Izberite preskusne funkcije, ki jih želite preveriti.

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32012R0200

    Uredba Komisije (EU) št. 200/2012 z dne 8. marca 2012 o cilju Unije za zmanjšanje Salmonelle enteritidis in Salmonelle typhimurium v jatah brojlerjev, določenem v Uredi (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta Besedilo velja za EGP

    UL L 71, 9.3.2012, str. 31–36 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

    Pravni status dokumenta V veljavi: Ta akt je bil spremenjen. Trenutna prečiščena različica: 10/03/2019

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/200/oj

    9.3.2012   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 71/31


    UREDBA KOMISIJE (EU) št. 200/2012

    z dne 8. marca 2012

    o cilju Unije za zmanjšanje Salmonelle enteritidis in Salmonelle typhimurium v jatah brojlerjev, določenem v Uredi (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (1), ter zlasti drugega pododstavka člena 4(1), drugega pododstavka člena 8(1) ter drugega odstavka člena 13 Uredbe,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Namen Uredbe (ES) št. 2160/2003 je zagotoviti sprejetje ustreznih in učinkovitih ukrepov za odkrivanje in nadzor med drugim salmonele v vseh ustreznih fazah in zlasti na ravni primarne proizvodnje, tj. v jatah, da se zmanjša razširjenost povzročiteljev zoonoz, ki se prenašajo z živili, in tveganje, ki ga predstavljajo za javno zdravje.

    (2)

    Člen 4(5) Uredbe (ES) št. 2160/2003 določa, da je treba vzpostaviti cilje Unije za zmanjšanje razširjenosti vseh serotipov salmonele pri brojlerjih, pomembnih za javno zdravje. Navedeno zmanjšanje je ključno, da se lahko zagotovi izpolnjevanje meril za salmonelo v svežem mesu brojlerjev iz dela E Priloge II k navedeni uredbi in poglavja 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (2).

    (3)

    Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je treba pri cilju Unije numerično navesti najvišji odstotek epidemioloških enot, ki ostanejo pozitivne, in/ali najnižji odstotek zmanjšanja števila epidemioloških enot, ki ostanejo pozitivne, najdaljši rok, v katerem mora biti cilj dosežen, in opredelitev načrtov preskušanja, potrebnih za preverjanje izpolnjevanja cilja. Kadar je ustrezno, je treba vključiti tudi opredelitev serotipov, pomembnih za javno zdravje.

    (4)

    Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je treba pri določanju cilja Unije upoštevati izkušnje iz obstoječih nacionalnih ukrepov ter informacije, predložene Komisiji ali Evropski agenciji za varnost hrane („EFSA“) v skladu z veljavnimi zahtevami Unije, zlasti v okviru informacij iz Direktive 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (3), ter zlasti člena 5 Direktive.

    (5)

    Odstavek 1 člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 646/2007 z dne 12. junija 2007 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede cilja Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti Salmonelle enteritidis in Salmonelle typhimurium v pitovnih piščancih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1091/2005 (4) določa cilj za zmanjšanje najvišjega odstotka jat brojlerjev, ki ostanejo pozitivne na navedena dva serotipa salmonele, na 1 % ali manj do 31. decembra 2011.

    (6)

    Zbirno poročilo Evropske unije o trendih in virih zoonoz, njihovih povzročiteljih in izbruhih okužb leta 2009 (5) navaja, da sta Salmonella enteritidis in Salmonella typhimurium serovara, ki najpogosteje povzročata obolenja ljudi. Okužbe ljudi s Salmonello enteritidis so se drastično zmanjšale leta 2009, povečalo pa se je število okužb s Salmonello typhimurium.

    (7)

    EFSA je julija 2011 sprejela znanstveno mnenje o kvantitativni oceni vpliva na javno zdravje določitve novega cilja za zmanjšanje salmonele v brojlerjih (6). Ugotovila je, da je Salmonella enteritidis najpogosteje prenosljiv serotip salmonele pri perutnini, ki se prenaša z odraslih na mladiče. EFSA je prav tako ugotovila, da so v primerjavi s stanjem leta 2006 nadzorni ukrepi Unije za brojlerje prispevali k znatnem znižanju števila primerov salmoneloze pri ljudeh, povezane z brojlerji. Cilj je zato treba odobriti.

