EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32011R0142

Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo Besedilo velja za EGP

UL L 54, 26.2.2011, str. 1–254 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
posebna izdaja v hrvaščini: poglavje 03 zvezek 044 str. 68 - 321

V veljavi: Ta akt je bil spremenjen. Trenutna prečiščena različica: 17/10/2021

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/142/oj

26.2.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 54/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 142/2011

z dne 25. februarja 2011

o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (1) in zlasti členov 5(2) in 6(1)(b)(ii) ter drugega pododstavka člena 6(1), drugega pododstavka člena 6(2), člena 11(2)(b) in (c) ter drugega pododstavka člena 11(2), člena 15(1)(b), (d), (e), (h) in (i) ter drugega pododstavka člena 15(1), členov 17(2) in 18(3), člena 19(4)(a), (b) in (c) ter drugega pododstavka člena 19(4), člena 20(10) in (11), člena 21(5) in (6), členov 22(3) in 23(3), člena 27(a), (b), (c) in (e) do (h) ter drugega pododstavka člena 27, členov 31(2) in 32(3), člena 40, prvega in tretjega pododstavka člena 41(3), člena 42, členov 43(3), 45(4) in 47(2), člena 48(2), člena 48(7)(a) in (8)(a) ter drugega pododstavka člena 48(8) Uredbe,

ob upoštevanju Direktive Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (2), in zlasti člena 16(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1069/2009 določa pravila v zvezi z zdravjem živali in javnim zdravjem za živalske stranske proizvode in iz njih pridobljene proizvode. Navedena uredba določa okoliščine, v katerih je treba živalske stranske proizvode odstraniti, da se prepreči širjenje tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali. V njej je navedeno še, pod katerimi pogoji se lahko živalski stranski proizvodi uporabijo v živalski krmi in za razne druge namene, kot so kozmetični izdelki, zdravila in tehnična uporaba. Poleg tega je določeno, da morajo nosilci dejavnosti z živalskimi stranskimi proizvodi ravnati v obratih in objektih, ki so pod uradnim nadzorom.

(2)

Uredba (ES) št. 1069/2009 določa, da je treba podrobna pravila v zvezi z ravnanjem z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi, kot so standardi predelave, higienske zahteve in obrazci za dokazne listine, ki morajo spremljati pošiljke živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov za namene sledljivosti, sprejeti z izvedbenimi ukrepi.

(3)

Podrobna pravila za uporabo in odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov v tej uredbi je treba določiti glede na cilje Uredbe (ES) št. 1069/2009, zlasti trajnostno uporabo snovi, pridobljenih iz živali, in visoko raven zaščite javnega zdravja in zdravstvenega varstva živali v Evropski uniji.

(4)

Uredba (ES) št. 1069/2009 se ne uporablja za celotne trupe ali dele prosto živečih živali, za katere ne obstaja sum, da so okužene z nalezljivo boleznijo, ki se prenaša na ljudi ali živali, razen vodnih živali, ulovljenih v tržne namene. Ne uporablja se niti za celotne trupe ali dele divjadi, ki v skladu z dobro lovsko prakso niso bili vključeni v zbiranje, potem ko je bila usmrčena. V zvezi s temi živalskimi stranskimi proizvodi iz lova je treba odstranjevanje opraviti na način, ki preprečuje prenašanje tveganj, kot je to primerno za posebne lovske postopke in v skladu z dobro prakso, ki jo določa lovska stroka.

(5)

Uredba (ES) št. 1069/2009 se uporablja za živalske stranske proizvode za prepariranje lovskih trofej. Prepariranje takih trofej ter prepariranje živali in delov živali, pri kateri se uporabljajo druge metode, kot je plastinacija, je treba izvajati pod pogoji, ki preprečujejo prenašanje tveganj za zdravje ljudi ali živali.

(6)

Uredba (ES) št. 1069/2009 se uporablja za odpadke iz gostinskih dejavnosti, če izhajajo iz prevoznih sredstev v mednarodnem prometu, kot so snovi, ki izhajajo iz živil, streženih na letalih ali ladjah, ki vstopajo v Evropsko unijo iz tretje države. Poleg tega odpadki iz gostinskih dejavnosti spadajo na področje navedene uredbe, če so namenjeni za krmljenje, predelavo v skladu z eno od odobrenih metod predelave iz te uredbe ali za pretvorbo v bioplin ali kompost. Uredba (ES) št. 1069/2009 prepoveduje krmljenje rejnih živali, razen kožuharjev, z odpadki iz gostinskih dejavnosti. V skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 sta torej predelava in nadaljnja uporaba odpadkov iz gostinskih dejavnosti dovoljeni, če se s pridobljenimi proizvodi ne krmijo navedene živali.

(7)

Zaradi doslednosti zakonodaje Unije je treba kot podlago za opredelitev posamičnih krmil živalskega izvora v tej uredbi uporabiti opredelitev posamičnih krmil v Uredbi (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (3).

(8)

Uredba (ES) št. 1069/2009 prepoveduje odpremljanje živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov iz dovzetnih vrst z gospodarstev, iz obratov, objektov ali z območij, za katere veljajo omejitve zaradi prisotnosti nevarnih prenosljivih bolezni. Za zagotovitev visoke ravni zaščite zdravja živali v Uniji je treba seznam bolezni v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali in Zoosanitarnem kodeksu za vodne živali Mednarodne organizacije za zdravje živali (v nadaljnjem besedilu: OIE) določiti kot seznam nevarnih prenosljivih bolezni za namene opredelitve obsega te prepovedi.

(9)

Ker sežiganje in sosežiganje nekaterih živalskih stranskih proizvodov ne spadata na področje uporabe Direktive 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (4), je treba v tej uredbi določiti ustrezna pravila za preprečevanje zdravstvenih tveganj, ki izhajajo iz takih dejavnosti, ob upoštevanju možnih vplivov na okolje. Recikliranje ali odstranjevanje ostankov iz sežiganja ali sosežiganja živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov je treba izvajati v skladu z okoljsko zakonodajo Unije, ker zlasti ta zakonodaja dopušča uporabo fosforne sestavine pepela v gnojilih in izročitev pepela iz upepelitve hišnih živali lastniku.

