Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 32012R1190
Commission Regulation (EU) No 1190/2012 of 12 December 2012 concerning a Union target for the reduction of Salmonella Enteritidis and Salmonella Typhimurium in flocks of turkeys, as provided for in Regulation (EC) No 2160/2003 of the European Parliament and of the Council Text with EEA relevance
Uredba Komisije (EU) št. 1190/2012 z dne 12. decembra 2012 o cilju Unije za zmanjšanje Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium v jatah puranov, določenem v Uredbi (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta Besedilo velja za EGP
Uredba Komisije (EU) št. 1190/2012 z dne 12. decembra 2012 o cilju Unije za zmanjšanje Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium v jatah puranov, določenem v Uredbi (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta Besedilo velja za EGP
UL L 340, 13.12.2012, str. 29–34
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(HR)
V veljavi: Ta akt je bil spremenjen. Trenutna prečiščena različica: 10/03/2019
13.12.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 340/29 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1190/2012
z dne 12. decembra 2012
o cilju Unije za zmanjšanje Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium v jatah puranov, določenem v Uredbi (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (1), ter zlasti drugega pododstavka člena 4(1),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Namen Uredbe (ES) št. 2160/2003 je zagotoviti sprejetje ustreznih in učinkovitih ukrepov za odkrivanje in nadzor salmonele in drugih povzročiteljev zoonoz v vseh ustreznih fazah proizvodnje, predelave in distribucije, zlasti na ravni primarne proizvodnje, da se zmanjša njihova razširjenost in tveganje, ki ga predstavljajo za javno zdravje. |
(2) |
Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je treba določiti cilj Unije za zmanjšanje razširjenosti vseh serotipov salmonele, pomembnih za javno zdravje, pri puranih na ravni primarne proizvodnje. Navedeno zmanjšanje je ključno, da se lahko zagotovi izpolnjevanje meril v zvezi s salmonelo v svežem mesu puranov iz dela E Priloge II k navedeni uredbi in poglavja 1 Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (2). |
(3) |
Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je treba pri cilju Unije numerično navesti najvišji odstotek epidemioloških enot, ki ostanejo pozitivne, in/ali najnižji odstotek zmanjšanja števila epidemioloških enot, ki ostanejo pozitivne, najdaljši rok, v katerem mora biti cilj dosežen, in opredelitev shem testiranja, potrebnih za preverjanje doseganja cilja. Kadar je ustrezno, je treba vključiti tudi opredelitev serotipov, pomembnih za javno zdravje. |
(4) |
Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je treba pri določanju cilja Unije upoštevati izkušnje iz obstoječih nacionalnih ukrepov ter informacije, predložene Komisiji ali Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) v skladu z veljavnimi zahtevami Unije, zlasti v okviru informacij iz Direktive 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (3), ter zlasti člena 5 Direktive. |
(5) |
Uredba Komisije (ES) št. 584/2008 z dne 20. junija 2008 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede cilja Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium pri puranih (4) je določila cilj za zmanjšanje najvišjega odstotka jat pitovnih in odraslih vzrejnih puranov, ki ostanejo pozitivne na navedena dva serotipa salmonele, na 1 % ali manj do 31. decembra 2012. |
(6) |
Zbirno poročilo Evropske unije o trendih in virih zoonoz, njihovih povzročiteljih in izbruhih okužb leta 2010 (5) navaja, da sta Salmonella Enteritidis in Salmonella Typhimurium serotipa, ki najpogosteje povzročata obolenja ljudi. Leta 2010 so se še zlasti drastično zmanjšale okužbe ljudi s Salmonello Enteritidis. |
(7) |