    (8)

    Monofazni sevi Salmonelle typhimurium so v zadnjih letih postali eden od najpogosteje odkritih serotipov salmonele pri številnih vrstah živali in kliničnih izolatih pri ljudeh. V znanstvenem mnenju EFSA iz leta 2010 o spremljanju in oceni tveganja za javno zdravje zaradi „sevov, podobnih Salmonelli typhimurium“, ki ga je sprejela 22. septembra 2010 (7), je navedeno tudi, da je treba monofazne seve Salmonelle typhimurium z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:-, ki vključujejo seve z antigenom O5 in brez njega, šteti za različice Salmonelle typhimurium, ki pomenijo tveganje za javno zdravje, primerljivo s tveganjem zaradi drugih sevov Salmonelle typhimurium. Seve Salmonelle typhimurium z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:- je zato treba vključiti v cilj.

    (9)

    Da se preveri, ali je bil cilj Unije izpolnjen, je treba redno vzorčiti jate brojlerjev. Za ovrednotenje in primerjavo rezultatov je treba opisati skupen načrt preskušanja, da se preveri, ali je bil cilj Unije izpolnjen.

    (10)

    Nacionalni programi nadzora za doseganje cilja Unije za leto 2012 pri jatah brojlerjev vrste Gallus gallus so bili predloženi za sofinanciranje Unije v skladu z Odločbo Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine (8). Tehnične spremembe, uvedene v Prilogi k tej uredbi, se neposredno uporabljajo. Posledično Komisiji ni treba ponovno odobriti nacionalnih programov nadzora, ki izvajajo to uredbo. Prehodno obdobje zato ni potrebno.

    (11)

    Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    Cilj Unije

    1.   Cilj Unije, kot je navedeno v členu 4(1) Uredbe (ES) št. 2160/2003, za zmanjšanje razširjenosti Salmonelle enteritidis in Salmonelle typhimurium v brojlerjih („cilj Unije“) je zmanjšati največji letni odstotek jat brojlerjev, ki ostanejo pozitivne na Salmonello enteritidis in Salmonello typhimurium, na 1 % ali manj.

    Glede monofazne Salmonelle typhimurium se serotipi z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:- vključijo v cilj Unije.

    2.   Načrt preskušanja, potreben za preverjanje napredka pri doseganju cilja Unije, je naveden v Prilogi („načrt preskušanja“).

    Člen 2

    Preverjanje cilja Unije

    Komisija preveri cilj Unije ob upoštevanju informacij, zbranih v skladu z načrtom preskušanja, in meril iz člena 4(6)(c) Uredbe (ES) št. 2160/2003.

    Člen 3

    Razveljavitev Uredbe (ES) št. 646/2007

    Uredba (ES) št. 646/2007 se razveljavi.

    Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

    Člen 4

    Začetek veljavnosti

    Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, 8. marca 2012

    Za Komisijo

    Predsednik

    José Manuel BARROSO


    (1)  UL L 325, 12.12.2003, str. 1.

    (2)  UL L 338, 22.12.2005, str. 1.

    (3)  UL L 325, 12.12.2003, str. 31.

    (4)  UL L 151, 13.6.2007, str. 21.

    (5)  EFSA Journal 2011; 9(3):2090.

    (6)  EFSA Journal 2011; 9(7):2106.

    (7)  EFSA Journal 2010; 8(10):1826.

    (8)  UL L 155, 18.6.2009, str. 30.


    PRILOGA

    Načrt preskušanja za preverjanje izpolnjevanja cilja Unije iz člena 1(2)

    1.   VZORČENJE

    Okvirno vzorčenje zajema vse jate brojlerjev vrste Gallus gallus („brojlerji“) v okviru nacionalnih programov nadzora iz člena 5 Uredbe (ES) št. 2160/2003.

    2.   SPREMLJANJE PRI BROJLERJIH

    2.1.   Pogostost vzorčenja

    (a)

    Nosilec živilske dejavnosti izvede vzorčenje vseh jat brojlerjev v obdobju treh tednov pred zakolom.