(10)

Proizvodi živalskega izvora ali živila, ki vsebujejo take proizvode , se lahko odlagajo na odlagališča v skladu z Direktivo Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (5) le, če so predelani v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (6), da se zmanjšajo možna zdravstvena tveganja.

(11)

Prepovedati je treba odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov prek iztoka odpadne vode, ker za tak iztok ne veljajo zahteve, ki bi zagotovile ustrezen nadzor nad tveganji v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali. Sprejeti je treba ustrezne ukrepe, da se preprečijo nesprejemljiva tveganja zaradi naključnega odstranjevanja tekočih živalskih stranskih proizvodov, kot na primer pri čiščenju tal in opreme, ki se uporablja za predelavo.

(12)

Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (7) določa nekatere ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi. Člen 2(2)(b) navedene direktive določa, da so nekatere snovi izvzete s področja uporabe navedene direktive v obsegu, ki ga ureja druga zakonodaja Unije, vključno z živalskimi stranskimi proizvodi, zajetimi v Uredbi (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (8), razen tistih, ki so namenjeni za sežig, odlaganje ali uporabo v obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje. Navedena uredba je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (ES) št. 1069/2009 z dne 4. marca 2011. Zaradi skladnosti zakonodaje Unije bi morali biti postopki, s katerimi se živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi pretvorijo v bioplin in kompost, skladni z zdravstvenimi pravili, določenimi v tej uredbi, ter z ukrepi za varstvo okolja iz Direktive 2008/98/ES.

(13)

Pristojni organ države članice mora imeti možnost, da dovoli alternativne parametre za pretvorbo živalskih stranskih proizvodov v bioplin ali kompost na podlagi odobritve v skladu z usklajenim vzorcem. V tem primeru mora biti omogočeno dajanje na trg presnovnih ostankov in komposta v celotni Evropski uniji. Poleg tega mora imeti pristojni organ države članice tudi možnost, da dovoli nekatere parametre za posebne živalske stranske proizvode, kot so odpadki iz gostinskih dejavnosti in mešanice odpadkov iz gostinskih dejavnosti z nekaterimi drugimi snovmi, ki se pretvorijo v bioplin ali kompost. Ker se taka dovoljenja ne izdajajo po usklajenem vzorcu, se lahko presnovni ostanki in kompost dajejo na trg le v državi članici, v kateri so bili parametri dovoljeni.

(14)

Da se prepreči kontaminacija živil s povzročitelji bolezni, morajo obrati in objekti, v katerih se predelujejo živalski stranski proizvodi, delovati na lokaciji, ki je ločena od klavnic ali drugih obratov, v katerih se predelujejo živila, zlasti v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (9), razen če se predelava živalskih stranskih proizvodov izvaja pod pogoji, ki jih je odobril pristojni organ, da se prepreči prenašanje tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali v obrate za predelavo hrane.

(15)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (10) določa, da morajo države članice izvajati letne programe spremljanja transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE). Trupi živali, ki se uporabljajo za hranjenje nekaterih vrst za spodbujanje biotske raznovrstnosti, je treba vključiti v te programe spremljanja v obsegu, potrebnem za zagotovitev, da ti programi zagotavljajo zadostne informacije o prevalenci TSE v posamezni državi članici.

(16)

Uredba (ES) št. 1069/2009 dovoljuje krmljenje ogroženih ali zaščitenih vrst ptic mrhovinark in drugih vrst, ki živijo v svojem naravnem habitatu, z nekaterimi snovmi kategorije 1 zaradi spodbujanja biotske raznovrstnosti. Tako hranjenje je treba dovoliti za nekatere vrste mesojedih živali, določenih v Direktivi Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (11) ter za nekatere vrste ptic roparic, določenih v Direktivi 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (12), da bi se upoštevali naravni vzorci hranjenja teh živalskih vrst.

(17)

V Uredbi (ES) št. 1069/2009 je določen postopek za izdajanje dovoljenj za alternativne metode uporabe ali odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov. Dovoljenje za take metode lahko izda Komisija po prejemu mnenja Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA). Da se EFSA omogoči ocenjevanje vlog, je treba določiti standardno obliko za vloge, s katero bi vložnikom pojasnili, katere dokaze je treba predložiti. V skladu s Pogodbami bi moralo biti mogoče vloge za alternativne metode predložiti v uradnih jezikih Unije, kot je določeno v Uredbi Sveta (EGS) št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (13).

(18)

V skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (14) morajo nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, ki ne delujejo na ravni primarne proizvodnje, krmo hraniti in prevažati pod določenimi higienskimi pogoji. Ker je v navedenih pogojih predvideno enakovredno zmanjšanje možnih tveganj, za krmne mešanice, pridobljene iz živalskih stranskih proizvodov, ne smejo veljati zahteve te uredbe glede skladiščenja in prevažanja.

(19)

Za spodbujanje znanosti in raziskav ter zagotavljanje najboljše možne uporabe živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov pri diagnosticiranju bolezni pri ljudeh ali živalih mora biti pristojni organ pooblaščen, da določi pogoje za vzorce takih snovi za raziskovalne, izobraževalne in diagnostične namene. Vendar se navedeni pogoji ne smejo določiti za vzorce povzročiteljev bolezni, za katere so določena posebna pravila v Direktivi Sveta 92/118/EGS z dne 17. decembra 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali in javnozdravstvenega varstva, ki urejajo trgovino in uvoz v Skupnost za izdelke, ki niso predmet navedenih zahtev, določenih v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 89/662/EGS, glede povzročiteljev bolezni pa v Direktivi 90/425/EGS (15).

(20)

V Direktivi 97/78/ES so iz veterinarskih pregledov na mejnih kontrolnih točkah vstopa v Unijo izvzeti živalski stranski proizvodi, namenjeni za razstave, če niso namenjeni prodaji na trgu, in živalski stranski proizvodi, namenjeni posebnim raziskavam ali analizam. V navedeni direktivi je predvideno sprejetje izvedbenih ukrepov za te izjeme. V tej uredbi je treba določiti ustrezne pogoje za uvoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, namenjenih za razstave ter posebne raziskave ali analize, da se prepreči širjenje kakršnih koli nesprejemljivih tveganj v zvezi z javnim zdravjem ali zdravjem živali, ko taki proizvodi vstopijo v Unijo. Zaradi skladnosti zakonodaje Unije in da se nosilcem dejavnosti zagotovi pravna gotovost, je treba v tej uredbi določiti navedene pogoje in izvedbene ukrepe za Direktivo 97/78/ES.