EFSA je marca 2012 sprejela znanstveno mnenje o oceni vpliva na javno zdravje zaradi določitve novega cilja za zmanjšanje salmonele pri puranih (6). Ugotovila je, da je Salmonella Enteritidis najpogosteje prenosljiv serotip salmonele pri perutnini, ki se prenaša z odraslih na mladiče. EFSA je prav tako ugotovila, da so v primerjavi s stanjem leta 2007 nadzorni ukrepi Unije za purane prispevali k znatnem znižanju števila primerov salmoneloze pri ljudeh, povezane s purani. Cilj bi bilo zato treba odobriti. |
(8) |
Kot omenja Zbirno poročilo Evropske unije o trendih in virih zoonoz, njihovih povzročiteljih in izbruhih okužb leta 2010, so postali monofazni sevi Salmonelle Typhimurium v zadnjih letih eden od najpogosteje odkritih serotipov salmonele pri številnih vrstah živali in kliničnih izolatih pri ljudeh. V znanstvenem mnenju EFSA iz leta 2010 o spremljanju in oceni tveganja za javno zdravje zaradi „sevov, podobnih Salmonelli Typhimurium“, ki ga je sprejela 22. septembra 2010 (7), je navedeno tudi, da je treba monofazne seve Salmonelle Typhimurium z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:-, ki vključujejo seve z antigenom O5 in brez njega, šteti za različice Salmonelle Typhimurium, ki pomenijo tveganje za javno zdravje, primerljivo s tveganjem zaradi drugih sevov Salmonelle Typhimurium. Seve Salmonelle Typhimurium z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:- bi bilo zato treba vključiti v cilj. |
(9) |
Jate puranov je treba redno vzorčiti, da se preveri, ali je bil cilj Unije dosežen. Za oceno in primerjavo rezultatov je treba opredeliti skupno shemo testiranja. |
(10) |
Nacionalni programi nadzora za doseganje cilja Unije za leto 2013 pri jatah puranov so bili predloženi za sofinanciranje Unije v skladu z Odločbo Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine (8). Tehnične spremembe, uvedene v Prilogi k tej uredbi, se neposredno uporabljajo. Posledično Komisiji ni treba ponovno odobriti nacionalnih programov nadzora, ki izvajajo to uredbo. Prehodno obdobje zato ni potrebno. |
(11) |
Zaradi jasnosti bi bilo treba Uredbo (ES) št. 584/2008 razveljaviti. |
(12) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Cilj Unije
1. Cilj Unije iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 2160/2003 za zmanjšanje Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium pri puranih („cilj Unije“) je:
(a) |
zmanjšanje najvišjega letnega odstotka jat pitovnih puranov, ki ostanejo pozitivne glede Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium, na 1 % ali manj ter |
(b) |
zmanjšanje najvišjega letnega odstotka jat odraslih vzrejnih puranov, ki ostanejo pozitivne glede Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium, na 1 % ali manj. |
Vendar je cilj Unije za države članice z manj kot 100 jatami odraslih vzrejnih ali pitovnih puranov, da na letni ravni ne ostane pozitivna več kot ena jata odraslih vzrejnih ali pitovnih puranov.
Pri monofazni Salmonelli Typhimurium se serotipi z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:- vključijo v cilj Unije.
2. Shema testiranja, potrebna za preverjanje napredka pri doseganju cilja Unije, je navedena v Prilogi („shema testiranja“).
Člen 2
Preverjanje cilja Unije
Komisija preveri cilj Unije ob upoštevanju informacij, zbranih v skladu s shemo testiranja, in meril iz člena 4(6)(c) Uredbe (ES) št. 2160/2003.
Člen 3
Razveljavitev Uredbe (ES) št. 584/2008
Uredba (ES) št. 584/2008 se razveljavi.
Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.
Člen 4
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 12. decembra 2012
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 325, 12.12.2003, str. 1.
(2) UL L 338, 22.12.2005, str. 1.
(3) UL L 325, 12.12.2003, str. 31.
(4) UL L 162, 21.6.2008, str. 3.
(5) EFSA Journal 2012; 10(3):2597.
(6) EFSA Journal 2012; 10(4):2616.
(7) EFSA Journal 2010; 8(10):1826.
(8) UL L 155, 18.6.2009, str. 30.
PRILOGA
Shema testiranja, potrebna za preverjanje doseganja cilja Unije iz člena 1(2)
1. OKVIR VZORČENJA
V vzorčenje so vključene vse jate pitovnih in vzrejnih puranov v okviru nacionalnih programov nadzora iz člena 5 Uredbe (ES) št. 2160/2003.