    Z odstopanjem od zahteve za vzorčenje iz prvega pododstavka lahko pristojni organ določi, da nosilci živilske dejavnosti vzorčijo vsaj po eno jato brojlerjev na proizvodni cikel na gospodarstvih z več kot eno jato, na katerih:

    (i)

    se pri vseh jatah na gospodarstvu uporablja sistem popolnega praznjenja in ponovnega naseljevanja hlevov;

    (ii)

    se v vseh jatah uporablja ista rejska praksa;

    (iii)

    sta krma in voda skupni za vse jate;

    (iv)

    je bil test na Salmonello spp. v skladu z načrtom vzorčenja iz prvega pododstavka izveden vsaj v zadnjih šestih proizvodnih ciklih v vseh jatah na gospodarstvu in je pristojni organ odvzel vzorce vsaj v enem proizvodnem ciklu v vseh jatah;

    (v)

    so bili vsi rezultati preskušanja v skladu s prvim pododstavkom in točko (b) na Salmonello enteritidis ali Salmonello typhimurium negativni.

    Z odstopanjem od zahteve za vzorčenje iz te točke lahko pristojni organ odobri vzorčenje v zadnjih šestih tednih pred datumom zakola v primeru, da se brojlerji gojijo več kot 81 dni ali spadajo v biološko rejo brojlerjev v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 889/2008 (1).

    (b)

    Pristojni organ vsako leto vzorči vsaj eno jato brojlerjev na 10 % gospodarstev z več kot 5 000 živalmi. Tako vzorčenje se lahko izvede na podlagi ocene tveganj, in vsakokrat, kadar pristojni organ meni, da je potrebno.

    Vzorčenje, ki ga izvede pristojni organ, lahko nadomesti vzorčenje, ki ga izvaja nosilec živilske dejavnosti, kakor je zahtevano v točki (a).

    2.2.   Protokol vzorčenja

    2.2.1.   Splošna navodila za vzorčenje

    Pristojni organ ali nosilec živilske dejavnosti zagotovi, da vzorce odvzamejo osebe, usposobljene za ta namen.

    Med vzorčenjem se odvzameta vsaj dva para brisov z obuval. Vpojne prevleke za odvzem brisov se obuje čez obuvala, vzorec pa se odvzame med hojo po perutninskem hlevu. Brise iz iste jate brojlerjev se lahko združijo v en vzorec.

    Preden se vpojno prevleko za odvzem brisa obuje čez obuvalo, se njeno površino se navlaži:

    (a)

    z razredčilom za kar največjo ohranitev mikroorganizmov (MRD: 0,8 % natrijevega klorida, 0,1 % peptona v sterilni deionizirani vodi);

    (b)

    s sterilno vodo;

    (c)

    s kakršnim koli drugim razredčilom, ki ga odobri nacionalni referenčni laboratorij iz člena 11(3) Uredbe (ES) št. 2160/2003; ali

    (d)

    z avtoklaviranjem v posodi skupaj z razredčilom.

    Vpojne prevleke za odvzem brisov z obuval se navlažijo tako, da se vanje vlije tekočino, preden se jih obuje, ali pa se jih prepoji z razredčilom med stresanjem v posodi z razredčilom.

    Zagotovi se, da so vsi predeli hleva sorazmerno zastopani med vzorčenjem. Z vsakim parom brisov z obuval je treba zajeti okrog 50 % površine hleva.

    Po končanem vzorčenju je treba vpojne prevleke previdno odstraniti z obuval, da se ne odstrani sprijeti material. Vpojne prevleke se lahko obrnejo navznoter, da se prepreči odpadanje materiala. Vloži se jih v vrečko ali posodo, ki se jo označi.

    Pristojni organ se v posameznih primerih lahko odloči povečati najmanjše število vzorcev za zagotovitev reprezentativnega vzorčenja na podlagi ocene epidemioloških parametrov, kakor so biovarnostni pogoji, porazdelitev ali obseg jate.

    Če to odobri pristojni organ, se lahko en par brisov z obuval zamenja s 100-gramskim vzorcem prahu, zbranim na različnih mestih po vsem hlevu s površin z vidno prisotnostjo prahu. Alternativno se lahko za zbiranje brisov prahu na različnih mestih po vsem hlevu uporabi enega ali več navlaženih kosov tkanine s skupno površino vsaj 900 cm2. Vsak kos tkanine z brisom mora biti po obeh straneh dobro prekrit s prahom.

