EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32013R0801

Uredba Komisije (EU) št. 801/2013 z dne 22. avgusta 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1275/2008 glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanju pripravljenosti in izključenosti ter o spremembi Uredbe (ES) št. 642/2009 glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo televizorjev Besedilo velja za EGP

UL L 225, 23.8.2013, str. 1–12 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

V veljavi

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/801/oj

23.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 225/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 801/2013

z dne 22. avgusta 2013

o spremembi Uredbe (ES) št. 1275/2008 glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanju pripravljenosti in izključenosti ter o spremembi Uredbe (ES) št. 642/2009 glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo televizorjev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1), in zlasti člena 15(1) Direktive,

po posvetovanju s posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo izdelkov,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 16(2) Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) vsebuje določbo glede izvedbenih ukrepov, pri čemer je eden izmed glavnih ukrepov zmanjšanje izgub v stanju pripravljenosti za skupino izdelkov.

(2)

Poraba električne energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v omrežnem stanju pripravljenosti je bila predmet tehnične, okoljske in gospodarske študije o izgubah v stanju pripravljenosti in izključenosti, ki je bila opravljena v letih 2006 in 2007. Pokazala je, da bo omrežna povezljivost postala splošna lastnost gospodinjske in pisarniške opreme. Regulativni odbor za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, je 21. junija 2008 izdal priporočilo, da se zaradi takratnega pomanjkanja podatkov omrežno stanje pripravljenosti obravnava po ločenem postopku.

(3)

V delovnem načrtu za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2009–2011 je bilo omrežno stanje pripravljenosti označeno kot prednostna naloga. Temu ustrezno je Komisija v letih 2010 in 2011 izdelala pripravljalno študijo, v kateri je analizirala tehnične, okoljske in gospodarske vidike omrežnega stanja pripravljenosti. Študija je bila zasnovana skupaj z deležniki in zainteresiranimi stranmi iz EU in držav nečlanic, izsledki pa so bili javno objavljeni.

(4)

V študiji je bila poraba električne energije izdelkov, ki sodijo med električno in elektronsko gospodinjsko ter pisarniško opremo in so bili prodani v Skupnosti, v načinih delovanja z omrežnim stanjem pripravljenosti ocenjena na 54 TWh v letu 2010, kar ustreza 23 Mt emisij CO2. Če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi, se ocenjuje, da bo poraba narasla na 90 TWh v letu 2020. Sklepna ugotovitev je bila, da se lahko poraba, ki se nanaša na omrežno stanje pripravljenosti, znatno zmanjša. S to uredbo bi se morale na trgu uveljaviti tehnologije, ki omogočajo izboljšanje energetske učinkovitosti v omrežnem stanju pripravljenosti, kar bi po ocenah v primerjavi s scenarijem brez sprememb do leta 2020 prihranilo 36 TWh energije, do leta 2025 pa 49 TWh.

(5)

Študija je zlasti odkrila, da je funkcija upravljanja porabe, ki preklopi opremo v omrežno stanje pripravljenosti, ko ta ne opravlja svoje glavne funkcije, bistvena za uresničitev možnih prihrankov. Ugotovljeno je, da je lahko oprema, ki jo ponovno vklopi zunanji ali notranji sprožilec, neodvisno od svojih glavnih funkcij omejen čas v vključenem stanju, npr. da omogoči vzdrževanje in nalaganje programske opreme. Upravljanje porabe energije bi moralo zagotoviti, da se proizvod po opravljenih nalogah vrne v omrežno stanje pripravljenosti.

(6)

Pripravljalna študija je ugotovila, da je za omrežno stanje pripravljenosti potrebna diferenciacija zahtev glede na stopnjo omrežne razpoložljivosti. V ta namen je bilo identificirano omejeno število opreme HiNA, vključno z usmerjevalnikom, omrežnim stikalom, brezžično dostopno točko, vozliščem in modemom, katerih glavna funkcija je obdelava prometa po omrežju. Ker se za to opremo pričakuje, da se bo nemudoma odzvala na promet na vhodu, je omrežno stanje pripravljenosti lahko enako stanju nedejavnosti.

(7)

Glede na to, da so funkcije v stanju pripravljenosti in omrežnem stanju pripravljenosti medsebojno povezane in je področje izdelkov enako, je posvetovalni forum za okoljsko primerno zasnovo izdelkov 14. septembra 2011 podprl stališče, da bi v primeru omrežnega stanja pripravljenosti zahteve za okoljsko primerno zasnovo morale biti določene v aktu, ki spreminja obstoječo Uredbo Komisije (ES) št. 1275/2008 (3).

(8)

Zahteve za stanje pripravljenosti in izključenosti ter za omrežno stanje pripravljenosti bi bilo treba pregledati skupaj. Glede na to, da je datum pregleda, določen v Uredbi (ES) št. 1275/2008, pred začetkom veljavnosti prve stopnje zahtev za omrežno stanje pripravljenosti, bi bilo treba datum pregleda uredbe prestaviti za eno leto.

(9)

Ker so bili televizorji, ki so predmet izvedbenega ukrepa za okoljsko primerno zasnovo za izdelke, izločeni s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1275/2008, so zahteve za okoljsko primerno zasnovo za omrežno stanje pripravljenosti v primeru televizorjev vključene v Uredbo Komisije (ES) št. 642/2009 (4). Tehnična, okoljska in gospodarska študija o omrežnem stanju pripravljenosti je ocenila, da bi zahteve za okoljsko primerno zasnovo za omrežno stanje pripravljenosti televizorjev ustvarile prihranke v višini 10 TWh do leta 2020.

(10)

Glede kavnih aparatov je posvetovalni forum za okoljsko primerno zasnovo izdelkov (5)16. decembra 2011 in 18. aprila 2012 podprl stališče, da izvedbeni ukrep za okoljsko primerno zasnovo za izdelke ni potreben, ampak da bi morale biti zahteve za stanje pripravljenosti iz Uredbe (ES) št. 1275/2008 za kavne aparate oblikovane bolj natančno.

(11)

Ta uredba uvaja specifikacije za izvajanje zahtev za upravljanje porabe energije v kavnih aparatih glede na privzet časovni zamik, po katerem se oprema samodejno preklopi v stanje pripravljenosti ali izključenosti.