2. SPREMLJANJE PRI PURANIH
2.1 Pogostost vzorčenja
(a) |
Nosilec živilske dejavnosti izvede vzorčenje vseh jat pitovnih in vzrejnih puranov, in sicer:
|
(b) |
vzorčenje, ki ga izvede pristojni organ, mora zagotavljati najmanj naslednje:
|
2.2 Protokol vzorčenja
2.2.1 Splošna navodila za vzorčenje
Pristojni organ ali nosilec živilske dejavnosti zagotovi, da vzorce odvzamejo osebe, usposobljene za ta namen.
Vzorčenje jat vzrejnih puranov se izvede v skladu s točko 2.2 Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 200/2010 (2).
Pri vzorčenju jat vzrejnih puranov se uporabita vsaj dva para obuval za odvzem vzorcev na jato. Obuvala za odvzem vzorcev se obujejo čez navadna obuvala, vzorec pa se odvzame med hojo po perutninskem hlevu. Brisi iz iste jate puranov se lahko združijo v en vzorec.
Preden se obuvalo za odvzem vzorcev obuje, se njegova površina navlaži:
(a) |
z razredčilom za kar največjo ohranitev mikroorganizmov (MRD: 0,8 % natrijevega klorida, 0,1 % peptona v sterilni deionizirani vodi) ali |
(b) |
s sterilno vodo ali |
(c) |
s kakršnim koli drugim razredčilom, ki ga odobri nacionalni referenčni laboratorij iz člena 11(3) Uredbe (ES) št. 2160/2003 ali |
(d) |
z avtoklaviranjem v posodi skupaj z razredčilom. |
Obuvala za odvzem vzorcev se navlažijo tako, da se vanje vlije tekočina, preden se jih obuje, ali pa se jih prepoji z razredčilom med stresanjem v posodi z razredčilom.
Zagotovi se, da so med vzorčenjem sorazmerno zastopani vsi predeli hleva. Z vsakim parom obuval za odvzem vzorcev je treba zajeti okrog 50 % površine hleva.
Po končanem vzorčenju je treba obuvala za odvzem vzorcev previdno sneti z navadnih obuval, da se ne odstrani sprijeti material. Obuvala za odvzem vzorcev se lahko obrnejo navznoter, da se prepreči odpadanje materiala. Vloži se jih v vrečko ali posodo, ki se jo označi.
Pristojni organ se v posameznih primerih lahko odloči povečati najmanjše število vzorcev za zagotovitev reprezentativnega vzorčenja na podlagi ocene epidemioloških parametrov, kot so biovarnostni pogoji, porazdelitev ali obseg jate.
Če to odobri pristojni organ, se lahko en par vzorcev z obuval za odvzem vzorcev zamenja s 100-gramskim vzorcem prahu, zbranim na različnih mestih po vsem hlevu s površin z vidno prisotnostjo prahu. Alternativno se lahko za zbiranje vzorcev prahu na različnih mestih po vsem hlevu uporabi enega ali več navlaženih kosov tkanine s skupno površino vsaj 900 cm2. Vsak kos tkanine z vzorcem mora biti po obeh straneh dobro prekrit s prahom.
2.2.2 Posebna navodila za nekatere vrste gospodarstev
(a) |
V jatah puranov iz proste reje se vzorci odvzamejo samo v hlevu. |
(b) |
Kadar vstop v hlev ni mogoč zaradi pomanjkanja prostora v jatah z manj kot 100 purani in zato ni mogoče uporabiti vzorcev z obuval za odvzem vzorcev, se jih lahko zamenja z enakimi kosi tkanine, ki se uporabljajo za ročno zbiranje prahu, s katerimi se podrgne po površinah, kontaminiranih s svežimi fekalijami, ali, če to ni izvedljivo, z drugimi tehnikami vzorčenja fekalij, primernimi za ta namen. |
2.2.3 Vzorčenje, ki ga izvaja pristojni organ
Pristojni organ z izvajanjem dodatnih testov in/ali pregledov dokumentacije preveri, ali na rezultate vpliva prisotnost protimikrobnih sredstev ali drugih snovi, ki zavirajo rast bakterij.