    2.2.2.   Posebna navodila za nekatere vrste gospodarstev

    (a)

    V jatah brojlerjev iz proste reje se vzorci odvzamejo samo v hlevu.

    (b)

    Kadar vstop v hlev ni mogoč zaradi pomanjkanja prostora v jatah z manj kot 100 brojlerji in zato ni mogoče uporabiti brisov z obuval za hojo po hlevu, se jih lahko zamenja z enakimi kosi tkanine, ki se uporabljajo za ročno zbiranje prahu, s katerimi se podrgne po površinah, kontaminiranih s svežim fecesom ali, če to ni izvedljivo, z drugimi tehnikami vzorčenja fecesa, primernimi za ta namen.

    2.2.3.   Vzorčenje, ki ga izvaja pristojni organ

    Pristojni organ z izvajanjem dodatnih testov in/ali dokumentarnih pregledov preverja, da rezultati niso spremenjeni zaradi prisotnosti protimikrobnih sredstev ali drugih snovi, ki zavirajo rast bakterij.

    Kadar ni ugotovljena prisotnost Salmonelle enteritidis in Salmonelle typhimurium, temveč je ugotovljena prisotnost protimikrobnih snovi ali zaviralnega učinka bakterijske rasti, se za namene cilja Unije iz člena 1(2) jata šteje za okuženo jato brojlerjev.

    2.2.4.   Prevoz

    Vzorci se brez nepotrebnega odloga po možnosti s hitro pošto ali kurirsko službo pošljejo v laboratorije iz členov 11 in 12 Uredbe (ES) št. 2160/2003. Med prevozom morajo biti zaščiteni pred temperaturo nad 25 °C in izpostavljenostjo sončni svetlobi.

    Kadar vzorcev ni mogoče poslati v 24 urah od časa vzorčenja, se hranijo v hladilniku.

    3.   LABORATORIJSKA ANALIZA

    3.1.   Priprava vzorcev

    V laboratoriju se vzorci do preiskave hranijo v hladilniku. Preiskava se začne v 48 urah po sprejetju vzorcev in v obdobju štirih dni od datuma vzorčenja.

    Vzorci prahu se analizirajo ločeno. Pristojni organ lahko določi, da se analizirajo v zbirnem vzorcu skupaj s parom brisov z obuval.

    Vzorec se vrtinči do popolne zasičenosti, nasaditev kulture pa poteka z uporabo metode odkrivanja iz točke 3.2.

    Dva para brisov z obuval se pazljivo odvije, da ne izpade sprijeti feces, jih združi v zbirni vzorec in da v 225 ml puferirane peptonske vode (PPV), predogrete na sobno temperaturo, ali pa se 225 ml razredčila vlije neposredno v posodo z dvema paroma brisov z obuval, v kateri sta bila sprejeta v laboratorij.

    Prevleki z brisi z obuval se popolnoma potopita v PPV, da je zagotovljena zadostna količina nevezane vode okoli vzorca, da salmonela preide iz vzorca v vodo, in po potrebi se lahko še doda PPV.

    V primeru sprejetja standardov EN/ISO o pripravi fecesa za ugotavljanje prisotnosti salmonele se ti uporabijo namesto določb o pripravi vzorcev iz te točke.

    3.2.   Metoda detekcije

    Ugotavljanje prisotnosti Salmonelle spp. se izvaja v skladu z Amandmajem št. 1 standarda EN/ISO 6579 »Mikrobiologija živil in krme – Horizontalna metoda za ugotavljanje prisotnosti bakterije Salmonella spp. – Amandma št.1: Priloga D: Ugotavljanje prisotnosti bakterije Salmonella spp. v živalskem fecesu in v okoljskih vzorcih na stopnji primarne proizvodnje« Mednarodne organizacije za standardizacijo.

    3.3.   Serotipizacija

    Vsaj po en izolat iz vsakega pozitivnega vzorca, ki ga odvzame pristojni organ, se tipizira z uporabo veljavne sheme Kaufmann-White-LeMinor.