(12)

Iz tehnične, okoljske in gospodarske študije o gospodinjskih kavnih aparatih, ki je bila izdelana v okviru Direktive o okoljsko primerni zasnovi, se lahko sklepa, da bi omejitev časovnega zamika, po katerem se kavni aparati samodejno preklopijo v stanje pripravljenosti ali izključenosti, do leta 2020 ustvarila dodatne letne prihranke v višini več kot 2 TWh. Ti prihranki niso bili upoštevani v oceni prihrankov za Uredbo (ES) št. 1275/2008 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (ES) št. 1275/2008

Uredba (ES) št. 1275/2008 se spremeni:

1.

naslov se nadomesti z naslednjim:

2.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Vsebina in področje uporabe

S to uredbo se uvedejo zahteve za okoljsko primerno zasnovo za porabo električne energije v stanju pripravljenosti in izključenosti ter omrežnem stanju pripravljenosti električne in elektronske gospodinjske ter pisarniške opreme, ki se da v promet.

Ta uredba se ne uporablja za električne in elektronske gospodinjske aparate in pisarniško opremo, ki so dani v promet z nizkonapetostnim zunanjim napajalnikom, da bodo delovali, kot je predvideno.“;

3.

členu 2 se dodajo naslednje opredelitve pojmov:

„10.

‚omrežje‘ pomeni komunikacijsko infrastrukturo, sestavljeno iz povezav, arhitekture, komponent, organizacijskih načel, komunikacijskih postopkov in formatov (protokolov);

11.

‚omrežno stanje pripravljenosti‘ pomeni stanje, v katerem lahko oprema ponovno opravlja svojo funkcijo, potem ko je bila k temu spodbujena na daljavo prek omrežne povezave;

12.

‚sprožilec, sprožen na daljavo‘ pomeni zunanji signal, ki pride v opremo prek omrežja;

13.

‚omrežna vrata‘ pomenijo žičen ali brezžičen fizični vmesnik na opremi, ki omogoča njeno aktiviranje na daljavo;

14.

‚logična omrežna vrata‘ pomenijo omrežno tehnologijo, ki deluje na fizičnih omrežnih vratih;

15.

‚fizična omrežna vrata‘ pomenijo fizični nosilec (strojno opremo) omrežnih vrat. Fizična omrežna vrata lahko podpirajo dve ali več omrežnih tehnologij;

16.

‚omrežna razpoložljivost‘ pomeni sposobnost opreme, da ponovno opravlja svoje funkcije, potem ko je na omrežnih vratih zaznala zunanji sprožilec;

17.

‚omrežna oprema‘ pomeni opremo, ki se lahko priključi na omrežje in ima ena ali več omrežnih vrat;

18.

‚omrežna oprema z visoko omrežno razpoložljivostjo‘ (oprema HiNA) pomeni opremo, pri katerih ima glavno funkcijo ena ali več, ampak nobena druga, od naslednjih funkcij: usmerjevalnik, omrežno stikalo, brezžična dostopna točka, vozlišče, modem, telefon VoIP, videotelefon;

19.

‚omrežna oprema s funkcijami za visoko omrežno razpoložljivost‘ (oprema s funkcijami HiNA) pomeni opremo s funkcijami usmerjevalnika, omrežnega stikala, brezžične dostopne točke, vključno s kombinacijo teh funkcij, pri čemer to ni HiNA oprema;

20.

‚usmerjevalnik‘ pomeni omrežno napravo, katere primarna funkcija je določitev optimalne poti, po kateri bi moral biti usmerjen promet po omrežju. Usmerjevalniki posredujejo pakete iz enega omrežja do drugega, glede na informacije iz omrežne plasti (L3);

21.

‚omrežno stikalo‘ pomeni omrežno napravo, katere primarna funkcija je filtriranje, posredovanje in distribucija okvirjev na namembni naslov vsakega okvirja. Vsa stikala delujejo vsaj na povezovalni plasti (L2);

22.

‚brezžična dostopna točka‘ pomeni napravo, katere primarna funkcija je zagotavljanje povezljivosti IEEE 802.11 (Wi-Fi) več odjemalnikom;

23.

‚vozlišče‘ pomeni omrežno napravo, ki ima več vrat in se uporablja za povezovanje segmentov lokalnega omrežja;

24.

‚modem‘ pomeni napravo, katere primarna funkcija je oddaja in sprejem digitalno moduliranih analognih signalov prek žičnega omrežja;

25.

‚tiskalna oprema‘ pomeni opremo, ki na podlagi elektronskih vhodnih podatkov ustvari izdelek na papirju. Tiskalna oprema ima lahko dodatne funkcije in se lahko trži kot večnamenska naprava ali večnamenski proizvod;

26.

‚tiskalna oprema velikega formata‘ pomeni tiskalno opremo, ki je zasnovana za tiskanje na formatu A2 ali večjem, vključno z opremo, zasnovano za neskončni format širine najmanj 406 mm;

27.

‚sistem navzočnosti na daljavo‘ pomeni namenski sistem za videokonference in sodelovanje z visoko ločljivostjo, ki obsega vmesnik, kamero visoke ločljivosti, prikazovalnik, zvočni sistem in zmogljivost zvočnega ter slikovnega kodiranja in dekodiranja;

28.

‚gospodinjski kavni aparat‘ pomeni napravo za kuhanje kave za neprofesionalno uporabo;

29.

‚gospodinjski kavni aparat s filtrom‘ pomeni gospodinjski kavni aparat, ki za pripravo kave uporablja pronicanje skozi filter;

30.

‚grelni element‘ pomeni sestavni del kavnega aparata, ki segreva vodo s pretvarjanjem električne energije v toploto;

31.

‚predogrevanje skodelic‘ pomeni funkcijo za ogrevanje skodelic, ki so shranjene na kavnem aparatu;

32.

‚kuhalni cikel‘ pomeni postopek, ki se mora zaključiti, da se skuha kava;

33.

‚samodejno čiščenje‘ pomeni postopek, ki ga kavni aparat opravi, da očisti svojo notranjost. Ta postopek je lahko bodisi enostavno splakovanje ali umivanje z uporabo posebnih dodatkov;

34.

‚odstranjevanje vodnega kamna‘ pomeni postopek, ki ga kavni aparat opravi, da v svoji notranjosti v celoti ali delno odstrani vodni kamen;

35.