(21)

Z živalskimi stranskimi proizvodi je treba po zbiranju ravnati pod ustreznimi pogoji, ki preprečujejo prenos kakršnih koli nesprejemljivih tveganj v zvezi z javnim zdravjem ali zdravjem živali. Obrati ali objekti, v katerih se izvajajo nekatere operacije, preden se živalski stranski proizvodi pošljejo v nadaljnjo predelavo, morajo biti zgrajeni in delovati tako, da se prepreči tak prenos. To mora veljati za obrate ali objekte, v katerih se izvajajo operacije, ki vključujejo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi v skladu z veterinarsko zakonodajo Unije, razen ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi med kurativnimi dejavnostmi zasebnih veterinarjev.

(22)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 morajo nosilci dejavnosti zagotoviti sledljivost živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov v vseh fazah proizvodnje, uporabe ali odstranjevanja, da bi se izognili nepotrebnim motnjam na notranjem trgu v primeru dogodkov, ki so povezani z dejanskimi ali možnimi tveganji za javno zdravje in zdravje živali. Zato morajo sledljivost zagotoviti ne le nosilci dejavnosti, ki ustvarijo, zbirajo in prevažajo živalske stranske proizvode, temveč tudi nosilci dejavnosti, ki živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode odstranjujejo s sežiganjem, sosežiganjem ali odlaganjem na odlagališču.

(23)

Treba je vzdrževati čistočo kontejnerjev in prevoznih sredstev, ki se uporabljajo za živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, da se prepreči kontaminacija. Kadar so namenjeni prevozu določenih snovi, kot je tekoči živalski stranski proizvod, ki ne pomeni nesprejemljivega zdravstvenega tveganja, lahko nosilci dejavnosti svoje ukrepe za preprečevanje kontaminacije prilagodijo dejanskemu tveganju, ki izhaja iz te snovi.

(24)

Države članice bi morale biti pooblaščene, da od nosilcev dejavnosti zahtevajo, naj uporabljajo celovit računalniški veterinarski sistem (Traces), ki je bil uveden z Odločbo Komisije 2004/292/ES z dne 30. marca 2004 o uvedbi sistema Traces in spremembah Odločbe 92/486/EGS (16) (v nadaljnjem besedilu: sistem Traces), da bi zagotovile dokazilo o prispetju pošiljk živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov v namembni kraj. Druga možnost je, da se kot dokazilo o prispetju pošiljk uporabi četrta kopija komercialnega dokumenta, ki se vrne proizvajalcu. Po prvem letu izvajanja te uredbe je treba oceniti izkušnje glede obeh možnosti.

(25)

V Uredbi (ES) št. 853/2004 so določeni nekateri parametri za obdelavo topljenih maščob, ribjega olja in jajčnih izdelkov, ki zagotavljajo ustrezen nadzor nad možnimi zdravstvenimi tveganji, kadar se taki izdelki uporabljajo za druge namene kot za prehrano ljudi. Navedene parametre je zato treba odobriti kot alternativne metode obdelave živalskih stranskih proizvodov, navedene v tej uredbi.

(26)

Kolostrum in izdelki s kolostrumom morajo biti pridobljeni iz govejih čred, ki so proste nekaterih bolezni, navedenih v Direktivi Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (17).

(27)

V zdravstvenih pravilih za trgovino z nepredelanim gnojem je treba posodobiti sklicevanja na Direktivo Sveta 76/768/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki (18), Direktivo Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov (19), Direktivo Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih (20) ter Direktivo Sveta 2009/158/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih zdravstvenega stanja živali, ki veljajo znotraj Skupnosti za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci ter za njihov uvoz iz tretjih držav (21).

(28)

Z nekaterimi uvoženimi snovmi za proizvodnjo hrane za hišne živali je treba ravnati in jih uporabljati pod pogoji, ki so ustrezni glede na tveganje, ki ga take snovi lahko povzročajo. Zlasti je treba omogočiti njihovo varno usmerjanje v namembne obrate ali objekte, v katerih se take snovi in snovi kategorije 3 uporabijo za proizvodnjo hrane za hišne živali. V zvezi z namembnimi obrati ali objekti mora biti pristojni organ pooblaščen, da dovoli skladiščenje uvoženih snovi skupaj s snovmi kategorije 3, pod pogojem, da je zagotovljena sledljivost uvoženih snovi.

(29)

V Uredbi (ES) št. 1069/2009 so navedeni nekateri pridobljeni proizvodi, ki se lahko dajo na trg v skladu s pogoji, določenimi v nekateri drugi zakonodaji Unije. V navedeni drugi zakonodaji so določeni tudi pogoji za uvoz, zbiranje in premik živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov za proizvodnjo takih pridobljenih proizvodov. Vendar pa se Uredba (ES) št. 1069/2009 uporablja, kadar v navedeni drugi zakonodaji Unije niso določeni pogoji v zvezi s tveganji za javno zdravje in zdravje živali, ki jih lahko povzročijo take surovine. Ker taki pogoji še niso določeni za snovi, ki so bile vključene v nekatere stopnje predelave, preden so izpolnile pogoje za dajanje na trg v skladu z navedeno drugo zakonodajo Unije, jih je treba določiti v tej Uredbi. Zlasti je treba določiti pogoje za uvoz in ravnanje s takimi snovmi znotraj Unije v skladu s strogimi zahtevami nadzora in dokumentacije, da se prepreči prenašanje možnih zdravstvenih tveganj zaradi takih snovi.