    Nosilci živilske dejavnosti zagotovijo, da se pri vseh izolatih izključi vsaj to, da niso niti serotipa Salmonelle enteritidis niti serotipa Salmonelle typhimurium.

    3.4.   Alternativne metode

    Pri vzorcih, odvzetih na pobudo nosilca živilske dejavnosti, se namesto metod za pripravo vzorcev, metod odkrivanja in serotipizacije iz točk 3.1, 3.2 in 3.3 te priloge lahko uporabljajo analitske metode iz člena 11 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2), če so validirane v skladu s standardom EN/ISO 16140.

    3.5.   Shranjevanje sevov

    Pristojni organ zagotovi, da se med vzorčenjem, ki je del uradnega nadzora, shrani vsaj po en izoliran sev serotipov salmonele na hlev in na leto za prihodnjo fagotipizacijo ali preskušanje odpornosti proti protimikrobnim sredstvom ob uporabi uveljavljenih metod za zbiranje kultur, ki morajo zagotoviti celovitost sevov vsaj dve leti od datuma analize.

    Pristojni organ lahko določi, da se izolati iz vzorčenja, ki ga izvajajo nosilci živilskih dejavnosti, prav tako hranijo za prihodnjo fagotipizacijo ali preskušanje odpornosti proti protimikrobnim sredstvom, da se zagotovi preskušanje izolatov v skladu s členom 2 Odločbe Komisije 2007/407/ES (3).

    4.   REZULTATI IN POROČANJE

    4.1.   Izračun razširjenosti za preverjanje izpolnjevanja cilja Unije

    Za namen preverjanja izpolnjevanja cilja Unije se jata brojlerjev šteje za pozitivno takrat, kadar se v jati ugotovi prisotnost Salmonelle enteritidis in/ali Salmonelle typhimurium (razen cepnih sevov).

    Pozitivne jate brojlerjev se štejejo samo enkrat v proizvodnem ciklu, ne glede na število izvedenih vzorčenj in preskušanj, in poročanje o njih se izvede samo v letu prvega pozitivnega vzorčenja.

    4.2.   Poročanje

    Poročanje obsega:

    (a)

    skupno število jat brojlerjev, ki so vsaj enkrat preskušane v letu poročanja;

    (b)

    skupno število jat, pozitivnih za kateri koli serotip salmonele v državi članici;

    (c)

    število jat brojlerjev, vsaj enkrat pozitivnih za Salmonello enteritidis in Salmonello typhimurium, vključno z monofaznimi sevi z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:-;

    (d)

    število pozitivnih jat brojlerjev za vsak serotip salmonele ali za nedoločen sev salmonele (izolati, ki jih ni mogoče tipizirati ali niso bili tipizirani).

    Podatki o vzorčenju se predložijo ločeno za vzorčenje v okviru enotnega nacionalnega programa nadzora salmonele iz točke 2.1. (a) in (b), za vzorčenje, ki ga izvajajo nosilci živilske dejavnosti iz točke 2.1. (a), in za vzorčenje, ki ga izvajajo pristojni organi iz točke 2.1. (b).

    Rezultati testov se štejejo za relevantne podatke o prehranski verigi iz oddelka III Priloge II k Uredbi št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

    Za vsako preskušano jato brojlerjev se pristojnemu organu predložijo vsaj naslednji podatki:

    (a)

    oznaka gospodarstva, ki je edinstvena in nespremenljiva;

    (b)

    oznaka hleva, ki je edinstvena in nespremenljiva;

    (c)

    mesec vzorčenja.

    Rezultati in kakršne koli dodatne ustrezne informacije se poročajo kot del poročila o trendih in virih iz člena 9(1) Direktive 2003/99/ES (5).

    Nosilec živilske dejavnosti brez nepotrebnega odloga obvesti pristojni organ o potrjeni prisotnosti Salmonelle enteritidis in Salmonelle typhimurium. Nosilec živilske dejavnosti obvesti laboratorij, ki bo izvajal analize, da mora ukrepati skladno s tem.


    (1)  UL L 250, 18.9.2008, str. 1.

    (2)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

    (3)  UL L 153, 14.6.2007, str. 26.

    (4)  UL L 226, 25.6.2004, str. 22.

    (5)  UL L 325, 12.12.2003, str. 31.


    Na vrh