UREDBE O EMN

Člen 134

Pomembni nadzorovani subjekti

1.   Pristojni nacionalni organ uvede postopek v zvezi s pomembnimi nadzorovanimi subjekti samo na zahtevo ECB, kadar je to potrebno za opravljanje nalog, prenesenih na ECB z uredbo o EMN, da se sprejmejo ukrepi, s katerimi se zagotovi naložitev ustreznih kazni v primerih, ki niso zajeti s členom 18(1) uredbe o EMN. Ti primeri vključujejo uporabo:

(a)

nedenarnih kazni v primeru, ko pravo Unije, ki se neposredno uporablja, kršijo pravne ali fizične osebe, in vseh denarnih kazni v primeru, ko pravo Unije, ki se neposredno uporablja, kršijo fizične osebe;

(b)

vseh denarnih ali nedenarnih kazni v primeru, ko pravne ali fizične osebe kršijo nacionalno pravo, ki prenaša upoštevne direktive Unije;

(c)

vseh denarnih ali nedenarnih kazni, ki se naložijo v skladu z upoštevno nacionalno zakonodajo, ki dodeljuje posebna pooblastila pristojnim nacionalnim organom v državah članicah euroobmočja, in ki jih upoštevno pravo Unije trenutno ne zahteva.

Določbe tega odstavka ne posegajo v možnost pristojnega nacionalnega organa, da na lastno pobudo uvede postopke glede uporabe nacionalnega prava za naloge, ki niso prenesene na ECB.

2.   Pristojni nacionalni organ lahko zaprosi ECB, naj od njega zahteva uvedbo postopka v primerih iz odstavka 1.

3.   Pristojni nacionalni organ sodelujoče države članice uradno obvesti ECB o zaključku postopka za izrek kazni, uvedenega na zahtevo ECB po odstavku 1. Zlasti se ECB obvesti o morebitno naloženih kaznih.

Člen 135

Poročanje v zvezi z manj pomembnimi nadzorovanimi subjekti

Zadevni pristojni nacionalni organ redno uradno obvešča ECB o vseh upravnih kaznih, ki jih naloži manj pomembnim nadzorovanim subjektom v zvezi z izvajanjem svojih nadzornih nalog.

NASLOV 7

KAZNIVA DEJANJA

Člen 136

Dokaz o dejstvih, ki morda pomenijo kaznivo dejanje

Kadar ECB pri opravljanju svojih nalog po uredbi o EMN ugotovi, da obstaja razlog za sum, da je bilo morda storjeno kaznivo dejanje, od zadevnega pristojnega nacionalnega organa zahteva, da predloži zadevo ustreznim organom v preiskavo in morebiten kazenski pregon v skladu z nacionalnim pravom.

NASLOV 8

IZKUPIČEK IZ KAZNI

Člen 137

Izkupiček iz kazni

Izkupiček iz upravnih kazni, ki jih ECB naloži po členu 18(1) in (7) uredbe o EMN, je premoženje ECB.

DEL XI

DOSTOP DO INFORMACIJ, POROČANJE, PREISKAVE IN INŠPEKCIJSKI PREGLEDI NA KRAJU SAMEM

NASLOV 1

SPLOŠNA NAČELA

Člen 138

Sodelovanje med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi v zvezi s pooblastili, navedenimi v členih 10 do 13 uredbe o EMN

Določbe iz tega dela se uporabljajo za pomembne nadzorovane subjekte. Uporabljajo se tudi za manj pomembne nadzorovane subjekte, če se ECB po členu 6(5)(d) uredbe o EMN odloči, da bo v zvezi z njimi uporabila pooblastila, navedena v členih 10 do 13 uredbe o EMN. Vendar pa to ne posega v pristojnost pristojnih nacionalnih organov, da neposredno nadzirajo manj pomembne nadzorovane subjekte po členu 6(6) uredbe o EMN.

NASLOV 2

SODELOVANJE V ZVEZI Z ZAHTEVAMI ZA PREDLOŽITEV INFORMACIJ

Člen 139

Občasne zahteve za predložitev informacij po členu 10 uredbe o EMN

1.   V skladu s členom 10 uredbe o EMN ter ob upoštevanju in skladno z upoštevnim pravom Unije lahko ECB od pravne ali fizične osebe, navedene v členu 10(1) navedene uredbe, zahteva predložitev vseh informacij, ki so potrebne za izvajanje nalog, ki so nanjo prenesene z uredbo o EMN. ECB opredeli zadevne informacije in razumen rok, v katerem jih je treba predložiti ECB.

