Izberite preskusne funkcije, ki jih želite preveriti.

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32011R0327

    Uredba Komisije (EU) št. 327/2011 z dne 30. marca 2011 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW Besedilo velja za EGP

    UL L 90, 6.4.2011, str. 8–21 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

    Pravni status dokumenta V veljavi: Ta akt je bil spremenjen. Trenutna prečiščena različica: 09/01/2017

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/327/oj

    6.4.2011   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 90/8


    UREDBA KOMISIJE (EU) št. 327/2011

    z dne 30. marca 2011

    o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1), in zlasti člena 15(1) Direktive,

    po posvetovanju s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    V skladu z Direktivo 2009/125/ES Komisija določi zahteve za okoljsko primerno zasnovo v zvezi z energetskimi izdelki, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje ter trgovanja, imajo pomemben vpliv na okolje in pomenijo pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov.

    (2)

    Člen 16(2) Direktive 2009/125/ES določa, da bo Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in merili iz člena 15(2) ter po posvetu s Posvetovalnim forumom ustrezno uvedla izvedbeni ukrep za izdelke, ki uporabljajo sisteme elektromotorjev.

    (3)

    Ventilatorji, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, so pomemben del raznih izdelkov za uravnavanje pretoka plina. Minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti za električne motorje so bile določene v Uredbi Komisije (ES) št. 640/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo elektromotorjev (2), vključno z električnimi motorji, opremljenimi s pogoni s spremenljivo hitrostjo. Veljajo tudi za motorje, ki so del sistema motor-ventilator. Vendar se veliko ventilatorjev, vključenih v to uredbo, uporablja v kombinaciji z motorji, ki niso vključeni v Uredbo (ES) št. 640/2009.

    (4)

    Skupna poraba električne energije ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, je 344 TWh na leto in se bo do leta 2020 povečala na 560 TWh, če se bo trenutni trend trga Evropske unije nadaljeval. Stroškovno učinkovito možno izboljšanje z oblikovanjem je približno 34 TWh na leto v letu 2020, kar ustreza 16 Mt emisij CO2. Posledično so ventilatorji, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, izdelki, za katere je treba vzpostaviti zahteve za okoljsko primerno zasnovo.

    (5)

    Veliko ventilatorjev je vgrajenih v druge izdelke, ne da bi bili ločeno dani v promet ali uporabo v smislu člena 5 Direktive 2009/125/ES ter Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (3). Za doseganje večine stroškovno učinkovitega energetsko varčnega potenciala in lajšanje izvrševanja ukrepa morajo biti ventilatorji z močjo med 125 W in 500 kW, ki so vgrajeni v druge izdelke, tudi v skladu z določbami te uredbe.

    (6)

    Veliko ventilatorjev je del prezračevalnih sistemov, vgrajenih v stavbe. Nacionalna zakonodaja, ki temelji na Direktivi 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (4), lahko s pomočjo metode izračuna in merilne metode, opredeljenih v tej uredbi glede učinkovitosti ventilatorja, za navedene prezračevalne sisteme določi nove strožje zahteve glede energetske učinkovitosti.

    (7)

    Komisija je izvedla pripravljalno študijo, ki analizira tehnične, okoljske in gospodarske vidike ventilatorjev. Študija je bila oblikovana skupaj z zainteresiranimi stranmi in interesnimi skupinami iz Unije ter tretjih držav, rezultati pa so javno dostopni. Nadaljnje delo in posvetovanje sta pokazala, da se lahko področje dodatno razširi ob upoštevanju izjem, navedenih za posebne aplikacije, kjer zahteve ne bi bile primerne.

    (8)

    Pripravljalna študija je pokazala, da se ventilatorji, ki jih poganjajo motorji z vhodno močjo med 125 W in 500 kW, dajejo na trg Unije v velikih količinah, pri čemer je njihova poraba energije v fazi uporabe najpomembnejši okoljski vidik vseh faz življenjskega ciklusa.

    (9)

    Pripravljalna študija kaže, da je poraba električne energije v fazi uporabe edini pomembni parameter okoljsko primerne zasnove, povezane z zasnovo izdelka, kot je določeno v Direktivi 2009/125/ES.

    (10)

    Izboljšanje energetske učinkovitosti ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, je treba doseči z uporabo obstoječih nelastniških stroškovno učinkovitih tehnologij, ki zmanjšujejo skupne stroške nakupa in obratovanja teh izdelkov.

    (11)

    Zahteve za okoljsko primerno zasnovo bi morale uskladiti zahteve energetske učinkovitosti ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, v vsej Uniji in s tem prispevati k delovanju notranjega trga ter izboljšanju okoljske učinkovitosti teh izdelkov.

    (12)

    Majhni ventilatorji, ki jih (posredno) poganja električni motor z močjo med 125 W in 3 kW, ki ima prvotno druge funkcije, niso vključeni v področje uporabe. Na primer, majhen ventilator, ki hladi električni motor verižne žage, ni vključen v področje uporabe, tudi če je sam motor žage (ki poganja tudi ventilator) močnejši od 125 W.

    (13)

    Proizvajalcem je treba zagotoviti primeren časovni okvir, da spremenijo zasnovo izdelkov in prilagodijo proizvodne linije. Časovno načrtovanje mora biti tako, da se preprečijo negativni vplivi na nabavo ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, in se upoštevajo posledice v zvezi s stroški za proizvajalce, zlasti za mala in srednje velika podjetja, pri čemer se zagotavlja pravočasno doseganje ciljev te uredbe.