‚namizni lahki odjemalnik‘ pomeni računalnik, katerega zagotavljanje osnovne funkcije je odvisno od povezave z oddaljenimi računalniškimi viri (npr. računalniški strežnik, oddaljena delovna postaja) in nima vgrajenega nobenega rotacijskega pomnilniškega sredstva. Glavna enota namiznega lahkega odjemalnika je namenjena uporabi na stalni lokaciji (npr. na pisalni mizi) in ne prenašanju. Namizni lahki odjemalniki lahko pošiljajo podatke na zunanji ali, če imajo prigrajenega, na notranji prikazovalnik;

36.

‚delovna postaja‘ pomeni zelo zmogljiv enouporabniški računalnik, ki se uporablja predvsem za grafiko, računalniško podprto snovanje, razvijanje programske opreme, finančne in znanstvene aplikacije ter druge zahtevne računske naloge z naslednjimi značilnostmi:

(a)

ima povprečni čas med odpovedma (MTBF) najmanj 15 000 ur;

(b)

podpira kod za popravljanje napak (ECC) in/ali medpomnilnik;

(c)

ustreza trem od naslednjih petih značilnosti:

1.

ima dopolnilno napajanje za podporo visokokakovostni grafiki (tj. 12-voltno napajanje priključene periferne naprave prek vodila PCI-E 6 pin);

2.

njegov sistem je ožičen za več kot × 4 PCI-E na matični plošči dodatno h grafičnim režam in/ali podpori PCI-X;

3.

ne podpira grafike UMA (Uniform Memory Access – enolični dostop do pomnilnika);

4.

ima vsaj pet rež PCI, PCI-E ali PCI-X;

5.

zmožen je zagotavljati večprocesorsko podporo za dve ali več CPE (podpirati mora fizično ločena ohišja/vtična mesta CPE, tj. ločeno od podpore za eno večjedrno CPE);

37.

‚mobilna delovna postaja‘ pomeni zelo zmogljiv enouporabniški računalnik, ki se uporablja predvsem za grafiko, računalniško podprto snovanje, razvijanje programske opreme, finančne in znanstvene aplikacije ter druge zahtevne računske naloge, razen igranja iger, ter je zasnovan posebej za prenašanje in daljša obdobja delovanja bodisi z neposredno povezavo na vir napajanja izmeničnega toka ali brez nje. Mobilne delovne postaje imajo vgrajen prikazovalnik in so zmožne delovati s pomočjo vgrajene baterije ali drugega prenosnega vira napajanja. Večina mobilnih delovnih postaj uporablja zunanji napajalnik, vgrajeno pa imajo tudi tipkovnico in kazalno napravo.

Za mobilno delovno postajo je značilno naslednje:

(a)

ima povprečni čas med odpovedma (MTBF) najmanj 13 000 ur;

(b)

ima vsaj eno samostojno grafično kartico (dGfx), ki izpolnjuje klasifikacijo G3 (s podatkovno širino slikovnega medpomnilnika > 128 bitov), G4, G5, G6 ali G7;

(c)

podpira vključitev treh ali več notranjih pomnilniških naprav;

(d)

podpira najmanj 32 GB sistemskega pomnilnika;

38.

‚mali strežnik‘ pomeni vrsto računalnika, ki običajno uporablja sestavne dele namiznega računalnika v standardni namizni obliki, vendar je zasnovan predvsem za pomnilniškega gostitelja za druge računalnike in za opravljanje funkcij, kot so zagotavljanje storitev omrežne infrastrukture in gostitev podatkov/medijev, z naslednjimi značilnostmi:

(a)

zasnovan je kot podstavek, stolp ali pa je v drugi standardni obliki, podobni namiznim računalnikom, tako da so celotna obdelava podatkov, shranjevanje podatkov in omrežni vmesniki znotraj enega okrova;

(b)

zasnovan mora biti za delovanje 24 ur na dan in 7 dni v tednu;

(c)

zasnovan je predvsem za delovanje v okolju z več hkratnimi uporabniki, kjer služi več uporabnikom prek odjemalniških enot v omrežju;

(d)

kadar je dan na trg z operacijskim sistemom, je operacijski sistem zasnovan za aplikacije za domače strežnike oziroma nizkozmogljive strežnike;

(e)

na trg je lahko dan samo s samostojno grafično kartico (dGfx), ki ustreza klasifikaciji G1;

39.

„računalniški strežnik“ pomeni računalniški izdelek, ki zagotavlja storitve in upravlja omrežna sredstva za odjemalske naprave, kot so namizni računalniki, prenosni računalniki, namizni lahki odjemalniki, telefoni z internetnim protokolom (IP) ali drugi računalniški strežniki. Računalniški strežnik se običajno trži za uporabo v podatkovnih središčih in v pisarniških ali poslovnih okoljih. Do računalniškega strežnika se običajno dostopa prek omrežnih povezav in ne prek neposrednih uporabniških vhodnih enot, kot sta tipkovnica ali miška.

Računalniški strežnik ima naslednje značilnosti:

(a)

zasnovan je za podporo operacijskim sistemom računalniških strežnikov in/ali hipervizorjem z namenom, da zažene poslovne aplikacije, ki jih je namestil uporabnik;

(b)

podpira kod za popravljanje napak (ECC) in/ali medpomnilnik (ki vključuje oboje, konfiguracije z dvorednimi pomnilniškimi moduli tipa DIMM in izvedbe z vgrajenim medpomnilnikom (BOB));

(c)

na trg je dan z enim ali več napajalniki za pretvorbo izmeničnega toka v enosmerni tok (AC-DC);

(d)

vsi procesorji imajo dostop do skupnega sistemskega pomnilnika in so neodvisno vidni enemu samemu operacijskemu sistemu ali hipervizorju.“;

4.

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo za porabo električne energije v stanju pripravljenosti in izključenosti ter omrežnem stanju pripravljenosti so navedene v Prilogi II.“;

5.

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Revizija

Komisija najpozneje do 7. januarja 2016 pregleda to uredbo z vidika tehnološkega napredka in rezultate pregleda predstavi posvetovalnemu forumu za okoljsko primerno zasnovo. Pregled bo zlasti obravnaval področje uporabe in zahteve za stanje pripravljenosti in izključenosti ter primernost in raven zahtev za omrežno stanje pripravljenosti glede na tretjo stopnjo izvajanja (2019).

Pregled bi lahko med drugim obravnaval profesionalno opremo in proizvode, ki so opremljeni z elektromotorji, upravljanimi na daljavo.“;

6.

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točka 1 Priloge II se uporablja od 7. januarja 2010.