Kadar ni ugotovljena prisotnost Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium, prisotne pa so protimikrobne snovi ali zaviralni učinki bakterijske rasti, se za namene cilja Unije iz člena 1(2) jata šteje za okuženo jato puranov.
2.2.4 Prevoz
Vzorci se brez nepotrebnega odloga s hitro pošto ali kurirsko službo pošljejo v laboratorije iz členov 11 in 12 Uredbe (ES) št. 2160/2003. Med prevozom morajo biti zaščiteni pred temperaturo nad 25 °C in izpostavljenostjo sončni svetlobi.
Kadar vzorcev ni mogoče poslati v 24 urah od časa vzorčenja, se hranijo v hladilniku.
3. LABORATORIJSKE ANALIZE
3.1 Priprava vzorcev
V laboratoriju se vzorci hranijo v hladilniku do preiskave, ki se mora začeti v 48 urah po prejetju in 96 urah po vzorčenju.
Pari obuval za odvzem vzorcev se pazljivo razpakirajo, da se sprijeti iztrebki ne poškodujejo, ter zberejo in postavijo v 225 ml puferirane peptonske vode, ki je bila predhodno segreta na sobno temperaturo. Obuvala za odvzem vzorcev se v celoti potopijo v puferirano peptonsko vodo, ki se jo po potrebi dodaja.
Vzorec prahu se po možnosti analizira ločeno. Vseeno pa lahko pristojni organ pri pitovnih jatah določi, da se ga za analizo združi s parom obuval za odvzem vzorcev.
Vzorec se premeša tako, da se popolnoma nasiti, nato pa se nadaljuje kultura vzorca z uporabo metode odkrivanja iz točke 3.2.
Drugi vzorci (npr. iz matičnih jat ali valilnic) se pripravijo v skladu s točko 2.2.2 Priloge k Uredbi (EU) št. 200/2010.
Če se za pripravo fekalij za odkrivanje salmonele sprejmejo standardi Evropskega odbora za standardizacijo („CEN“) ali Mednarodne organizacije za standardizacijo („ISO“), se ti uporabijo namesto določb o pripravi vzorcev iz te točke.
3.2 Metoda odkrivanja
Uporablja se metoda odkrivanja, ki jo priporoča referenčni laboratorij Evropske unije za salmonelo iz Bilthovna na Nizozemskem.
Navedena metoda je opisana v Prilogi D k EN/ISO 6579 (2002): „Odkrivanje Salmonelle spp. v živalskih fekalijah in okoljskih vzorcih v primarni fazi vzreje.“
Pri tej metodi odkrivanja se kot edino sredstvo za selektivno obogatitev uporablja poltrdno gojišče (spremenjeno poltrdno gojišče po Rappaport-Vassiliadisu, MSRV).
3.3 Serotipizacija
Pri jatah vzrejnih puranov se opravi serotipizacija z uporabo sheme White-Kauffmann-Le Minor za vsaj en izolat iz vsakega pozitivnega vzorca.
Pri jatah pitovnih puranov se opravi serotipizacija z uporabo sheme White-Kaufmann-Le Minor za vsaj en izolat iz vsakega pozitivnega vzorca, ki ga je odvzel pristojni organ.
Nosilec živilske dejavnosti zagotovi vsaj, da nobeden od serotipov ne sodi med serotipe Salmonella Enteritidis ali serotipe Salmonella Typhimurium, vključno z monofaznimi sevi z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:-.
3.4 Alternativne metode
Pri vzorcih, odvzetih na pobudo nosilca živilske dejavnosti, se lahko namesto metod za pripravo vzorcev, metod odkrivanja in serotipizacije iz točk 3.1, 3.2 in 3.3 te priloge uporabljajo analitske metode iz člena 11 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (3), če so validirane v skladu s standardom EN/ISO 16140.