    (14)

    Najkasneje štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe se načrtuje njen pregled. Postopek pregleda se lahko začne prej, če Komisija prejme dokaze, ki to upravičujejo. Pri pregledu bi se morali oceniti zlasti določitev tehnološko neodvisnih zahtev, možnost uporabe pogonov s spremenljivo hitrostjo, število in obseg potrebnih izjem ter vključitev ventilatorjev z električno vhodno močjo, manjšo od 125 W.

    (15)

    Energetsko učinkovitost ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, je treba določiti na podlagi zanesljivih, točnih in ponovljivih merilnih metod, ki upoštevajo priznano stanje tehnike, vključno z usklajenimi standardi, ki jih sprejmejo evropski standardizacijski organi iz Priloge I k Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (5).

    (16)

    Zaradi te uredbe je treba na trgu bolj uveljaviti tehnologije, ki omejujejo vpliv na okolje tistih ventilatorjev v času njihove uporabe, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, s čimer bi po ocenah do leta 2020 letno prihranili 34 TWh električne energije v primerjavi s stanjem brez ukrepanja.

    (17)

    V skladu s členom 8 Direktive 2009/125/ES mora ta uredba določiti veljavne postopke za presojo skladnosti.

    (18)

    Za pospešitev pregledov skladnosti morajo proizvajalci zagotoviti informacije v tehnični dokumentaciji, navedeni v prilogah IV in V k Direktivi 2009/125/ES.

    (19)

    Za nadaljnjo omejitev okoljskega vpliva ventilatorjev, ki jih poganjajo motorji z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW, morajo proizvajalci zagotoviti ustrezne informacije o razstavljanju, recikliranju ali odstranitvi izrabljenih ventilatorjev.

    (20)

    Opredeliti je treba merila uspešnosti za trenutno dostopne vrste ventilatorjev z visoko energetsko učinkovitostjo. Merila uspešnosti bodo pripomogla k zagotavljanju široke razpoložljivosti in enostavnega dostopa do informacij, zlasti malim in srednje velikim podjetjem ter zelo majhnim družbam, kar dodatno olajšuje integracijo najboljših razvojnih tehnologij in omogoča razvoj učinkovitejših izdelkov za zmanjšanje porabe energije.

    (21)

    Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 19(1) Direktive 2009/125/ES –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    Vsebina in področje uporabe

    1.   Ta uredba določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo pri dajanju v promet ali uporabi ventilatorjev, tudi kadar so vgrajeni v druge izdelke, povezane z energijo, iz Direktive 2009/125/ES.

    2.   Ta uredba se ne uporablja za ventilatorje, vgrajene v:

    (i)

    izdelke z enim samim električnim motorjem z močjo 3 kW ali manj, kjer je ventilator pritrjen na os, ki se uporablja za pogon prvotne funkcije;

    (ii)

    sušilne in pralno-sušilne stroje z največjo električno vhodno močjo ≤ 3 kW;

    (iii)

    kuhinjske nape s skupno največjo električno vhodno močjo < 280 W, ki se pripiše ventilatorju.

    3.   Ta uredba se ne uporablja za ventilatorje, ki so:

    (a)

    posebej izdelani za delovanje v potencialno eksplozivnih atmosferah, opredeljenih v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/9/ES (6);

    (b)

    namenjeni samo uporabi v sili in kratkotrajni uporabi glede na zahteve požarne varnosti, določene v Direktivi Sveta 89/106/ES (7);

    (c)

    posebej namenjeni uporabi:

    (i)

    (a)

    ko je delovna temperatura plina, ki se premika, višja od 100 °C;

    (b)

    ko je delovna temperatura okolja motorja, ki poganja ventilator, če je nameščen zunaj toka plina, višja od 65 °C;

    (ii)

    ko je letna povprečna temperatura plina, ki se premika, in/ali delovna temperatura okolja motorja, če je nameščen zunaj toka plina, nižja od – 40 °C;

    (iii)

    ko je napajalna napetost > 1 000 V AC ali > 1 500 V DC;

    (iv)

    v strupenih, zelo jedkih ali gorljivih okoljih ali v okoljih z abrazivnimi snovmi;

    (d)

    dani v promet pred 1. januarjem 2015 in nadomeščajo identične ventilatorje, vgrajene v izdelke, ki so bili dani v promet pred 1. januarjem 2013;

    pri čemer mora biti na embalaži, informacijah o izdelku in tehnični dokumentaciji za (a), (b) in (c) jasno navedeno, da se ventilator uporablja le za namen, za katerega je bil izdelan, za (d) pa mora(-jo) biti naveden(-i) izdelek(-ki), za katere je namenjen.

    Člen 2

    Opredelitev pojmov

    Poleg opredelitev pojmov iz Direktive 2009/125/ES se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    1.

    „ventilator“ je vrtljiv stroj z lopaticami, ki se uporablja za ohranjanje neprekinjenega pretoka plina, običajno zraka, ki gre skozenj, in njegovo delo na enoto mase ne presega 25 kJ/kg, in je:

    namenjen uporabi z električnim motorjem, ki poganja propeler z električno vhodno močjo med 125 W in 500 kW (≥ 125 W in ≤ 500 kW) v točki optimalne energetske učinkovitosti, ali je opremljen z njim,

    osni ventilator, centrifugalni ventilator, ventilator s križnim pretokom ali mešalni ventilator,

    opremljen z motorjem ali pa tudi ne, ko je dan v promet ali uporabo;

    2.

    „propeler“ je del ventilatorja, ki prenaša energijo na pretok plina in se imenuje tudi kolo ventilatorja;

    3.