Točka 2 Priloge II se uporablja od 7. januarja 2013.

Točka 3 Priloge II se uporablja od 1. januarja 2015.

Točka 4 Priloge II se uporablja od 1. januarja 2017.

Točka 5 Priloge II se uporablja od 1. januarja 2019.

Točka 6 Priloge II se uporablja od 1. januarja 2015.

Točka 7 Priloge II se uporablja od 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.“;

7.

Priloga II se spremeni:

(a)

odstavek (d) točke 2 se nadomesti z naslednjim:

„(d)

upravljanje porabe energije pri vsej opremi, ki ni omrežna oprema:

oprema zagotavlja funkcijo upravljanja porabe energije ali podobno funkcijo, če to ni neprimerno za predvideno uporabo. Kadar oprema ne izvaja glavne funkcije in od njenih funkcij niso odvisni drugi izdelki, ki rabijo energijo, funkcija upravljanja porabe opremo po preteku najkrajšega možnega časa, ki je ustrezen za njeno predvideno uporabo, samodejno preklopi v:

stanje pripravljenosti ali

stanje izključenosti ali

drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev za porabo električne energije v stanju izključenosti in/ali pripravljenosti, kadar je oprema povezana z električnim omrežjem.

Funkcija upravljanja porabe energije je aktivirana.“;

(b)

dodane so naslednje nove točke 3, 4, 5, 6 in 7:

3.   Od 1. januarja 2015:

(a)

možnost deaktiviranja brezžičnih omrežnih povezav:

katera koli omrežna oprema, ki se lahko priključi na brezžično omrežje, omogoča uporabniku, da deaktivira brezžične omrežne povezave. Ta zahteva ne velja za izdelke, ki za svoje delovanje potrebujejo eno samo brezžično omrežje in nimajo povezave na žično omrežje;

(b)

upravljanje porabe energije pri omrežni opremi:

oprema zagotavlja funkcijo upravljanja porabe energije ali podobno funkcijo, če to ni neprimerno za predvideno uporabo. Kadar oprema ne izvaja glavne funkcije in od njenih funkcij niso odvisni drugi izdelki, ki rabijo energijo, funkcija upravljanja porabe opremo po preteku najkrajšega možnega časa, ki je ustrezen za njeno predvideno uporabo, samodejno preklopi v omrežno stanje pripravljenosti.

V omrežnem stanju pripravljenosti lahko funkcija upravljanja porabe energije opremo samodejno preklopi v stanje pripravljenosti ali stanje izključenosti ali drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev za porabo energije za stanje pripravljenosti in/ali izključenosti.

Funkcija upravljanja porabe energije ali podobna funkcija je na voljo za vsa omrežna vrata omrežne opreme.

Funkcija upravljanja porabe energije ali podobna funkcija se aktivira, razen če so vsa omrežna vrata deaktivirana. V tem primeru se funkcija upravljanja porabe energije ali podobna funkcija aktivira, če so aktivirana katera koli omrežna vrata.

Privzeto časovno obdobje, po katerem funkcija upravljanja porabe energije ali podobna funkcija samodejno preklopi opremo v omrežno stanje pripravljenosti, ni daljše od 20 minut;

(c)

omrežna oprema, ki ima eno ali več stanj pripravljenosti, izpolnjuje zahteve za ta stanja pripravljenosti, ko so vsa omrežna vrata deaktivirana;

(d)

omrežna oprema, ki ni oprema HiNA, izpolnjuje določbe iz točke 2(d), ko so vsa omrežna vrata deaktivirana;

(e)

poraba energije v omrežnem stanju pripravljenosti:

poraba energije opreme HiNA ali opreme s funkcijami HiNA v omrežnem stanju pripravljenosti, v katero jo preklopi funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija, ne sme presegati 12,00 W.

Poraba energije druge omrežne opreme v omrežnem stanju pripravljenosti, v katero jo preklopi funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija, ne sme presegati 6,00 W.

Omejitve porabe, kot so opredeljene v točki (e), ne veljajo za:

(i)

tiskalno opremo, pri kateri nazivna moč presega 750 W;

(ii)

tiskalno opremo velikega formata;

(iii)

sisteme navzočnosti na daljavo;

(iv)

namizne lahke odjemalnike;

(v)

delovne postaje;

(vi)

mobilne delovne postaje;

(vii)

male strežnike;

(viii)

računalniške strežnike.

4.   Od 1. januarja 2017:

naslednje določbe veljajo dodatno k zahtevam iz točk 3(a) in 3(b):

(a)

omrežna oprema, ki ima eno ali več stanj pripravljenosti, izpolnjuje zahteve za ta stanja pripravljenosti, ko so vsa žična omrežna vrata izključena in ko so vsa brezžična omrežna vrata deaktivirana;

(b)

omrežna oprema, ki ni oprema HiNA, izpolnjuje določbe iz točke 2(d), ko so vsa žična omrežna vrata izključena in ko so vsa brezžična omrežna vrata deaktivirana;

(c)

poraba energije v omrežnem stanju pripravljenosti:

 

poraba energije opreme HiNA ali opreme s funkcijami HiNA v omrežnem stanju pripravljenosti, v katero jo preklopi funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija, ne sme presegati 8,00 W.

 

Poraba energije druge omrežne opreme v omrežnem stanju pripravljenosti, v katero jo preklopi funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija, ne sme presegati 3,00 W.

 

Omejitve porabe, kot so opredeljene v točki (c), ne veljajo za:

(i)

tiskalno opremo velikega formata;

(ii)

namizne lahke odjemalnike;

(iii)

delovne postaje;

(iv)

mobilne delovne postaje;

(v)

male strežnike;

(vi)

računalniške strežnike.

5.   Od 1. januarja 2019:

za omrežno opremo, ki ni oprema HiNA, ali opremo, ki ni oprema s funkcijami HiNA, veljajo dodatno k zahtevam iz točk 3(a), 3(b), 4(a), 4(b) in 4(c) naslednje določbe:

poraba energije omrežne opreme, ki ni oprema HiNA, ali opreme, ki ni oprema s funkcijami HiNA, v omrežnem stanju pripravljenosti, v katero jo preklopi funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija, ne sme presegati 2,00 W.