(30)

Zlasti je treba v tej uredbi določiti ustrezne zdravstvene pogoje za snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji zdravil v skladu z Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (22) zdravil za uporabo v veterinarski medicini v skladu z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (23), medicinskih pripomočkov v skladu z Direktivo Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (24), in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov v skladu z Direktivo 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (25), aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev v skladu z Direktivo Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev (26) ali laboratorijskih reagentov („končni proizvodi“). Če so tveganja, ki jih povzročajo take snovi, zmanjšana zaradi prečiščevanja, koncentracije v proizvodu ali zaradi pogojev, pod katerimi se z njimi ravna ali se odstranjujejo, se morajo uporabiti samo zahteve v zvezi s sledljivostjo iz Uredbe (ES) št. 1069/2009 in iz te uredbe. V takem primeru se ne smejo uporabljati zahteve v zvezi z ločevanjem različnih kategorij živalskih stranskih proizvodov v obratu ali objektu, v katerem se proizvajajo končni proizvodi, ker se lahko prepreči nadaljnja uporaba snovi za druge namene, zlasti njihova preusmeritev v živila ali krmo, če nosilec dejavnosti ustrezno uporablja pravila, za kar je odgovoren pristojni organ. Pošiljke takih snovi, ki se uvažajo v Unijo, morajo opraviti veterinarski pregled na mejni kontrolni točki vstopa v skladu z Direktivo 97/78/ES, da se preveri, ali ti proizvodi izpolnjujejo zahteve za dajanje na trg v Uniji.

(31)

V skladu z Direktivo Sveta 2009/156/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (27), je treba obvezno prijaviti nekatere bolezni, za katere so dovzetni enoprsti kopitarji. Proizvodi iz krvi enoprstih kopitarjev, ki so namenjeni za drugo uporabo, kot je krmljenje, kot so proizvodi iz krvi, namenjeni za zdravila za uporabo v veterinarski medicini, morajo biti pridobljeni iz enoprstih kopitarjev, ki niso kazali kliničnih znakov navedenih bolezni, da se zmanjša tveganje prenosa teh bolezni.

(32)

Dovoliti je treba dajanje na trg svežih kož, namenjenih uporabi, ki ni prehrana ljudi, če izpolnjujejo pogoje v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za sveže meso, določene v skladu z Direktivo Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (28), ker navedeni pogoji zagotavljajo ustrezno zmanjšanje možnih zdravstvenih tveganj.

(33)

Zdravstvena pravila, ki so določena v tej uredbi za proizvodnjo in dajanje na trg lovskih trofej in drugih preparatov iz živali in ki odpravljajo možna tveganja, je treba uporabljati poleg pravil o varstvu nekaterih prosto živečih živalskih vrst, določenih v Uredbi Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (29), zaradi drugačnega cilja navedene uredbe. Omejitve glede zdravja živali ne smejo veljati za anatomske preparate iz živali ali živalskih stranskih proizvodov, pri katerih se uporabljajo postopki, kot je plastinacija, ki enakovredno odpravljajo možna tveganja, da se omogoči uporaba takih preparatov, zlasti v izobraževanju.

(34)

Čebelarski stranski proizvodi, ki so namenjeni dajanju na trg, morajo biti prosti nekaterih bolezni, za katere so dovzetne čebele in ki so navedene v Direktivi Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (30).

(35)

Evropski parlament in Svet sta pozvala Komisijo, da določi končno točko v proizvodni verigi oleokemičnih proizvodov, po kateri za njih ne veljajo več zahteve iz Uredbe (ES) št. 1069/2009. Odločitev o taki končni točki je treba sprejeti takoj, ko je na voljo ocena o zmožnosti oleokemičnih postopkov za zmanjšanje možnih zdravstvenih tveganj, ki jih lahko povzročajo predelane živalske maščobe iz katere koli kategorije.

(36)

V tej uredbi je treba navesti sklicevanje na Uredbo Komisije (EU) št. 206/2010 z dne 12. marca 2010 o seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se odobri vnos nekaterih živali in svežega mesa v Evropsko unijo, ter o zahtevah za izdajo veterinarskih spričeval (31), z namenom, da se odobri uvoz nekaterih živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov iz navedenih tretjih držav in drugih ozemelj, ker so tveganja pri navedenih proizvodih enaka tveganjem, ki jih lahko povzroči uvoz živih živali ali svežega mesa.

(37)

Navesti je treba dodatne sezname tretjih držav, iz katerih se lahko uvažajo nekatere snovi živalskega izvora, za namene opredelitve tretjih držav, iz katerih se lahko uvažajo živalski stranski proizvodi zadevnih vrst živali na podlagi podobnih premislekov o zdravstvenih tveganjih, in da se zagotovi skladnost zakonodaje Unije. Taki seznami so določeni v Odločbi Komisije 2004/211/ES z dne 6. januarja 2004 o uvedbi seznama tretjih držav in delov njihovega ozemlja, s katerih države članice dovolijo uvoz živih kopitarjev in semena, jajčnih celic in zarodkov vrste kopitarji, ter o spremembi odločb 93/195/EGS in 94/63/ES (32), Uredbi Komisije (EU) št. 605/2010 z dne 2. julija 2010 o pogojih zdravstvenega varstva živali, javnozdravstvenih pogojih in veterinarskih spričevalih za vnos surovega mleka in mlečnih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, v Evropsko unijo (33), Odločbi Komisije 2006/766/ES z dne 6. novembra 2006 o določitvi seznamov tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen uvoz školjk, iglokožcev, plaščarjev, morskih polžev in ribiških proizvodov (34), Uredbi Komisije (ES) št. 798/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (35) in Uredbi Komisije (ES) št. 119/2009 z dne 9. februarja 2009 o seznamu tretjih držav ali njihovih delov za uvoz mesa divjih leporidov, nekaterih divjih kopenskih sesalcev in gojenih kuncev v Skupnost ali njegov tranzit skozi Skupnost ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval (36).

(38)

Ker odpadki iz fotografske dejavnosti, pri kateri se uporabljajo nekateri živalski stranski proizvodi, kot je hrbtenica govedi, povzročajo ne le tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, temveč tudi tveganja za okolje, bi jih bilo treba bodisi odstranjevati bodisi izvažati v tretjo državo izvora živalskih stranskih proizvodov v skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (37).

(39)

V pravilih za tranzit nekaterih živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov skozi Evropsko unijo med ozemlji Ruske federacije bi se bilo treba sklicevati na seznam mejnih kontrolnih točk, določen v Odločbi Komisije 2009/821/ES z dne 28. septembra 2009 o sestavi seznama odobrenih mejnih kontrolnih točk, določitvi nekaterih pravil za kontrolne preglede, ki jih izvajajo veterinarski strokovnjaki Komisije, in določitvi veterinarskih enot v Traces (38). Za namene takega tranzita je treba uporabiti skupni veterinarski vstopni dokument, določen v Uredbi Komisije (ES) št. 136/2004 z dne 22. januarja 2004 o postopkih za veterinarske preglede proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, na mejnih kontrolnih točkah Skupnosti (39).