    „osni ventilator“ je ventilator, ki poganja plin v smeri osi glede na rotacijsko os enega ali več propelerjev z vrtinčastim tangencialnim gibanjem, ki ga ustvarijo vrteči se propelerji. Osni ventilator je lahko opremljen z valjastim ohišjem, krili na vstopnih ali izstopnih vodilih ali pa s ploščo ali obročem z odprtino;

    4.

    „krila na vstopnih vodilih“ so krila, nameščena pred propelerjem, ki usmerjajo tok plina proti propelerju in so nastavljiva ali pa tudi ne;

    5.

    „krila na izstopnih vodilih“ so krila, nameščena za propelerjem, ki usmerjajo tok plina proč od propelerja in so nastavljiva ali pa tudi ne;

    6.

    „plošča z odprtino“ je plošča z odprtino, v kateri je nameščen ventilator in ki omogoča, da se ventilator pritrdi na druge konstrukcije;

    7.

    „obroč z odprtino“ je obroč z odprtino, v katerem je nameščen ventilator in ki omogoča, da se ventilator pritrdi na druge konstrukcije;

    8.

    „centrifugalni ventilator“ je ventilator, pri katerem plin vstopi v propeler v glavnem v smeri osi in ga zapusti v smeri, ki je pravokotna na to os. Propeler ima lahko en ali dva vhoda, lahko pa ima tudi ohišje;

    9.

    „centrifugalni radialni ventilator z lopaticami“ je centrifugalni ventilator, pri katerem je zunanja smer lopatic propelerja na robu radialna glede na os vrtenja;

    10.

    „centrifugalni ventilator z naprej zakrivljenimi lopaticami“ je centrifugalni ventilator, pri katerem je zunanja smer lopatic propelerja na robu usmerjena naprej glede na smer vrtenja;

    11.

    „centrifugalni ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami brez ohišja“ je centrifugalni ventilator, pri katerem je zunanja smer lopatic propelerja na robu usmerjena nazaj glede na smer vrtenja in ki nima ohišja;

    12.

    „ohišje“ je okvir okoli propelerja, ki usmerja tok plina v, skozi in iz propelerja;

    13.

    „centrifugalni ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami in ohišjem“ je centrifugalni ventilator, pri katerem je zunanja smer lopatic propelerja na robu usmerjena nazaj glede na smer vrtenja in ki ima ohišje;

    14.

    „ventilator s križnim pretokom“ je ventilator, pri katerem je pot plina skozi propeler v glavnem pravokotna na njegovo os in ki vstopa ter izstopa iz propelerja na njegovem robu;

    15.

    „mešalni ventilator“ je ventilator, pri katerem je pot plina skozi propeler nekje vmes med potjo plina centrifugalnih in osnih ventilatorjev;

    16.

    „kratkotrajna uporaba“ pomeni delovanje motorja pri konstantni obremenitvi, ki ne traja dovolj dolgo, da bi se doseglo temperaturno ravnovesje;

    17.

    „prezračevalni ventilator“ je ventilator, ki se ne uporablja pri naslednjih izdelkih, povezanih z energijo:

    sušilni in pralno-sušilni stroji z največjo električno vhodno močjo > 3kW,

    notranje enote za gospodinjske klimatske naprave in notranje gospodinjske klimatske naprave z največjo izhodno močjo klimatske naprave ≤ 12 kW,

    izdelki informacijske tehnologije;

    18.

    „specifično razmerje“ je tlak mirovanja, izmerjen na izhodu iz ventilatorja, deljen s tlakom mirovanja na vhodu v ventilator v točki optimalne energetske učinkovitosti ventilatorja.

    Člen 3

    Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

    1.   Zahteve za okoljsko primerno zasnovo za ventilatorje so določene v Prilogi I.

    2.   Vsaka zahteva glede energetske učinkovitosti ventilatorja iz oddelka 2 Priloge I se uporablja v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

    (a)   prva stopnja: od 1. januarja 2013 prezračevalni ventilatorji ne bodo smeli imeti nižje ciljne energetske učinkovitosti, kot je opredeljeno v tabeli 1 v oddelku 2 Priloge I;

    (b)   druga stopnja: od 1. januarja 2015 vsi ventilatorji ne bodo smeli imeti nižje ciljne energetske učinkovitosti, kot je opredeljeno v tabeli 2 v oddelku 2 Priloge I.

    3.   Zahteve za zagotavljanje informacij o ventilatorjih in načini njihovega prikaza so navedeni v oddelku 3 Priloge I. Te zahteve se uporabljajo od 1. januarja 2013.

    4.   Zahteve glede energetske učinkovitosti ventilatorjev iz oddelka 2 Priloge I se ne uporabljajo za ventilatorje, ki so namenjeni uporabi:

    (a)

    ko je optimalna energetska učinkovitost 8 000 obratov na minuto ali več;

    (b)

    ko je „specifično razmerje“ večje od 1,11;

    (c)

    kot prenosni ventilatorji, ki se uporabljajo za prenos neplinskih snovi v okviru industrijske uporabe.

    5.   Za ventilatorje z dvojno rabo, ki so namenjeni tako za prezračevanje v normalnih razmerah kot tudi za uporabo v sili in kratkotrajno uporabo glede na zahteve požarne varnosti iz Direktive 89/106/ES, se bodo vrednosti ustreznih stopenj učinkovitosti iz oddelka 2 Priloge I zmanjšale za 10 % za tabelo 1 in za 5 % za tabelo 2.

    6.   Skladnost z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo se izmeri in izračuna v skladu z zahtevami iz Priloge II.