6.   Od 1. januarja 2015:

pri kavnih aparatih je časovni zamik, po katerem se izdelek samodejno preklopi v stanja in načine delovanja iz odstavka (d), točke 2 Priloge II, naslednji:

pri domačih kavnih aparatih s filtrom, ki hranijo kavo v izoliranem vrču, največ 5 minut po koncu zadnjega kuhalnega cikla ali 30 minut po koncu postopka odstranjevanja vodnega kamna ali samodejnega čiščenja,

pri domačih kavnih aparatih s filtrom, ki hranijo kavo v neizoliranem vrču, največ 40 minut po koncu zadnjega kuhalnega cikla ali 30 minut po koncu postopka odstranjevanja vodnega kamna ali samodejnega čiščenja,

pri domačih kavnih aparatih, ki niso kavni aparati s filtrom, največ 30 minut po koncu zadnjega kuhalnega cikla ali največ 30 minut po aktiviranju grelnega elementa ali največ 60 minut po aktiviranju funkcije predogrevanja skodelic ali največ 30 minut po koncu postopka odstranjevanja vodnega kamna ali samodejnega čiščenja, razen če je bil sprožen alarm, ki od uporabnika zahteva poseg, da prepreči morebitno škodo ali nesrečo.

Do zgoraj navedenega datuma se zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz Priloge II(2)(d) ne uporabljajo.

7.   Zahteve za navajanje informacij o izdelku

Od 1. januarja 2015 proizvajalci na spletnih straneh na vidnem mestu objavijo naslednje informacije o omrežni opremi:

(a)

za vsako stanje pripravljenosti in/ali izključenosti ter omrežno stanje pripravljenosti, v katero funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija preklopi opremo:

podatke o porabi električne energije v vatih, zaokrožene na prvo decimalno mesto,

časovno obdobje, po katerem funkcija upravljanja porabe energije ali podobna funkcija samodejno preklopi opremo v stanje pripravljenosti in/ali izključenosti ter/ali omrežno stanje pripravljenosti;

(b)

porabo električne energije izdelka v omrežnem stanju pripravljenosti, če so priključena vsa žična omrežna vrata in so aktivirana vsa brezžična omrežna vrata;

(c)

napotke za aktiviranje in deaktiviranje brezžičnih omrežnih vrat.

Poraba električne energije izdelka v omrežnem stanju pripravljenosti iz točke (b) in napotki iz točke (c) se vključijo tudi v navodila za uporabo.“;

(c)

točka 3 se nadomesti z novo točko 8:

„8.   Meritve

Poraba električne energije, določena v točkah 1(a), 1(b), 2(a), 2(b), 3(e), 4(c) in 5, ter časovni zamiki iz točke 6 se določijo na podlagi zanesljivega, točnega in ponovljivega merilnega postopka ob upoštevanju splošno priznanega zadnjega stanja tehničnega razvoja.“;

(d)

točka 4 se nadomesti z novo točko 9:

„9.   Informacije, ki jih morajo zagotoviti proizvajalci

Za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4 mora tehnična dokumentacija vsebovati naslednje elemente:

(a)

za vsako stanje pripravljenosti in/ali izključenosti:

podatke o porabi električne energije v vatih, zaokrožene na prvo decimalno mesto,

uporabljeno merilno metodo,

opis, kako se izbere ali programira stanje opreme,

zaporedje dogodkov, ki ustvarijo pogoje, pod katerimi oprema samodejno spremeni stanje,

kakršne koli opombe glede delovanja opreme, npr. informacije o tem, kako uporabnik preklopi opremo v omrežno stanje pripravljenosti,

če je ustrezno, privzeto časovno obdobje, po katerem funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija preklopi opremo v ustrezno stanje ali način delovanja z majhno porabo;

(b)

za omrežno opremo:

število in tip omrežnih vrat in, razen v primeru brezžičnih omrežnih vrat, kje na opremi se ta vrata nahajajo; zlasti mora biti navedeno, ali ista fizična omrežna vrata obsegajo dva ali več tipov omrežnih vrat,

ali so bila vsa omrežna vrata pred dobavo deaktivirana,

ali se oprema uvršča med opremo HiNA ali opremo s funkcijami HiNA; kjer ni informacij, velja, da temu ni tako;

za vsak tip omrežnih vrat:

privzeto časovno obdobje, po katerem funkcija upravljanja porabe energije ali podobna funkcija preklopi opremo v omrežno stanje pripravljenosti,

sprožilec, ki se uporabi za ponovni vklop opreme,

specifikacije glede (najvišje) zmogljivosti,

(najvišjo) porabo energije opreme v omrežnem stanju pripravljenosti, v katerega jo preklopi funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija, če se za daljinsko aktiviranje uporabljajo samo ta vrata,

komunikacijski protokol, ki ga oprema uporablja.

Če ni informacij, velja, da oprema ni omrežna oprema, razen če zagotavlja funkcije usmerjevalnika, omrežnega stikala, brezžične dostopne točke (ni terminal), vozlišča, modema, telefona VoIP, videotelefona;

(c)

preskusni parametri za meritve:

temperaturo okolice,

preskusno napetost v voltih (V) in frekvenco v hercih (Hz),

celotno harmonično popačenje sistema električnega napajanja,

informacije in dokumentacijo o instrumentih, izvedbi in vezjih, uporabljenih za električno preskušanje;

(d)

značilnosti opreme, pomembne za ocenjevanje skladnosti z zahtevami iz točke 1(c) ali točk 2(c) in/ali 2(d) in/ali 3(b), kakor je ustrezno, vključno s časom, potrebnim za samodejni preklop v stanje pripravljenosti ali izključenosti ali drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev za porabo energije v stanju pripravljenosti in/ali izključenosti.

Zlasti je treba, kadar je to primerno, zagotoviti tehnično utemeljitev, da so zahteve iz točke 1(c) ali točk 2(c) in/ali 2(d) in/ali 3(b) neprimerne za predvideno uporabo opreme. Pri opremi, ki jo proizvajalec ne definira kot omrežno opremo, potreba, da se vzdržuje ena ali več omrežnih povezav ali da se počaka na sprožilec, sprožen na daljavo, ne šteje kot tehnična utemeljitev za izvzem iz zahtev iz točke 2(d).“;

8.

v Prilogi III se doda naslednje:

„Glede zahtev, določenih v točki 2(d) Priloge II, organi držav članic uporabijo zgoraj navedeni veljavni postopek, da izmerijo porabo energije, potem ko funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija preklopi opremo v ustrezno stanje ali način delovanja.