2.   Preden ECB zahteva informacije, ki jih je treba predložiti v skladu s členom 10(1) uredbe o EMN, najprej upošteva informacije, ki so pristojnim nacionalnim organom že na voljo.

3.   ECB da na voljo zadevnemu pristojnemu organu izvod vseh informacij, ki jih prejme od pravne ali fizične osebe, na katero je naslovila zahtevo za predložitev informacij.

NASLOV 3

POROČANJE

Člen 140

Naloge, ki so povezane s poročanjem pristojnim organom o nadzoru

1.   ECB je odgovorna za zagotovitev skladnosti z upoštevnim pravom Unije, ki določa zahteve za kreditne institucije na področju poročanja pristojnim organom.

2.   V ta namen ima ECB naloge in pooblastila v zvezi s pomembnimi nadzorovanimi subjekti, kot so določena v upoštevnem pravu Unije glede poročanja o nadzoru. Pristojni nacionalni organi imajo naloge in pooblastila v zvezi z manj pomembnimi nadzorovanimi subjekti, kot so določena v upoštevnem pravu Unije glede poročanja pristojnim organom.

3.   Ne glede na odstavek 2 in razen če je določeno drugače, vsak nadzorovani subjekt sporoči svojemu zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu informacije, ki se redno poročajo v skladu z upoštevnim pravom Unije. Razen če je posebej določeno drugače, se vse informacije, ki jih poročajo nadzorovani subjekti, pošljejo pristojnim nacionalnim organom. Ti opravijo začetno preverjanje podatkov in dajo informacije na voljo ECB.

4.   ECB organizira postopke zbiranja in preverjanja kakovosti podatkov, ki jih poročajo nadzorovani subjekti, ob upoštevanju in skladno z upoštevnim pravom Unije in izvedbenimi tehničnimi standardi Evropskega bančnega organa.

Člen 141

Zahteve za predložitev informacij v rednih časovnih intervalih po členu 10 uredbe o EMN

1.   V skladu s členom 10 uredbe o EMN, in zlasti v skladu s pooblastilom ECB, da zahteva informacije, ki jih je treba za namene nadzora in z njim povezane statistične namene predložiti v rednih časovnih intervalih in v določeni obliki, ter ob upoštevanju in skladno z upoštevnim pravom Unije lahko ECB od nadzorovanih subjektov zahteva, da poročajo dodatne informacije o nadzoru, kadar koli take informacije potrebuje za opravljanje nalog, ki so nanjo prenesene z uredbo o EMN. Pod pogoji, določenimi v upoštevnem pravu Unije, lahko ECB določi zlasti kategorije informacij, ki jih je treba poročati, ter postopke, obliko, pogostost in roke za predložitev zadevnih informacij.

2.   Če ECB od pravnih ali fizičnih oseb, kot so določene v členu 10(1) uredbe o EMN, zahteva predložitev informacij v rednih časovnih intervalih, se ustrezno uporablja člen 140(3) in (4) te uredbe.

NASLOV 4

SODELOVANJE V ZVEZI S SPLOŠNIMI PREISKAVAMI

Člen 142

Uvedba splošne preiskave po členu 11 uredbe o EMN

ECB opravi preiskavo katere koli pravne ali fizične osebe, navedene v členu 10(1) uredbe o EMN, na podlagi odločitve ECB. V tej odločitvi se navedejo vse naslednje informacije:

(a)

pravna podlaga za sprejetje odločitve in njen namen;

(b)

namera, da se izvršujejo pooblastila, določena v členu 11(1) uredbe o EMN;

(c)

dejstvo, da vsako oviranje preiskave s strani preiskovane osebe pomeni kršitev sklepa ECB v smislu člena 18(7) uredbe o EMN, ne da bi to posegalo v nacionalno pravo, kot je določeno v členu 11(2) uredbe o EMN.

NASLOV 5

INŠPEKCIJSKI PREGLEDI NA KRAJU SAMEM

Člen 143

Odločitev ECB o izvedbi inšpekcijskega pregleda na kraju samem po členu 12 uredbe o EMN

1.   Po členu 12 uredbe o EMN ECB zaradi opravljanja nalog, ki so ji dodeljene z uredbo o EMN, imenuje skupine za inšpekcijske preglede na kraju samem, kot je določeno v členu 144, da opravijo vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v prostorih pravne osebe, kot je navedeno v členu 10(1) uredbe o EMN.