    Člen 4

    Ocena skladnosti

    Postopek za oceno skladnosti iz člena 8 Direktive 2009/125/ES je sistem notranjega nadzora snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja za ocenjevanje skladnosti iz Priloge V k navedeni direktivi.

    Člen 5

    Postopek preverjanja zaradi tržnega nadzora

    Pri izvajanju kontrole tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES organi držav članic izvajajo postopek preverjanja iz Priloge III k tej uredbi.

    Člen 6

    Okvirna merila uspešnosti

    Okvirna merila uspešnosti za najučinkovitejše ventilatorje, dostopne na trgu v času začetka veljavnosti te uredbe, so določena v Prilogi IV.

    Člen 7

    Revizija

    Komisija to uredbo najpozneje štiri leta po začetku njene veljavnosti pregleda, rezultate tega pregleda pa predstavi Posvetovalnemu forumu za okoljsko primerno zasnovo. Pri pregledu se oceni zlasti izvedljivost zmanjšanja števila vrst ventilatorjev, da bi se okrepila konkurenčnost na podlagi energetske učinkovitosti med ventilatorji, ki lahko opravljajo podobno funkcijo. Poleg tega se oceni tudi, če je mogoče zmanjšati obseg izjem, vključno z ugodnostmi za ventilatorje z dvojno rabo.

    Člen 8

    Začetek veljavnosti

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, 30. marca 2011

    Za Komisijo

    Predsednik

    José Manuel BARROSO


    (1)  UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

    (2)  UL L 191, 23.7.2009, str. 26.

    (3)  UL L 157, 9.6.2006, str. 24.

    (4)  UL L 153, 18.6.2010, str. 13.

    (5)  UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

    (6)  UL L 100, 19.4.1994, str. 1.

    (7)  UL L 40, 11.2.1989, str. 12.


    PRILOGA I

    ZAHTEVE ZA OKOLJSKO PRIMERNO ZASNOVO VENTILATORJEV

    1.   Opredelitev pojmov za namene Priloge I

    (1)

    „Merilna kategorija“ je test, merjenje ali način uporabe, ki opredeli vhodne in izhodne pogoje testiranega ventilatorja;

    (2)

    „merilna kategorija A“ je način merjenja, pri katerem se ventilator izmeri pri prostih pogojih vhoda in izhoda;

    (3)

    „merilna kategorija B“ je način merjenja, pri katerem se ventilator izmeri pri prostem vhodu in z vodom na izhodu;

    (4)

    „merilna kategorija C“ je način merjenja, pri katerem se ventilator izmeri z vodom na vhodu in pri prostem izhodu;

    (5)

    „merilna kategorija D“ je način merjenja, pri katerem se ventilator izmeri z vodom na vhodu in izhodu;

    (6)

    „kategorija učinkovitosti“ je obrazec za izhodno energijo plina ventilatorja, s katerim se določa energetska učinkovitost ventilatorja, bodisi statična ali skupna učinkovitost, pri čemer velja naslednje:

    (a)

    „statični tlak ventilatorja“ (psf) se uporabi za določanje plinske moči ventilatorja v enačbi učinkovitosti za statično učinkovitost ventilatorja in

    (b)

    „skupni tlak ventilatorja“ (pf) se uporabi za določanje plinske moči ventilatorja v enačbi učinkovitosti za skupno učinkovitost;

    (7)

    „statična učinkovitost“ je energetska učinkovitost ventilatorja, ki temelji na izmerjenem „statičnem tlaku ventilatorja“ (psf);

    (8)

    „statični tlak ventilatorja“ (psf) je skupni tlak ventilatorja (pf), od katerega se odšteje dinamični tlak ventilatorja, ki se popravi s faktorjem Mach;

    (9)

    „tlak mirovanja“ je tlak, izmerjen v točki pretakajočega se plina, če bi se ta ustavil z izentropičnim procesom;

    (10)

    „dinamični tlak“ je tlak, izračunan s stopnjo masnega pretoka, povprečno gostoto plina na izhodu in površino na izhodu ventilatorja;

    (11)

    „faktor Mach“ je korekcijski faktor, ki se uporablja za dinamični tlak v točki, opredeljeni kot tlak mirovanja, od katerega se odšteje tlak glede na absolutno ničlo tlaka, ki se pojavi pri točki mirovanja, relativni na plin, ki jo obdaja, in deli z dinamičnim tlakom;

    (12)

    „skupna učinkovitost“ je energetska učinkovitost ventilatorja, ki temelji na izmerjenem „skupnem tlaku ventilatorja“ (pf);

    (13)

    „skupni tlak ventilatorja“ (pf) je razlika med tlakom mirovanja na izhodu ventilatorja in tlakom mirovanja na vhodu ventilatorja;

    (14)

    „raven učinkovitosti“ je parameter v izračunu ciljne energetske učinkovitosti ventilatorja z določeno električno vhodno močjo v točki optimalne energetske učinkovitosti (v izračunu energetske učinkovitosti ventilatorja izražene kot parameter „N“);

    (15)

    „ciljna energetska učinkovitost“ (ηtarget) je minimalna energetska učinkovitost, ki jo mora doseči ventilator, da zadosti zahtevam, in temelji na njegovi električni vhodni moči v točki njegove optimalne energetske učinkovitosti, kjer velja ηtarget kot izhodna vrednost ustrezne enačbe v oddelku 3 Priloge II z uporabo ustreznega celega števila N ravni učinkovitosti (tabeli 1 in 2 v oddelku 2 Priloge I) in vhodni električni moči Pe(d) ventilatorja, izraženi v kW, v točki njegove optimalne energetske učinkovitosti v ustrezni formuli energetske učinkovitosti;

    (16)

    „pogon s spremenljivo hitrostjo (VSD)“ je elektronski pretvornik energije, vgrajen v motor in ventilator, ali pa deluje kot en sistem, ki stalno prilagaja električno energijo za napajanje električnega motorja, da se nadzoruje izhod mehanske energije motorja v skladu z navorom obremenitve, ki jo poganja motor, razen naprav za nadzorovanje napetosti, kjer se spreminja samo napajalna napetost motorja;

    (17)

    „celotna učinkovitost“ je „statična učinkovitost“ ali „skupna učinkovitost“, kar koli se uporablja.