Glede zahtev, določenih v točki 3(c) in točki 4(a) Priloge II, organi držav članic uporabijo zgoraj navedeni veljavni postopek, potem ko so vsa omrežna vrata enote deaktivirana in/ali izključena, kot je ustrezno.

Pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES Evropskega parlaemnta in Sveta (6) organi držav članic izvajajo naslednji postopek preverjanja za ustrezne zahteve iz točk 3 in 4 Priloge II.

Organi držav članic preskusijo posamično enoto kot sledi:

 

Če ima oprema, kot je navedeno v tehnični dokumentaciji, en tip omrežnih vrat in če je na voljo dvoje ali več vrat tega tipa, se ena od teh vrat izberejo naključno in se priključijo na ustrezno omrežje, ki ustreza maksimalnim specifikacijam vrat. Kadar obstaja več brezžičnih omrežnih vrat istega tipa, se ostala brezžična vrata deaktivirajo, če je možno. Kadar za preverjanje zahtev iz točke 3 Priloge II obstaja več žičnih omrežnih vrat istega tipa, se ostala omrežna vrata deaktivirajo, če je možno. Če so na voljo samo ena omrežna vrata, se priključijo na ustrezno omrežje, ki ustreza maksimalnim specifikacijam vrat.

 

Enota se preklopi v stanje vključenosti. Ko enota v stanju vključenosti primerno deluje, lahko preide v omrežno stanje pripravljenosti in izmeri se poraba energije. Nato se opremi skozi omrežna vrata posreduje ustrezen sprožilec in preveri se, ali se oprema ponovno vključi.

 

Če ima oprema, kot je navedeno v tehnični dokumentaciji, več kot en tip omrežnih vrat, se za vsak tip omrežnih vrat ponovi naslednji postopek. Če je na voljo dvoje ali več omrežnih vrat istega tipa, se naključno izberejo ena vrata in ta vrata so priključena na ustrezno omrežje, ki ustreza maksimalnim specifikacijam vrat.

 

Če so za določen tip omrežnih vrat na voljo samo ena vrata, se ta vrata priključijo na ustrezno omrežje, ki ustreza maksimalnim specifikacijam vrat. Če je možno, se brezžična vrata, ki niso v uporabi, deaktivirajo. Če je možno, se v primeru preverjanja zahtev iz točke 3 Priloge II žična omrežna vrata, ki niso v uporabi, deaktivirajo.

 

Enota se preklopi v stanje vključenosti. Ko enota v stanju vključenosti primerno deluje, lahko preide v omrežno stanje pripravljenosti in izmeri se poraba energije. Nato se opremi skozi omrežna vrata posreduje ustrezen sprožilec in preveri se, ali se oprema ponovno vključi. Če si dva ali več tipov (logičnih) omrežnih vrat deli ena fizična omrežna vrata, se ta postopek ponovi za vsak tip logičnih omrežnih vrat, medtem ko so ostala logična omrežna vrata logično izključena.

 

Model se šteje kot skladen s to uredbo, če rezultati za vsak tip omrežnih vrat ne presežejo mejne vrednosti za več kot 10 %.

 

V nasprotnem primeru se preskusijo še tri dodatne enote. Model velja kot skladen s to uredbo, če povprečje rezultatov zadnjih treh preskusov za vsak tip omrežnih vrat ne preseže mejne vrednosti za več kot 10 %.

 

V nasprotnem primeru se šteje, da model ni skladen.

 

V enem mesecu po sprejemu odločitve o neskladnosti modela organi držav članic zagotovijo organom drugih držav članic in Komisiji rezultate preskusov in druge pomembne informacije.

Poleg zgoraj navedenih postopkov uporabijo organi držav članic zanesljive, točne in ponovljive postopke merjenja, ki upoštevajo najnovejše splošno priznane metode merjenja, vključno z metodami, določenimi v dokumentih, katerih referenčne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije.

9.

za zadnjim stavkom v Prilogi IV se doda naslednje:

„Omrežno stanje pripravljenosti: 3 W za opremo HiNA; 1 W ali manj za opremo, ki ni oprema HiNA.“

Člen 2

Spremembe Uredbe (ES) št. 642/2009

Uredba (ES) št. 642/2009 se spremeni:

1.

v členu 2 se dodajo naslednje opredelitve pojmov:

„12.

‚omrežje‘ pomeni komunikacijsko infrastrukturo, sestavljeno iz povezav, arhitekture, komponent, organizacijskih načel, komunikacijskih postopkov in formatov (protokolov);

13.

‚omrežna vrata‘ pomenijo žičen ali brezžičen fizični vmesnik na televizorju, ki omogoča njegovo aktiviranje na daljavo;

14.

‚omrežni televizor‘ pomeni televizor, ki se lahko priključi na omrežje in ima ena ali več omrežnih vrat;

15.

‚omrežna razpoložljivost‘ pomeni sposobnost televizorja, da ponovno opravlja svoje funkcije, potem ko je na omrežnih vratih zaznal zunanji sprožilec;

16.

‚sprožilec, sprožen na daljavo‘ pomeni zunanji signal, ki pride v televizor prek omrežja;

17.

‚omrežno stanje pripravljenosti‘ pomeni stanje, v katerem lahko televizor ponovno opravlja svojo funkcijo, potem ko je bil k temu spodbujen na daljavo prek omrežne povezave;

18.

‚omrežni televizor s funkcijami za visoko omrežno razpoložljivost‘ (televizor s funkcijami HiNA) pomeni televizor s funkcijami usmerjevalnika, omrežnega stikala, brezžične dostopne točke (ni terminal), vključno s kombinacijo teh funkcij;

19.

‚usmerjevalnik‘ pomeni omrežno napravo, katere primarna funkcija je določitev optimalne poti, po kateri bi moral biti usmerjen promet po omrežju. Usmerjevalniki posredujejo pakete iz enega omrežja do drugega, glede na informacije iz omrežne plasti (L3);

20.

‚omrežno stikalo‘ pomeni omrežno napravo, katere primarna funkcija je filtriranje, posredovanje in distribucija okvirjev na namembni naslov vsakega okvirja. Vsa stikala delujejo vsaj na povezovalni plasti (L2);

21.

‚brezžična dostopna točka‘ pomeni napravo, katere primarna funkcija je zagotavljanje povezljivosti IEEE 802.11 (Wi-Fi) več odjemalnikom.“;

2.