(40)

V tej uredbi je treba določiti, da morajo biti veterinarska spričevala, ki morajo spremljati pošiljke živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov na vstopni točki v Unijo, na kateri se izvajajo veterinarski pregledi, izdana v skladu z načeli certificiranja, ki so enaka načelom iz Direktive Sveta 96/93/ES z dne 17. decembra 1996 o certificiranju živali in živalskih proizvodov (40).

(41)

Zaradi skladnosti zakonodaje Unije je treba uradni nadzor nad celotno verigo živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov izvajati v skladu s splošnimi obveznostmi za uradni nadzor iz Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (41).

(42)

Zato je treba v tej uredbi določiti izvedbene ukrepe za Uredbo (ES) št. 1069/2009.

(43)

Z Uredbo (ES) št. 1069/2009 se razveljavi Uredba (ES) št. 1774/2002 , z učinkom od 4. marca 2011.

(44)

Po sprejetju Uredbe (ES) št. 1774/2002 so bili sprejeti nekateri izvedbeni akti, in sicer Uredba Komisije (ES) št. 811/2003 (42) glede prepovedi recikliranja znotraj iste živalske vrste za ribe, zakopavanja in sežiganja živalskih stranskih proizvodov, Odločba Komisije 2003/322/ES (43) glede hranjenja nekaterih vrst ptic mrhovinark z nekaterimi snovmi iz kategorije 1, Odločba Komisije 2003/324/ES (44) glede odstopanja od prepovedi recikliranja znotraj iste vrste za kožuharje, Uredba Komisije (ES) št. 79/2005 (45) o mleku in proizvodih na osnovi mleka, (ES) št. 92/2005 (46) glede načinov odstranjevanja oziroma uporabe, (ES) št. 181/2006 (47) v zvezi z organskimi gnojili in sredstvi za izboljšanje tal razen hlevskega gnoja, (ES) št. 1192/2006 (48) glede seznamov odobrenih obratov in (ES) št. 2007/2006 (49) v zvezi z uvozom in tranzitom nekaterih vmesnih proizvodov, pridobljenih iz snovi kategorije 3.

(45)

Poleg tega so bili sprejeti tudi nekateri prehodni ukrepi, zlasti Uredba Komisije (ES) št. 878/2004 (50) o uvozu nekaterih snovi kategorij 1 in 2 in ravnanju z njimi, Odločba Komisije 2004/407/ES (51) glede uvoza nekaterih snovi za proizvodnjo želatine za fotografske namene in Uredba Komisije (ES) št. 197/2006 (52) glede ravnanja z nekdanjimi živili in njihovega odstranjevanja za določitev ukrepov, ki ustrezajo tveganjem pri nekaterih posebnih uporabah stranskih živalskih proizvodov.

(46)

Zaradi nadaljnje poenostavitve pravil Unije za živalske stranske proizvode, kot je to zahtevalo predsedstvo Sveta v času sprejetja Uredbe (ES) št. 1069/2009, so bili pregledani navedeni izvedbeni in prehodni ukrepi. Zdaj jih je treba s to uredbo razveljaviti in nadomestiti, kakor je potrebno, da se zagotovi usklajen pravni okvir za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode.

(47)

Uredba (ES) št. 1069/2009 se uporablja od 4. marca 2011, zato je treba tudi to uredbo uporabljati od navedenega datuma. Poleg tega je treba zagotoviti prehodno obdobje, da se zainteresiranim stranem omogoči dovolj časa za uskladitev z novimi pravili iz te uredbe in za dajanje na trg nekaterih proizvodov, ki so bili proizvedeni v skladu z zdravstvenimi pravili Unije, ki so veljali pred navedenim datumom, ter da se omogoči neprekinjen uvoz, ko začnejo veljati zahteve te uredbe.

(48)

Dajanje na trg in izvoz nekaterih proizvodov iz Uredbe (ES) št. 878/2004 je treba še naprej izvajati v skladu z nacionalnimi ukrepi, ker tveganja, povezana z omejenimi količinami zadevnih snovi, trenutno omogočajo njihovo ureditev na nacionalni ravni do morebitne prihodnje uskladitve. Do sprejetja ukrepov za zbiranje in odstranjevanje nekaterih omejenih količin proizvodov živalskega izvora iz maloprodajnega sektorja na podlagi nadaljnjih dokazov bi moral biti pristojni organ še naprej pooblaščen za izdajanje dovoljenj za druge načine zbiranja in odstranjevanja takih proizvodov, če je zagotovljena enakovredna raven zaščite javnega zdravja in zdravja živali.

(49)

V skladu z zahtevo, ki jo je Evropski parlament izrazil, ko je v prvi obravnavi odobril Uredbo (ES) št. 1069/2009, in ob upoštevanju podrobnejših predlogov Parlamenta za obravnavo nekaterih tehničnih vprašanj, je bil 27. septembra 2010 osnutek te uredbe predložen Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane z namenom izmenjave pogledov.

(50)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa izvedbene ukrepe:

(a)

za pravila o javnem zdravju in zdravju živali za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode iz Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b)

glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na mejnih kontrolnih točkah, kot je določeno v členu 16(1)(e) in (f) Direktive 97/78/ES.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz Priloge I.

Člen 3

Končna točka v proizvodni verigi za nekatere pridobljene proizvode

Naslednji pridobljeni proizvodi, razen uvoženih, se lahko dajejo na trg brez omejitev, kot je določeno v členu 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009:

(a)

biodizel, ki izpolnjuje zahteve za odstranjevanje in uporabo pridobljenih proizvodov iz točke 2(b) oddelka 3 poglavja IV Priloge IV;

(b)

predelana hrana za hišne živali, ki izpolnjuje posebne pogoje za predelano hrano za hišne živali iz točke 7(a) poglavja II Priloge XIII;

(c)

pasje žvečilke, ki izpolnjujejo posebne zahteve za pasje žvečilke iz točke 7(b) poglavja II Priloge XIII;

(d)

kože kopitarjev, ki izpolnjujejo posebne zahteve za končno točko za te proizvode iz točke C poglavja V Priloge XIII;

(e)

volna in dlaka, ki izpolnjujeta posebne zahteve za končno točko za te proizvode iz točke B poglavja VII Priloge XIII;

(f)

perje in puh, ki izpolnjujeta posebne zahteve za končno točko za te proizvode iz točke C poglavja VII Priloge XIII;

(g)

krzno, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja VIII Priloge XIII.