    2.   Zahteve za energetsko učinkovitost ventilatorjev

    Minimalne zahteve za energetsko učinkovitost ventilatorjev so določene v tabelah 1 in 2.

    Tabela 1

    Prva stopnja minimalnih zahtev za energetsko učinkovitost za ventilatorje od 1. januarja 2013

    Vrsta ventilatorja

    Merilna kategorija

    (A–D)

    Kategorija učinkovitosti

    (statična ali skupna)

    Razpon moči P v kW

    Ciljna energetska učinkovitost

    Raven učinkovitosti

    (N)

    Osni ventilator

    A, C

    statična

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 2,74 · ln(P) – 6,33 + N

    36

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = 0,78 · ln(P) – 1,88 + N

    B, D

    skupna

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 2,74 · ln(P) – 6,33 + N

    50

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = 0,78 · ln(P) – 1,88 + N

    Centrifugalni ventilator z naprej zakrivljenimi lopaticami in centrifugalni radialni ventilator z lopaticami

    A, C

    statična

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 2,74 · ln(P) – 6,33 + N

    37

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = 0,78 · ln(P) – 1,88 + N

    B, D

    skupna

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 2,74 · ln(P) – 6,33 + N

    42

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = 0,78 · ln(P) – 1,88 + N

    Centrifugalni ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami brez ohišja

    A, C

    statična

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

    58

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

    Centrifugalni ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami in ohišjem

    A, C

    statična

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

    58

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

    B, D

    skupna

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

    61

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

    Mešalni ventilator

    A, C

    statična

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

    47

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

    B, D

    skupna

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

    58

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

    Ventilator s križnim pretokom

    B, D

    skupna

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 1,14 · ln(P) – 2,6 + N

    13

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = N


    Tabela 2

    Druga stopnja minimalnih zahtev za energetsko učinkovitost za ventilatorje od 1. januarja 2015

    Vrsta ventilatorja

    Merilna kategorija

    (A–D)

    Kategorija učinkovitosti

    (statična ali skupna)

    Razpon moči P v kW

    Ciljna energetska učinkovitost

    Raven učinkovitosti

    (N)

    Osni ventilator

    A, C

    statična

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 2,74 · ln(P) – 6,33 + N

    40

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = 0,78 · ln(P) – 1,88 + N

    B, D

    skupna

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 2,74 · ln(P) – 6,33 + N

    58

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = 0,78 · ln(P) – 1,88 + N

    Centrifugalni ventilator z naprej zakrivljenimi lopaticami in centrifugalni radialni ventilator z lopaticami

    A, C

    statična

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 2,74 · ln(P) – 6,33 + N

    44

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = 0,78 · ln(P) – 1,88 + N

    B, D

    skupna

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 2,74 · ln(P) – 6,33 + N

    49

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = 0,78 · ln(P) – 1,88 + N

    Centrifugalni ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami brez ohišja

    A, C

    statična

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

    62

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

    Centrifugalni ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami in ohišjem

    A, C

    statična

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

    61

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

    B, D

    skupna

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

    64

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

    Mešalni ventilator

    A, C

    statična

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

    50

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

    B, D

    skupna

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

    62

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

    Ventilator s križnim pretokom

    B, D

    skupna

    0,125 ≤ P ≤ 10

    ηtarget = 1,14 · ln(P) – 2,6 + N

    21

    10 < P ≤ 500

    ηtarget = N

    3.   Zahteve za zagotavljanje informacij o ventilatorjih

    1.

    Informacije o ventilatorjih iz točk 2(1) do 2(14) morajo biti jasno prikazane na:

    (a)

    tehnični dokumentaciji ventilatorjev;

    (b)

    prosto dostopnih spletnih straneh proizvajalcev ventilatorjev.

    2.

    Prikazane morajo biti naslednje informacije:

    (1)

    celotna učinkovitost (η), zaokrožena na eno decimalko;

    (2)

    merilna kategorija, s katero se določa energetska učinkovitost (A–D);

    (3)

    kategorija učinkovitosti (statična ali skupna);

    (4)

    raven učinkovitosti v točki optimalne energetske učinkovitosti;

    (5)

    ali je pri izračunu učinkovitosti ventilatorja upoštevana uporaba pogona s spremenljivo hitrostjo in če je, ali je pogon s spremenljivo hitrostjo vgrajen v ventilator, ali ga je treba vgraditi v ventilator;

    (6)

    leto izdelave;

    (7)

    naziv proizvajalca ali blagovna znamka, številka vpisa v register gospodarskih družb in sedež proizvajalca;

    (8)

    številka modela izdelka;

    (9)

    nazivna(-e) vhodna(-e) moč(-i) motorja (kW), stopnja(-e) pretoka in tlak(-i) pri optimalni energetski učinkovitosti;

    (10)

    obrati na minuto v točki optimalne energetske učinkovitosti;

    (11)

    „specifično razmerje“;

    (12)

    informacije, pomembne za lajšanje razgradnje, recikliranja ali odstranitve po koncu življenjske dobe;

    (13)

    informacije, pomembne za zmanjšanje vpliva na okolje in zagotovitev optimalne pričakovane življenjske dobe, glede namestitve, uporabe in vzdrževanja ventilatorja;

    (14)

    opis dodatnih izdelkov, ki se uporabljajo za določanje energetske učinkovitosti ventilatorja, kot npr. vodi, ki niso opisani v merilni kategoriji in niso dobavljeni z ventilatorjem.