3.5 Shranjevanje sevov
Laboratoriji z uporabo običajnih metod zbiranja kultur, s katerimi je treba zagotoviti celovitost sevov najmanj dve leti od datuma analize, zagotovijo shranjevanje vsaj enega izoliranega seva Salmonelle spp., ki ga odvzame pristojni organ, na jato in leto za morebitno prihodnjo fagotipizacijo ali testiranje odpornosti proti protimikrobnim sredstvom.
Pristojni organ lahko določi, da se izolati Salmonelle spp. iz vzorčenja, ki ga izvaja nosilec živilskih dejavnosti, prav tako shranijo za prihodnjo fagotipizacijo ali testiranje odpornosti proti protimikrobnim sredstvom, da se zagotovi testiranje izolatov v skladu s členom 2 Odločbe Komisije 2007/407/ES (4).
4. REZULTATI IN POROČANJE
4.1 Izračun razširjenosti za preverjanje doseganja cilja Unije
Za namen preverjanja doseganja cilja Unije se jata puranov šteje za pozitivno takrat, kadar se v jati ugotovi prisotnost Salmonelle Enteritidis in/ali Salmonelle Typhimurium (razen cepnih sevov, vendar vključno z monofaznimi sevi z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:-).
Pozitivne jate puranov se štejejo samo enkrat na niz, ne glede na število postopkov vzorčenj in testov, o njih pa se poroča samo v letu prvega pozitivnega vzorčenja. Razširjenost se izračuna ločeno za jate pitovnih puranov in jate odraslih vzrejnih puranov.
4.2 Poročilo
4.2.1 Poročilo zajema:
(a) |
skupno število jat pitovnih in odraslih vzrejnih puranov, ki so bile v letu poročanja testirane vsaj enkrat; |
(b) |
skupno število jat pitovnih in odraslih vzrejnih puranov, pozitivnih za kateri koli serotip salmonele v državi članici; |
(c) |
število jat pitovnih in odraslih vzrejnih puranov, vsaj enkrat pozitivnih za Salmonello Enteritidis in Salmonello Typhimurium, vključno z monofaznimi sevi z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:-; |
(d) |
število pozitivnih jat pitovnih in odraslih vzrejnih puranov za vsak serotip salmonele ali za nedoločen sev salmonele (izolati, ki jih ni mogoče tipizirati ali niso bili serotipizirani). |
4.2.2 Informacije iz odstavkov (a) do (d) točke 4.2.1 se predložijo ločeno za vzorčenje v okviru enotnega nacionalnega programa nadzora salmonele:
(a) |
za vzorčenje, ki ga izvede nosilec živilske dejavnosti iz odstavka (a) točke 2.1, in |
(b) |
za vzorčenje, ki ga izvajajo pristojni organi iz odstavka (b) točke 2.1. |
4.2.3 Rezultati testov se štejejo za relevantne informacije o prehranski verigi iz oddelka III Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (5).
Za vsako testirano jato puranov se pristojnemu organu predložijo vsaj naslednje informacije:
(a) |
navedba gospodarstva, ki je edinstvena in nespremenljiva; |
(b) |
navedba jate, ki je edinstvena in nespremenljiva; |
(c) |
mesec vzorčenja; |
(d) |
število ptic na jato. |
Rezultati in vse dodatne relevantne informacije se sporočijo kot del poročila o trendih in virih v skladu s členom 9(1) Direktive 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6).
Nosilec živilske dejavnosti brez nepotrebnega odloga obvesti pristojni organ o prisotnosti Salmonelle Enteritidis in Salmonelle Typhimurium, vključno z monofaznimi sevi z antigensko formulo 1,4,[5],12:i:-. Nosilec živilske dejavnosti obvesti laboratorij, ki bo izvajal analize, da mora ukrepati skladno s tem.
(1) UL L 250, 18.9.2008, str. 1.
(2) UL L 61, 11.3.2010, str. 1.
(3) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.
(4) UL L 153, 14.6.2007, str. 26.