Člen 4

Nevarne prenosljive bolezni

Bolezni, ki jih je OIE navedla v členu 1.2.3 Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali, izdaja iz leta 2010, in v poglavju 1.3 Zoosanitarnega kodeksa za vodne živali, izdaja iz leta 2010, se štejejo za nevarne prenosljive bolezni za namene splošnih omejitev glede zdravja živali, kot je to določeno v členu 6(1)(b)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

POGLAVJE II

ODSTRANJEVANJE IN UPORABA ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV IN PRIDOBLJENIH PROIZVODOV

Člen 5

Omejitve glede uporabe živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov

1.   Nosilci dejavnosti v državah članicah, navedenih v poglavju I Priloge II, morajo izpolnjevati pogoje za krmljenje kožuharjev z nekaterimi snovmi, pridobljenimi iz trupov ali delov živali iste živalske vrste, navedenih v istem poglavju.

2.   Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati omejitve glede krmljenja rejnih živali s krmnimi rastlinami z zemljišča, na katerem so bila uporabljena nekatera organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal, kakor je navedeno v poglavju II Priloge II.

Člen 6

Zahteve za sežiganje in sosežiganje

1.   Pristojni organ zagotovi, da se sežiganje in sosežiganje živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov izvajata le:

(a)

v sežigalnicah in sosežigalnicah, ki imajo dovoljenje za obratovanje v skladu z Direktivo 2000/76/ES, ali

(b)

za obrate, za katere se ne zahteva dovoljenje v skladu z Direktivo 2000/76/ES, v sežigalnicah in sosežigalnicah, ki jih je pristojni organ odobril za odstranjevanje s sežiganjem ali odstranjevanje ali predelavo živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če so odpadki, s sosežiganjem, v skladu s členom 24(1)(b) ali (c) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

2.   Pristojni organ v skladu s členom 24(1)(b) ali (c) Uredbe (ES) št. 1069/2009 odobri sežigalnice in sosežigalnice iz točke 1(b) le, če izpolnjujejo pogoje iz Priloge III k tej uredbi.

3.   Upravljavci sežigalnic in sosežigalnic morajo izpolnjevati splošne zahteve za sežiganje in sosežiganje iz poglavja I Priloge III.

4.   Upravljavci sežigalnic in sosežigalnic z veliko zmogljivostjo morajo izpolnjevati zahteve iz poglavja II Priloge III.

5.   Upravljavci sežigalnic in sosežigalnic z majhno zmogljivostjo morajo izpolnjevati zahteve iz poglavja III Priloge III.

Člen 7

Odlaganje nekaterih snovi kategorij 1 in 3

Z odstopanjem od člena 12 in člena 14(c) Uredbe (ES) št. 1069/2009 lahko pristojni organ dovoli odstranjevanje naslednjih snovi kategorij 1 in 3 na pooblaščenem odlagališču:

(a)

snovi kategorije 1 iz člena 8(c) Uredbe(ES) št. 1069/2009, kadar gre za uvoženo hrano za hišne živali ali hrano za hišne živali, proizvedeno iz uvoženih snovi;

(b)

snovi kategorije 3 iz člena 10(f) in (g) Uredbe (ES) št. 1069/2009, če:

(i)

te snovi niso bile v stiku s katerim koli živalskim stranskim proizvodom iz členov 8 in 9 ter člena 10(a) do (e) in (h) do (p) navedene uredbe;

(ii)

so v času, ko so namenjene za odstranitev, snovi:

iz člena 10(f) navedene uredbe predelane, kot je opredeljeno v členu 2(1)(m) Uredbe (ES) št. 852/2004, in

iz člena 10(g) navedene uredbe predelane v skladu s poglavjem II Priloge X k tej uredbi ali v skladu s posebnimi zahtevami za hrano za hišne živali iz poglavja II Priloge XIII k tej uredbi ter

(iii)

odstranjevanje takih snovi ne ogroža javnega zdravja in zdravja živali.

Člen 8

Zahteve za predelovalne obrate in druge obrate

1.   Nosilci dejavnosti zagotovijo, da predelovalni obrati in drugi obrati, ki so pod njihovim nadzorom, izpolnjujejo naslednje zahteve iz poglavja I Priloge IV:

(a)

splošne zahteve za predelavo iz oddelka 1;

(b)

zahteve za obdelavo odpadne vode iz oddelka 2;

(c)

posebne zahteve za predelavo snovi kategorije 1 in 2 iz oddelka 3;

(d)

posebne zahteve za predelavo snovi kategorije 3 iz oddelka 4.

2.   Pristojni organ odobri predelovalne obrate in druge obrate le, če izpolnjujejo pogoje iz poglavja I Priloge IV.

Člen 9

Higienske zahteve in zahteve glede predelave za predelovalne obrate in druge obrate

Nosilci dejavnosti zagotovijo, da obrati in objekti, ki so pod njihovim nadzorom, izpolnjujejo naslednje zahteve iz Priloge IV:

(a)

higienske zahteve in zahteve glede predelave iz poglavja II;

(b)

standardne metode predelave iz poglavja III, če se take metode uporabljajo v obratu ali objektu;

(c)

alternativne metode predelave iz poglavja IV, če se take metode uporabljajo v obratu ali objektu.

Člen 10

Zahteve glede pretvorbe živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov v bioplin in kompost

1.   Nosilci dejavnosti zagotovijo, da obrati in objekti, ki so pod njihovim nadzorom, izpolnjujejo naslednje zahteve glede pretvorbe živalskih stranskih proizvodov v bioplin in kompost iz Priloge V:

(a)

zahteve za obrate za pridobivanje bioplinov in obrate za kompostiranje iz poglavja I;

(b)

higienske zahteve za obrate za pridobivanje bioplinov in obrate za kompostiranje iz poglavja II;

(c)

standardne parametre pretvorbe iz oddelka 1 poglavja III;

(d)

standarde za presnovne ostanke in kompost iz oddelka 3 poglavja III.