    3.

    Informacije v tehnični dokumentaciji morajo biti navedene, kot je predstavljeno v točkah 2(1) do 2(14). Dobesednega besedila s seznama ni treba ponavljati. Namesto z besedilom so informacije lahko prikazane z grafi, številkami ali simboli.

    4.

    Informacije, navedene v točkah 2(1), 2(2), 2(3), 2(4) in 2(5) morajo biti trajno označene na napisni tablici ventilatorja ali v njeni bližini, pri točki 2(5) pa je treba uporabiti eno od naslednjih oblik, da se ustrezno opiše:

    „V ventilator je treba vgraditi pogon s spremenljivo hitrostjo“,

    „V ventilator je vgrajen pogon s spremenljivo hitrostjo“.

    5.

    Proizvajalci v navodilih za uporabo zagotovijo informacije glede vseh posebnih varnostnih ukrepov, ki jih je treba upoštevati pri sestavljanju, vgradnji ali vzdrževanju ventilatorjev. Če je v skladu z določbo 2(5) zahtev za zagotavljanje informacij o ventilatorjih v ventilator treba vgraditi pogon s spremenljivo hitrostjo, proizvajalci zagotovijo podrobnosti o značilnostih pogona s spremenljivo hitrostjo, da se zagotovi optimalna uporaba po sestavi.


    PRILOGA II

    MERITVE IN IZRAČUNI

    1.   Opredelitev pojmov za namene Priloge II

    (1)

    „Prostornina mirovanja vhodnega pretoka“ (q) je prostornina plina, ki gre skozi ventilator na enoto časa (v m3/s) in se izračuna na podlagi mase plina, ki jo premika ventilator (v kg/s), deljeno z gostoto tega plina pri vhodu v ventilator (v kg/m3);

    (2)

    „faktor stisljivosti“ je številka brez merske enote, ki pomeni količino stisljivosti toka plina med testom, in je izračunana kot razmerje med mehanskim delom, ki ga ventilator opravi za plin, in delom, ki bi se opravilo za nestisnjeno tekočino z istim masnim pretokom, gostoto pri vhodu in stopnjo tlaka, upoštevajoč tlak ventilatorja kot „skupni tlak“ (kp) ali „statični tlak“ (kps);

    (3)

    kps je koeficient stisljivosti za izračun statične plinske moči ventilatorja;

    (4)

    kp je koeficient stisljivosti za izračun skupne plinske moči ventilatorja;

    (5)

    „končna sestava“ so končana ali sestavljena montažna dela ventilatorja na kraju samem z vsemi elementi za spreminjanje električne energije v plinsko moč ventilatorja brez potrebe po dodajanju drugih delov ali komponent;

    (6)

    „nedokončana sestava“ je sestava delov ventilatorja vsaj s propelerjem, ki za spreminjanje električne energije v plinsko moč ventilatorja potrebuje eno zunanjo komponento ali več;

    (7)

    „neposredni pogon“ pomeni poganjanje ventilatorja, pri katerem je propeler pritrjen na gred motorja, bodisi neposredno ali z osno povezavo, in hitrost propelerja enaka številu vrtljajev motorja;

    (8)

    „prenos moči“ pomeni poganjanje ventilatorja brez „neposrednega pogona“, kot je opredeljen zgoraj. Takšno poganjanje lahko vključuje prenos moči prek klinastega jermena, menjalnika ali drsne sklopke;

    (9)

    „pogon z nizko učinkovitostjo“ pomeni prenos moči z jermenom, ki je manj kakor trikrat tako širok kakor je dolg, ali z drugo vrsto prenosa moči, razen „pogona z visoko učinkovitostjo“;

    (10)

    „pogon z visoko učinkovitostjo“ pomeni prenos moči z jermenom, ki je vsaj trikrat tako širok kakor je dolg, zobničastim jermenom ali z zobniki.

    2.   Merilna metoda

    Zaradi skladnosti in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo z zanesljivo, točno in ponovljivo metodo, ki upošteva splošno priznane najsodobnejše merilne metode ter daje rezultate, ki veljajo za visoko zanesljive, vključno z metodami, določenimi v dokumentih, katerih referenčne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije.

    3.   Metoda izračunavanja

    Metodologija izračuna energetske učinkovitosti določenega ventilatorja temelji na razmerju med plinsko močjo in električno vhodno močjo motorja, pri čemer je plinska moč ventilatorja posledica pretoka prostornine plina in tlačne razlike na obeh straneh ventilatorja. Tlak je statični ali skupni, ki je seštevek statičnega in dinamičnega tlaka, odvisno od merilne kategorije in kategorije učinkovitosti.

    3.1

    Če je ventilator dobavljen v „končni sestavi“, izmerite njegovo plinsko moč in električno vhodno moč v točki optimalne energetske učinkovitosti:

    (a)

    Če ventilator nima pogona s spremenljivo hitrostjo, izračunajte celotno učinkovitost z uporabo naslednje enačbe:

    ηe = Pu(s) / Pe

    kjer velja:

     

    ηe je celotna učinkovitost;

     

    Pu(s) je plinska moč ventilatorja, določena v skladu s točko 3.3, ko ventilator deluje v točki optimalne energetske učinkovitosti;

     

    Pe je moč, izmerjena na vhodnih terminalih električnega omrežja na motorju ventilatorja, ko ventilator deluje v točki optimalne energetske učinkovitosti.