2.   Brez poseganja v člen 142 in po členu 12(3) uredbe o EMN se inšpekcijski pregledi na kraju samem opravijo na podlagi odločitve ECB, v kateri se navede vsaj naslednje:

(a)

predmet in namen inšpekcijskega pregleda na kraju samem in

(b)

dejstvo, da vsako oviranje inšpekcijskega pregleda na kraju samem s strani pravne osebe, ki je predmet pregleda, pomeni kršitev sklepa ECB v smislu člena 18(7) uredbe o EMN, ne da bi to posegalo v nacionalno pravo, kot je določeno v členu 11(2) uredbe o EMN.

3.   Če inšpekcijski pregled na kraju samem sledi preiskavi, opravljeni na podlagi odločitve ECB, kot je navedeno v členu 142, ter pod pogojem, da ima inšpekcijski pregled na kraju samem enak namen in obseg kot preiskava, lahko uradniki in druge osebe, ki jih pooblasti ECB ali pristojni nacionalni organ, vstopijo v vse poslovne prostore in na zemljišče pravnih oseb, ki se preiskujejo, na podlagi iste odločitve, v skladu s členom 12(2) in (4) uredbe o EMN in brez poseganja v člen 13 navedene uredbe.

Člen 144

Ustanovitev in sestava skupin za inšpekcijske preglede na kraju samem

1.   ECB je odgovorna za ustanovitev in sestavo skupin za inšpekcijske preglede na kraju samem z udeležbo pristojnih nacionalnih organov v skladu s členom 12 uredbe o EMN.

2.   ECB imenuje vodjo skupine za inšpekcijski pregled na kraju samem izmed zaposlenih ECB in pristojnega nacionalnega organa.

3.   ECB in pristojni nacionalni organi se medsebojno posvetujejo in sporazumejo o uporabi virov pristojnih nacionalnih organov v zvezi s skupinami za inšpekcijske preglede na kraju samem.

Člen 145

Postopek in uradno obvestilo o inšpekcijskem pregledu na kraju samem

1.   ECB uradno obvesti pravno osebo, ki je predmet inšpekcijskega pregleda na kraju samem, o odločitvi ECB, navedeni v členu 143(2), in o identiteti članov skupine za inšpekcijski pregled na kraju samem najmanj pet delovnih dni pred začetkom inšpekcijskega pregleda na kraju samem. ECB o takem pregledu uradno obvesti pristojni nacionalni organ države članice, v kateri je treba opraviti inšpekcijski pregled na kraju samem, najmanj en teden pred uradno obvestitvijo pravne osebe, ki je predmet inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

2.   Če je to potrebno zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskega pregleda, lahko ECB opravi inšpekcijski pregled na kraju samem, ne da bi predhodno uradno obvestila zadevni nadzorovani subjekt. Pristojni nacionalni organ se uradno obvesti čim prej pred začetkom takega inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

Člen 146

Izvedba inšpekcijskih pregledov na kraju samem

1.   Tisti, ki opravljajo inšpekcijski pregled na kraju samem, upoštevajo navodila vodje skupine za inšpekcijski pregled na kraju samem.

2.   Kadar je predmet inšpekcijskega pregleda na kraju samem pomemben nadzorovani subjekt, je vodja skupine za inšpekcijski pregled na kraju samem odgovoren za usklajevanje med skupino za inšpekcijski pregled na kraju samem in skupno nadzorniško skupino, ki je odgovorna za nadzor nad tem pomembnim nadzorovanim subjektom.

DEL XII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 147

Začetek neposrednega nadzora s strani ECB, ko ECB prvič prevzame naloge

1.   Najmanj dva meseca pred 4. novembrom 2014 ECB naslovi odločitev na vsak nadzorovani subjekt, v zvezi s katerim prevzame naloge, ki so nanjo prenesene z uredbo o EMN, s katero potrdi, da gre za pomemben nadzorovani subjekt. Za subjekte, ki so člani pomembnih nadzorovanih skupin, ECB uradno obvesti o odločitvi ECB nadzorovani subjekt na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah in zagotovi, da so vsi nadzorovani subjekti v pomembni nadzorovani skupini primerno obveščeni. Te odločitve učinkujejo od 4. novembra 2014.

2.   Ne glede na odstavek 1, če ECB začne opravljati nanjo prenesene naloge pred 4. novembrom 2014, naslovi odločitev na zadevni subjekt in na zadevne pristojne nacionalne organe. Razen če je v odločitvi navedeno drugače, taka odločitev učinkuje z dnem prejema. Zadevni pristojni nacionalni organi se čim prej vnaprej obvestijo o nameravani izdaji take odločitve.