2.   Pristojni organ odobri obrate za pridobivanje bioplinov in kompostiranje le, če izpolnjujejo zahteve iz Priloge V.

3.   Pristojni organ lahko dovoli uporabo alternativnih parametrov pretvorbe za obrate za pridobivanje bioplinov in obrate za kompostiranje v skladu z zahtevami iz oddelka 2 poglavja III Priloge V.

POGLAVJE III

ODSTOPANJA OD NEKATERIH DOLOČB UREDBE (ES) št. 1069/2009

Člen 11

Posebna pravila za raziskovalne in diagnostične vzorce

1.   Pristojni organ lahko dovoli prevoz, uporabo in odstranjevanje raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev pod pogoji, ki zagotavljajo nadzor nad tveganji v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.

Pristojni organ zlasti zagotovi, da nosilci dejavnosti izpolnjujejo zahteve iz poglavja I Priloge VI.

2.   Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati posebna pravila za raziskovalne in diagnostične vzorce iz poglavja I Priloge VI.

3.   Nosilci dejavnosti lahko v drugo državo članico odpremijo raziskovalne in diagnostične vzorce, ki vsebujejo naslednje živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, brez obveščanja pristojnega organa države članice izvora v skladu s členom 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in brez obveščanja pristojnega organa namembne države članice prek sistema Traces ter njegove odobritve prejema pošiljke v skladu s členom 48(1) in (3) navedene uredbe:

(a)

snovi kategorij 1 in 2 ter mesno-kostno moko ali živalske maščobe, pridobljene iz snovi kategorij 1 in 2;

(b)

predelane živalske beljakovine.

Člen 12

Posebna pravila za trgovske vzorce in razstavne predmete

1.   Pristojni organ lahko dovoli prevoz, uporabo in odstranjevanje trgovskih vzorcev in razstavnih predmetov pod pogoji, ki zagotavljajo nadzor nad tveganji v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.

Pristojni organ zlasti zagotovi, da nosilci dejavnosti izpolnjujejo zahteve iz točk 2, 3 in 4 oddelka 1 poglavja I Priloge VI.

2.   Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati posebna pravila za trgovske vzorce in razstavne predmete iz oddelka 2 poglavja I Priloge VI.

3.   Nosilci dejavnosti lahko v drugo državo članico odpremijo trgovske vzorce, ki vsebujejo naslednje živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, brez obveščanja pristojnega organa države članice izvora v skladu s členom 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in brez obveščanja pristojnega organa namembne države članice prek sistema Traces ter njegove odobritve prejema pošiljke v skladu s členom 48(1) in (3) navedene uredbe:

(a)

snovi kategorij 1 in 2 ter mesno-kostno moko ali živalske maščobe, pridobljene iz snovi kategorij 1 in 2;

(b)

predelane živalske beljakovine.

Člen 13

Posebna pravila za krmljenje

1.   Nosilci dejavnosti lahko s snovmi kategorije 2, če te prihajajo iz živali, ki niso bile usmrčene ali niso poginile zaradi bolezni ali suma bolezni, prenosljive na ljudi ali živali, krmijo naslednje živali, če so izpolnjene splošne zahteve iz oddelka 1 poglavja II Priloge VI in vsi drugi pogoji, ki jih lahko določi pristojni organ:

(a)

živali v živalskih vrtovih;

(b)

kožuharje;

(c)

pse iz priznanih vzrejnih legel ali tropov lovskih psov;

(d)

pse in mačke v zavetiščih;

(e)

ličinke in črve za ribiške vabe.

2.   Nosilci dejavnosti lahko s snovmi kategorije 3 krmijo naslednje živali, če so izpolnjene splošne zahteve iz oddelka 1 poglavja II Priloge VI in vsi drugi pogoji, ki jih lahko določi pristojni organ:

(a)

živali v živalskih vrtovih;

(b)

kožuharje;

(c)

pse iz priznanih vzrejnih legel ali tropov lovskih psov;

(d)

pse in mačke v zavetiščih;

(e)

ličinke in črve za ribiške vabe.

Člen 14

Krmljenje nekaterih živalskih vrst na postajah za krmljenje in zunaj njih ter v živalskih vrtovih

1.   Pristojni organ lahko dovoli uporabo snovi kategorije 1, ki zajemajo celotne trupe ali dele mrtvih živali, ki vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, za krmljenje:

(a)

na postajah za krmljenje ogroženih ali zaščitenih vrst ptic mrhovinark in drugih živalskih vrst, ki živijo v svojem naravnem habitatu, zaradi spodbujanja biotske raznovrstnosti, v skladu s pogoji iz oddelka 2 poglavja II Priloge VI;

(b)

zunaj postaj za krmljenje, če je to primerno brez predhodnega zbiranja mrtvih živali, za krmljenje prosto živečih živali iz točke 1(a) oddelka 2 poglavja II Priloge VI, v skladu s pogoji iz oddelka 3 navedenega poglavja.

2.   Pristojni organ lahko dovoli uporabo snovi kategorije 1 iz celotnih trupov ali delov mrtvih živali, ki vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, in uporabo snovi, pridobljenih iz živali iz živalskih vrtov, za krmljenje živali v živalskih vrtovih v skladu s pogoji iz oddelka 4 poglavja II Priloge VI.

Člen 15

Posebna pravila za zbiranje in odstranjevanje

Če pristojni organ dovoli odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov z odstopanjem iz člena 19(1)(a), (b), (c) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, mora tako odstranjevanje izpolnjevati naslednja posebna pravila iz poglavja III Priloge VI:

(a)

posebna pravila za odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov, določena v oddelku 1;

(b)

pravila za sežiganje in zakopavanje živalskih stranskih proizvodov na oddaljenih območjih, določena v oddelku 2;

(c)

pravila za sežiganje in zakopavanje čebel in čebelarskih stranskih proizvodov, določena v oddelku 3.

POGLAVJE IV

IZDAJANJE DOVOLJENJ ZA ALTERNATIVNE METODE

Člen 16

Standardna oblika za vloge za izdajo dovoljenj za alternativne metode

1.   Vloge za izdajanje dovoljenj za alternativne metode pri uporabi ali odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, kot je navedeno v členu 20(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, predložijo države članice ali zainteresirane strani v skladu z zahtevami glede standardne oblike za vloge za alternativne metode iz Priloge VII.