    (b)

    Če ima ventilator pogon s spremenljivo hitrostjo, izračunajte celotno učinkovitost z uporabo naslednje enačbe:

    ηe = (Pu(s) / Ped) · Cc

    kjer velja:

     

    ηe je celotna učinkovitost;

     

    Pu(s) je plinska moč ventilatorja, določena v skladu s točko 3.3, ko ventilator deluje v točki optimalne energetske učinkovitosti;

     

    Ped je moč, izmerjena na vhodnih terminalih električnega omrežja na pogonu s spremenljivo hitrostjo ventilatorja, ko ventilator deluje v točki optimalne energetske učinkovitosti;

     

    Cc je kompenzacijski faktor delne obremenitve:

    za motor s pogonom s spremenljivo hitrostjo in Ped ≥ 5 kW, torej velja Cc = 1,04,

    za motor s pogonom s spremenljivo hitrostjo in Ped < 5 kW, torej velja Cc = – 0,03 ln(Ped) + 1,088.

    3.2

    Če je ventilator dobavljen v „nedokončani sestavi“, se celotna učinkovitost ventilatorja izračuna v točki optimalne energetske učinkovitosti propelerja z uporabo naslednje enačbe:

    ηe = ηr · ηm · ηT · Cm · Cc

    kjer velja:

     

    ηe je celotna učinkovitost;

     

    ηr je učinkovitost propelerja ventilatorja v skladu s Pu(s) / Pa,

    kjer velja:

     

    Pu(s) je plinska moč ventilatorja, določena v točki optimalne energetske učinkovitosti propelerja in v skladu s točko 3.3 spodaj;

     

    Pa je osna moč ventilatorja v točki optimalne energetske učinkovitosti propelerja;

     

    ηm je nominalna nazivna učinkovitost motorja v skladu z Uredbo (ES) št. 640/2009, kadar se uporablja. Če motor ni zajet v Uredbi (ES) št. 640/2009 ali če motor ni vgrajen, se privzeta ηm motorja izračuna z naslednjimi vrednostmi:

    če je priporočena električna vhodna moč „Pe“ ≥ 0,75 kW,

    ηm = 0,000278*(x3) – 0,019247*(x2) + 0,104395*x + 0,809761

    kjer velja x = log(Pe)

    in Pe, kot je opredeljen v točki 3.1(a),

    če je priporočena vhodna moč motorja „Pe“ < 0,75 kW,

    ηm = 0,1462*ln(Pe) + 0,8381

    in Pe, kot je opredeljen v točki 3.1(a), pri čemer bi morala biti električna vhodna moč Pe, ki jo priporoča proizvajalec ventilatorja, dovolj, da ventilator doseže točko optimalne energetske učinkovitosti, ob upoštevanju morebitnih izgub zaradi prenosnih sistemov;

     

    ηT je učinkovitost pogona, za katero je treba uporabljati naslednje privzete vrednosti:

    za neposredni pogon ηT = 1,0,

    če je prenos moči pogon z nizko učinkovitostjo, kot je opredeljeno v točki 1(9) in

    Pa ≥ 5 kW, ηT = 0,96 ali

    1 kW < Pa < 5 kW, ηT = 0,0175 * Pa + 0,8725 ali

    Pa ≤ 1 kW, ηT = 0,89,

    če je prenos moči pogon z visoko učinkovitostjo, kot je opredeljeno v točki 1(10) in

    Pa ≥ 5 kW, ηT = 0,98 ali

    1 kW < Pa < 5 kW, ηT = 0,01 * Pa + 0,93 ali

    Pa ≤ 1 kW, ηT = 0,94;

     

    Cm je kompenzacijski faktor, ki izenači skladanje komponent = 0,9;

     

    Cc je kompenzacijski faktor delne obremenitve:

    za motor brez pogona s spremenljivo hitrostjo Cc = 1,0,

    za motor s pogonom s spremenljivo hitrostjo in Ped ≥ 5 kW, torej velja Cc = 1,04,

    za motor s pogonom s spremenljivo hitrostjo in Ped < 5 kW, torej velja Cc = – 0,03 ln(Ped) + 1,088.

    3.3

    Plinska moč ventilatorja Pu(s) (kW) se izračuna v skladu z metodo testiranja merilne kategorije, ki jo je izbral dobavitelj:

    (a)

    če je bil ventilator izmerjen v skladu z merilno kategorijo A, se uporabi statična plinska moč ventilatorja Pus iz enačbe Pus = q · psf · kps;

    (b)

    če je bil ventilator izmerjen v skladu z merilno kategorijo B, se uporabi plinska moč ventilatorja Pu iz enačbe Pu = q · pf · kp;

    (c)

    če je bil ventilator izmerjen v skladu z merilno kategorijo C, se uporabi statična plinska moč ventilatorja Pus iz enačbe Pus = q · psf · kps;

    (d)

    če je bil ventilator izmerjen v skladu z merilno kategorijo D, se uporabi plinska moč ventilatorja Pu iz enačbe Pu = q · pf · kp.