Priloga I se spremeni:

(a)

doda se nova točka 3:

„3.   PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V OMREŽNEM STANJU PRIPRAVLJENOSTI

Za omrežne televizorje veljajo naslednje zahteve:

1.

Od 1. januarja 2015:

(a)

Možnost deaktiviranja brezžičnih omrežnih povezav

Če se omrežni televizor lahko poveže na brezžično omrežje, mora imeti uporabnik možnost deaktivirati povezave na brezžično omrežje. Ta zahteva ne velja za izdelke, ki za svoje delovanje potrebujejo eno samo brezžično omrežje in nimajo povezave na žično omrežje.

(b)

Upravljanje porabe energije pri omrežnih televizorjih

Omrežni televizorji zagotavljajo funkcijo z naslednjimi značilnostmi:

 

Po največ 4 urah v stanju vključenosti, ki sledi zadnji interakciji z uporabnikom in/ali menjavi kanala, se televizor samodejni preklopi iz stanja vključenosti v omrežno stanje pripravljenosti ali drugo stanje, v katerem poraba energije ne presega veljavnih zahtev za omrežno stanje pripravljenosti.

 

Televizorji pred samodejnim preklopom iz stanja vključenosti v ustrezna stanja/načine prikažejo opozorilno sporočilo. Ta funkcija je privzeta.

 

V omrežnem stanju pripravljenosti lahko funkcija upravljanja porabe energije televizor samodejno preklopi v stanje pripravljenosti ali stanje izključenosti ali drugo stanje, ki ne presega veljavnih zahtev za porabo energije za stanje izključenosti in/ali pripravljenosti.

 

Funkcija upravljanja porabe energije ali podobna funkcija je na voljo za vsa omrežna vrata omrežnega televizorja.

 

Funkcija upravljanja porabe energije ali podobna funkcija se aktivira, razen če so vsa brezžična omrežna vrata deaktivirana. V navedenem primeru se funkcija upravljanja porabe energije ali podobna funkcija aktivira, če so aktivirana katera koli omrežna vrata.

(c)

Omrežni televizor, ki ima eno ali več stanj pripravljenosti, izpolnjuje zahteve za ta stanja pripravljenosti, ko so vsa brezžična omrežna vrata deaktivirana.

(d)

Poraba energije v omrežnem stanju pripravljenosti

 

Poraba energije televizorja s funkcijami HiNA v omrežnem stanju pripravljenosti, v katero ga preklopi funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija, ne sme presegati 12,00 W.

 

Poraba energije televizorjev brez funkcij HiNA v omrežnem stanju pripravljenosti, v katero jih preklopi funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija, ne sme presegati 6,00 W.

2.

Od 1. januarja 2017:

Naslednje določbe veljajo dodatno k zahtevam iz točk 1(a) in 1(b):

(a)

Omrežni televizor, ki ima eno ali več stanj pripravljenosti, izpolnjuje zahteve za ta stanja pripravljenosti, ko so vsa žična omrežna vrata izključena in ko so vsa brezžična omrežna vrata deaktivirana.

(b)

Omrežni televizor izpolnjuje določbe iz točke 2(2)(d), ko so vsa žična omrežna vrata izključena in ko so vsa brezžična omrežna vrata deaktivirana.

(c)

Poraba energije v omrežnem stanju pripravljenosti:

 

Poraba energije televizorja s funkcijami HiNA v omrežnem stanju pripravljenosti, v katero ga preklopi funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija, ne sme presegati 8,00 W.

 

Poraba energije televizorjev brez funkcij HiNA v omrežnem stanju pripravljenosti, v katero jih preklopi funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija, ne sme presegati 3,00 W.

3.

Od 1. januarja 2019:

Za omrežne televizorje, ki niso oprema HiNA, ali televizorje brez funkcij HiNA, veljajo dodatno k zahtevam iz točk 1(a), 1(b), 2(a), 2(b) in 2(c) naslednje določbe:

poraba energije televizorjev brez funkcij HiNA v omrežnem stanju pripravljenosti, v katero jih preklopi funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija, ne sme presegati 2,00 W.“;

(b)

točka 3 postane točka 4;

(c)

točka 4 postane točka 5;

(d)

točka 5 postane točka 6;

(e)

točki 5(1) (novi točki 6(1)) se po točki (d) doda nova točka (e):

„(e)

za omrežno stanje pripravljenosti

število in tip omrežnih vrat in, razen v primeru brezžičnih omrežnih vrat, kje na televizorju se ta vrata nahajajo; zlasti mora biti navedeno, ali ista fizična omrežna vrata obsegajo enega ali več tipov omrežnih vrat,

ali so bila vsa omrežna vrata pred dobavo deaktivirana,

ali se televizor uvršča med televizorje s funkcijami HiNA; če ni informacij, velja, da televizor ni oprema HiNA ali televizor s funkcijami HiNA;“;

(f)

točki 5(1) (novi točki 6(1)) se po novi točki (e) doda nova točka (f):

„(f)

za vsak tip omrežnih vrat:

privzeto časovno obdobje, po katerem funkcija upravljanja porabe energije ali podobna funkcija preklopi televizor v omrežno stanje pripravljenosti,

sprožilec, ki se uporabi za ponovni vklop opreme,

specifikacije glede (najvišje) zmogljivosti,

(najvišjo) porabo energije televizorja v omrežnem stanju pripravljenosti, v katerega ga preklopi funkcija upravljanja porabe ali podobna funkcija, če se za daljinsko aktiviranje uporabljajo samo ta vrata.

Če ni informacij, velja, da televizor ni omrežni televizor;“;

(g)

točka 5(1)(e) postane nova točka 6(1)(g);

(h)

v točki 5(2) (novi točki 6(2)) se druga alinea nadomesti z naslednjim:

„—

za vsako stanje pripravljenosti in/ali izključenosti in omrežno stanje pripravljenosti podatki o porabi električne energije v vatih, zaokroženi na dve decimalni mesti,“;

3.

v Prilogi II se točka 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Meritve porabe električne energije v stanju pripravljenosti/izključenosti in omrežnem stanju pripravljenosti

Meritve porabe električne energije, navedene v delih 2 in 3 Priloge I, morajo izpolnjevati vse naslednje pogoje:

Poraba električne energije, ki je navedena v točkah 2(1)(a), 2(1)(b), 2(2)(a), 2(2)(b), 3(1)(d) in 3(2)(c), se določi na podlagi zanesljivega, točnega in ponovljivega merilnega postopka ob upoštevanju splošno priznanega zadnjega stanja tehničnega razvoja.“;

(4)

Priloga III se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA III

POSTOPEK PREVERJANJA

A.   Postopek preverjanja za zahteve, določene v delih 1, 2, 4 in 5 Priloge I

1.

Pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) organi držav članic izvajajo naslednji postopek preverjanja za zahteve iz delov 1, 2, 4 in 5 Priloge I.

Organi držav članic preskusijo en televizor.

Za model velja, da izpolnjuje določbe iz Priloge I, če:

(a)

rezultat porabe električne energije v stanju delovanja ne presega veljavne mejne vrednosti iz točk 1 in 2 dela 1 Priloge I za več kot 7 % in

(b)

rezultati za stanje izključenosti/pripravljenosti, kot je primerno, ne presegajo veljavnih mejnih vrednosti iz točk 1(a) in (b) ter 2(a) in (b) dela 2 Priloge I za več kot 0,10 W ter

(c)

rezultat razmerja najvišje svetilnosti, določenega v delu 5 Priloge I, ni nižji od 60 %.

Če se rezultati iz točke 1(a) ali 1(b) ali 1(c) ne dosežejo, se preskusijo tri dodatne enote istega modela.

2.

Po preskusu treh dodatnih enot istega modela za model velja, da izpolnjuje zahteve iz Priloge I, če:

(a)

povprečje rezultatov porabe električne energije v stanju delovanja za navedene tri enote ne presega veljavne mejne vrednosti iz točk 1 in 2 dela 1 Priloge I za več kot 7 % in

(b)

povprečje rezultatov za navedene tri enote v stanju izključenosti/pripravljenosti, kot je primerno, ne presega veljavnih mejnih vrednosti iz točk 1(a) in (b) ter 2(a) in (b) dela 2 Priloge I za več kot 0,10 W ter

(c)

povprečje rezultatov za razmerje najvišje svetilnosti, določeno v delu 5 Priloge I, za navedene tri enote ni nižje od 60 %.

Če se ne dosežejo rezultati iz točk 2(a), 2(b) in 2(c), za model velja, da ne izpolnjuje zahtev.

B.   Postopek preverjanja za zahteve, določene v delu 3 Priloge I

Pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES organi držav članic izvajajo naslednji postopek preverjanja za ustrezne zahteve iz točk 1(d) in 2(c) dela 3 Priloge I. Potem ko so deaktivirali in/ali izključili, kot je primerno, vsa omrežna vrata enote, uporabijo spodaj navedeni veljavni postopek.

Organi držav članic preskusijo posamično enoto, kot sledi:

Če ima televizor, kot je navedeno v tehnični dokumentaciji, en tip omrežnih vrat in če je na voljo dvoje ali več vrat tega tipa, se ena od teh vrat izberejo naključno in se priključijo na ustrezno omrežje, ki ustreza maksimalnim specifikacijam vrat. Kadar obstaja več brezžičnih omrežnih vrat istega tipa, se ostala brezžična vrata deaktivirajo, če je možno. Kadar za preverjanje zahtev iz točke 2 Priloge I obstaja več žičnih omrežnih vrat istega tipa, se ostala omrežna vrata deaktivirajo, če je možno. Če so na voljo samo ena omrežna vrata, se priključijo na ustrezno omrežje, ki ustreza maksimalnim specifikacijam vrat.

Enota se preklopi v stanje vključenosti. Ko enota v stanju vključenosti primerno deluje, lahko preide v omrežno stanje pripravljenosti in izmeri se poraba energije. Nato se televizorju skozi omrežna vrata posreduje ustrezen sprožilec in preveri se, ali se ponovno vključi.

Kjer ima televizor, kot je navedeno v tehnični dokumentaciji, več kot en tip omrežnih vrat, se za vsak tip omrežnih vrat ponovi naslednji postopek. Če je na voljo dvoje ali več omrežnih vrat istega tipa, se za vsak tip naključno izberejo ena vrata in ta vrata so priključena na ustrezno omrežje, ki ustreza maksimalnim specifikacijam vrat.

Če so za določen tip omrežnih vrat na voljo samo ena vrata, se ta vrata priključijo na ustrezno omrežje, ki ustreza maksimalnim specifikacijam vrat. Če je možno, se brezžična vrata, ki niso v uporabi, deaktivirajo. Če je možno, se v primeru preverjanja zahtev iz točke 3 Priloge II žična omrežna vrata, ki niso v uporabi, deaktivirajo.

Enota se preklopi v stanje vključenosti. Ko enota v stanju vključenosti primerno deluje, lahko preide v omrežno stanje pripravljenosti in izmeri se poraba energije. Nato se televizorju skozi omrežna vrata posreduje ustrezen sprožilec in preveri se, ali se ponovno vključi.

Če si dva ali več tipov (logičnih) omrežnih vrat deli ena fizična omrežna vrata, se ta postopek ponovi za vsak tip logičnih omrežnih vrat, medtem ko so ostala logična omrežna vrata logično izključena.

Model se šteje kot skladen s to uredbo, če rezultati za vsak tip omrežnih vrat ne presežejo mejne vrednosti za več kot 7 %.

V nasprotnem primeru se preskusijo še tri dodatne enote. Model velja kot skladen s to uredbo, če povprečje rezultatov zadnjih treh preskusov za vsak tip omrežnih vrat ne preseže mejne vrednosti za več kot 7 %.

V nasprotnem primeru se šteje, da model ni skladen.

V enem mesecu po sprejemu odločitve o neskladnosti modela organi držav članic zagotovijo organom drugih držav članic in Komisiji rezultate preskusov in druge pomembne informacije.

C.   Preverjanje skladnosti

Organi držav članic za namene ocenjevanja skladnosti z zahtevami uporabijo postopek iz Priloge II ter zanesljive, natančne in ponovljive merilne postopke ob upoštevanju najsodobnejših splošno priznanih merilnih metod, vključno z metodami iz dokumentov, katerih referenčne številke so v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. avgusta 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

(2)  UL L 191, 22.7.2005, str. 29.

(3)  UL L 339, 18.12.2008, str. 45.

(4)  UL L 191, 23.7.2009, str. 42.

(5)  UL L 190, 18.7.2008, str. 22.

(6)  UL L 285, 31.10.2009, str. 10.“;

(7)  UL L 285, 31.10.2009, str. 10.“


Na vrh