3.   Pred sprejetjem odločitve po odstavku 1 da ECB zadevnemu nadzorovanemu subjektu možnost, da predloži pisna stališča.

Člen 148

Opredelitev oblike poročila o preteklem nadzoru in profilu tveganosti, ki ga pristojni nacionalni organi predložijo ECB

1.   Pristojni nacionalni organi najpozneje do 4. avgusta 2014 sporočijo ECB identiteto kreditnih institucij, ki so jim izdali dovoljenje, in predložijo poročilo o teh kreditnih institucijah v obliki, ki jo določi ECB.

2.   Ne glede na odstavek 1, če ECB začne opravljati nanjo prenesene naloge pred 4. novembrom 2014, lahko od pristojnih nacionalnih organov zahteva, da ji sporočijo identiteto zadevnih kreditnih institucij in predložijo poročilo v obliki, ki ga določi ECB, v razumnem roku, ki se navede v zahtevi.

Člen 149

Nadaljevanje obstoječih postopkov

1.   Razen če ECB odloči drugače, se v primeru, če je pristojni nacionalni organ uvedel nadzorniške postopke, za katere postane pristojna ECB na podlagi uredbe o EMN, in se to zgodi pred 4. novembrom 2014, uporabljajo postopki iz člena 48.

2.   Z odstopanja od člena 48 se ta člen uporablja tudi za skupne postopke.

Člen 150

Nadzorniške odločitve pristojnih nacionalnih organov

Brez poseganja v izvrševanje pooblastil ECB, ki so nanjo prenesena z uredbo o EMN, nadzorniške odločitve, ki jih pristojni nacionalni organi sprejmejo pred 4. novembrom 2014, ostanejo v veljavi nespremenjene.

Člen 151

Države članice, katerih valuta bo postal euro

1.   Ob upoštevanju odstavka 2 se v okoliščinah, ko se odstopanje po členu 139 PDEU odpravi za državo članico v skladu s členom 140(2) PDEU, členi 148 do 150 ustrezno uporabljajo v zvezi z nadzorniškimi postopki ali odločitvami, ki jih uvede oziroma sprejme pristojni nacionalni organ te države članice.

2.   Sklicevanje na 4. november 2014 v členih 149 in 150 je treba razumeti kot sklicevanje na datum, na katerega se sprejme euro v zadevni državi članici.

Člen 152

Nadaljevanje obstoječih ureditev

Vse obstoječe ureditve sodelovanja z drugimi organi, h katerim je pristopil pristojni nacionalni organ pred 4. novembrom 2014 in ki vsaj delno zajemajo naloge, prenesene na ECB z uredbo o EMN, se še naprej uporabljajo. ECB se lahko odloči, da bo sodelovala v teh obstoječih ureditvah sodelovanja v skladu s postopkom, ki se uporablja za zadevne ureditve, ali vzpostavi nove ureditve sodelovanja s tretjimi osebami za naloge, prenesene nanjo z uredbo o EMN. Pristojni nacionalni organ še naprej uporablja obstoječe ureditve sodelovanja samo, kolikor jih niso nadomestile ureditve sodelovanja ECB. Kadar je to potrebno za izvajanje obstoječih ureditev sodelovanja, je pristojni nacionalni organ odgovoren za nudenje pomoči ECB, zlasti z uresničevanjem pravic in prevzemanjem odgovornosti po ureditvah v sodelovanju z ECB.

Člen 153

Končni določbi

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Frankfurtu na Majni, 16. aprila 2014

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

(2)  UL L 320, 30.11.2013, str. 1.

(3)  Sklep ECB/2004/2 z dne 19. februarja 2004 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke (UL L 80, 18.3.2004, str. 33).

(4)  Sprejet dne 31. marca 2014 in dostopen na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu. Še ni objavljen v Uradnem listu.

(5)  Sklep ECB/2014/16 z dne 14. aprila 2014 o ustanovitvi Upravnega odbora za pregled in določitvi pravil za njegovo delovanje. Še ni objavljen v Uradnem listu.

(6)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(7)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(8)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(9)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(10)  Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).

(11)  Kakor je objavljen na spletni strani ECB.

(12)  Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

(13)  Uredba (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2008/32) (UL L 15, 20.1.2009, str. 14).

(14)  Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(15)  Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL L 135, 31.5.1994, str. 5).

(16)  Sklep ECB/2014/5 z dne 31. januarja 2014 o tesnem sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi sodelujočih držav članic, katerih valuta ni euro (še ni objavljen v Uradnem listu).

(17)  Uredba Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (UL L 318, 27.11.1998, str. 4).


Na vrh