    4.   Metodologija izračuna ciljne energetske učinkovitosti

    Ciljna energetska učinkovitost je energetska učinkovitost, ki jo mora doseči ventilator iz dane vrste ventilatorjev, da zadosti zahtevam, določenim v tej uredbi (izraženo v celotnih odstotnih točkah). Ciljna energetska učinkovitost se izračuna po formulah učinkovitosti, ki vključujejo vhodno električno moč Pe(d) in stopnjo minimalne učinkovitosti, opredeljeno v Prilogi I. Celotni razpon moči pokrivata dve formuli: ena za ventilatorje z vhodno električno močjo od 0,125 kW do vključno 10 kW in druga za ventilatorje nad 10 kW do vključno 500 kW.

    Obstajajo tri vrste ventilatorjev, za katere so razvite formule energetske učinkovitosti, ki odražajo različne lastnosti več vrst ventilatorjev:

    4.1

    Ciljna energetska učinkovitost za osne ventilatorje, centrifugalne ventilatorje z naprej zakrivljenimi lopaticami in centrifugalne radialne ventilatorje z lopaticami (z vgrajenimi osnimi ventilatorji) se izračuna z uporabo naslednjih enačb:

    Razpon moči P od 0,125 kW do 10 kW

    Razpon moči P od 10 kW do 500 kW

    ηtarget = 2,74 · ln(P) – 6,33 + N

    ηtarget = 0,78 · ln(P) – 1,88 + N

    pri čemer je vhodna moč P vhodna električna moč Pe(d) in N je celo število zahtevane stopnje energetske učinkovitosti.

    4.2

    Ciljna energetska učinkovitost za centrifugalne ventilatorje z nazaj zakrivljenimi lopaticami brez ohišja, centrifugalne ventilatorje z nazaj zakrivljenimi lopaticami in ohišjem ter mešalne ventilatorje se izračuna z uporabo naslednjih enačb:

    Razpon moči P od 0,125 kW do 10 kW

    Razpon moči P od 10 kW do 500 kW

    ηtarget = 4,56 · ln(P) – 10,5 + N

    ηtarget = 1,1 · ln(P) – 2,6 + N

    pri čemer je vhodna moč P vhodna električna moč Pe(d) in N je celo število zahtevane stopnje energetske učinkovitosti.

    4.3

    Ciljna energetska učinkovitost za ventilatorje s križnim pretokom se izračuna z uporabo naslednjih enačb:

    Razpon moči P od 0,125 kW do 10 kW

    Razpon moči P od 10 kW do 500 kW

    ηtarget = 1,14 · ln(P) – 2,6 + N

    ηtarget = N

    pri čemer je vhodna moč P vhodna električna moč Pe(d) in N je celo število zahtevane stopnje energetske učinkovitosti.

    5.   Upoštevanje ciljne energetske učinkovitosti

    Celotna učinkovitost ventilatorja ηe, izračunana v skladu z ustrezno metodo v oddelku 3 Priloge II, mora biti enaka ali večja kakor ciljna vrednost ηtarget, ki jo določa stopnja učinkovitosti, da zadostuje minimalnim zahtevam energetske učinkovitosti.


    PRILOGA III

    POSTOPEK PREVERJANJA ZARADI TRŽNEGA NADZORA

    Pri izvajanju kontrole tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES organi držav članic izvajajo naslednji postopek preverjanja za zahteve iz Priloge I.

    1.

    Organi države članice testirajo le eno samostojno enoto.

    2.

    Model je v skladu z določbami, določenimi v tej uredbi, če je celotna učinkovitost ventilatorja (ηe) enaka najmanj ciljni energetski učinkovitosti *0,9, izračunani z uporabo formul iz Priloge II (oddelek 3) in ustreznih stopenj učinkovitosti iz Priloge I.

    3.

    Če rezultat, določen v točki 2, ni dosežen:

    za modele, ki se proizvedejo v količinah, manjših od pet na leto, se šteje, da model ni skladen s to uredbo,

    za modele, ki se proizvedejo v količinah enakih ali večjih od pet na leto, organi za nadzor trga naključno testirajo še tri izdelke.

    4.

    Model je v skladu z določbami, določenimi v tej uredbi, če je povprečna celotna učinkovitost (ηe) treh izdelkov iz točke 3 enaka najmanj ciljni energetski učinkovitosti *0,9, izračunani z uporabo formul iz Priloge II (oddelek 3) in ustreznih stopenj učinkovitosti iz Priloge I.

    5.

    Če rezultati iz točke 4 niso doseženi, model ni skladen s to uredbo.


    PRILOGA IV

    OKVIRNA MERILA USPEŠNOSTI IZ ČLENA 6

    Ob sprejetju te uredbe je najboljša dostopna tehnologija na trgu za ventilatorje, kot je določeno v tabeli 1. Ta merila uspešnosti niso vedno dosegljiva pri vseh aplikacijah ali za celotni razpon moči, za katerega velja ta uredba.

    Tabela 1

    Okvirna merila uspešnosti za ventilatorje

    Vrsta ventilatorja

    Merilna kategorija (A–D)

    Kategorija učinkovitosti

    (statična ali skupna)

    Raven učinkovitosti

    Osni ventilator

    A, C

    statična

    65

    B, D

    skupna

    75

    Centrifugalni ventilator z naprej zakrivljenimi lopaticami in centrifugalni radialni ventilator z lopaticami

    A, C

    statična

    62

    B, D

    skupna

    65

    Centrifugalni ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami brez ohišja

    A, C

    statična

    70

    Centrifugalni ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami in ohišjem

    A, C

    statična

    72

    B, D

    skupna

    75

    Mešalni ventilator

    A, C

    statična

    61

    B, D

    skupna

    65

    Ventilator s križnim pretokom

    B, D

    skupna

    32


    Na vrh