2.   Države članice določijo nacionalne kontaktne točke, ki zagotavljajo informacije o pristojnem organu, odgovornem za ocenjevanje vlog za izdajanje dovoljenj za alternativne metode pri uporabi ali odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov.

3.   Komisija na svoji spletni strani objavi seznam nacionalnih kontaktnih točk.

POGLAVJE V

ZBIRANJE, PREVOZ, IDENTIFIKACIJA IN SLEDLJIVOST

Člen 17

Zahteve glede komercialnih dokumentov in veterinarskih spričeval, identifikacije, zbiranja in prevoza živalskih stranskih proizvodov ter sledljivosti

1.   Nosilci dejavnosti glede živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov zagotovijo, da:

(a)

izpolnjujejo zahteve glede zbiranja, prevoza in identifikacije iz poglavij I in II Priloge VIII;

(b)

jih med prevozom spremljajo komercialni dokumenti ali veterinarska spričevala v skladu z zahtevami iz poglavja III Priloge VIII.

2.   Nosilci dejavnosti, ki pošiljajo, prevažajo ali prejemajo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, vodijo evidenco pošiljk in z njimi povezanih komercialnih dokumentov ali veterinarskih spričeval v skladu z zahtevami iz poglavja IV Priloge VIII.

3.   Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati zahteve za označevanje nekaterih pridobljenih proizvodov, določene v poglavju V Priloge VIII.

POGLAVJE VI

REGISTRACIJA IN ODOBRITEV OBRATOV IN OBJEKTOV

Člen 18

Zahteve glede odobritve enega ali več obratov in objektov za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi na istem kraju

Pristojni organ lahko odobri več kot en obrat ali objekt za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi na istem kraju, če se prenašanje tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali med obrati ali objekti prepreči z njihovo razporeditvijo in ravnanjem z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi v obratih ali objektih.

Člen 19

Zahteve za nekatere odobrene obrate in objekte za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi

Nosilci dejavnosti zagotovijo, da obrati in objekti pod njihovim nadzorom, ki jih je odobril pristojni organ, izpolnjujejo zahteve, določene v naslednjih poglavjih Priloge IX k tej uredbi, kadar izvajajo eno ali več naslednjih dejavnosti iz člena 24(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009:

(a)

v poglavju I, kadar proizvajajo hrano za hišne živali, kot je navedeno v členu 24(1)(e) navedene uredbe;

(b)

v poglavju II, kadar skladiščijo živalske stranske proizvode, kot je navedeno v členu 24(1)(i) navedene uredbe, in kadar ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi po njihovem zbiranju, in sicer z naslednjimi operacijami, navedenimi v členu 24(1)(h) navedene uredbe:

(i)

sortiranje;

(ii)

razsek;

(iii)

hlajenje;

(iv)

zamrzovanje;

(v)

soljenje;

(vi)

konzerviranje z drugimi postopki;

(vii)

odstranjevanje kož ali odstranjevanje snovi s specifičnim tveganjem;

(viii)

operacije, ki vključujejo ravnanje z živalskimi stranski proizvodi, ki se izvajajo v skladu z obveznostmi iz veterinarske zakonodaje Unije;

(ix)

higienizacija/pasterizacija živalskih stranskih proizvodov, namenjenih pretvorbi v bioplin/kompost, pred tako pretvorbo v bioplin ali kompost v drugem obratu ali objektu v skladu s Prilogo V k tej uredbi;

(x)

sejanje;

(c)

v poglavju III, kadar skladiščijo pridobljene proizvode za nekatere namene, navedene v členu 24(1)(j) navedene uredbe.

Člen 20

Zahteve za nekatere registrirane obrate in objekte za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi

1.   Upravljavci registriranih objektov ali obratov ali drugi registrirani nosilci dejavnosti ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi v skladu s pogoji iz poglavja IV Priloge IX.

2.   Registrirani nosilci dejavnosti, ki prevažajo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, razen med prostori istega nosilca dejavnosti, morajo zlasti izpolnjevati pogoje iz točke 2 poglavja IV Priloge IX.

3.   Odstavka 1 in 2 ne veljata za:

(a)

odobrene nosilce dejavnosti, ki opravljajo prevoz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov kot pomožno dejavnost;

(b)

nosilce dejavnosti, ki so registrirani za dejavnosti prevoza v skladu z Uredbo (ES) št. 183/2005.

4.   Pristojni organ lahko naslednje nosilce dejavnosti oprosti obveznosti obveščanja iz člena 23(1)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009:

(a)

nosilce dejavnosti, ki ravnajo z lovskimi trofejami ali drugimi preparati iz poglavja VI Priloge XIII k tej uredbi ali jih ustvarjajo za zasebne ali nekomercialne namene;

(b)

nosilce dejavnosti, ki ravnajo z raziskovalnimi in diagnostičnimi vzorci za izobraževalne namene ali jih odstranjujejo.

POGLAVJE VII

DAJANJE NA TRG

Člen 21

Predelava in dajanje na trg živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov za krmljenje rejnih živali razen kožuharjev

1.   Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati naslednje zahteve za dajanje na trg, razen uvoza, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, namenjenih za krmljenje rejnih živali razen kožuharjev, kot je določeno v členu 31(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009, navedene v Prilogi X k tej uredbi:

(a)

splošne zahteve za predelavo in dajanje na trg iz poglavja I;

(b)

posebne zahteve za predelane živalske beljakovine in druge pridobljene proizvode iz poglavja II;

(c)

zahteve za nekatero krmo za ribe in ribiške vabe iz poglavja III.

2.   Pristojni organ lahko dovoli dajanje na trg, razen uvoza, mleka, proizvodov na osnovi mleka in proizvodov, pridobljenih iz mleka, ki so opredeljeni kot snovi kategorije 3 v skladu s členom 10(e), (f) in (h) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in ki niso predelani v skladu s splošnimi zahtevami iz dela I oddelka 4 poglavja II Priloge X k tej uredbi, če navedene snovi izpolnjujejo zahteve za odstopanje za dajanje na trg mleka, predelanega v skladu z nacionalnimi standardi, določenimi v delu II navedenega oddelka.

Člen 22

Dajanje na trg in uporaba organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal

1.   Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati zahteve za dajanje na trg, razen uvoza, organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal ter uporabo takih proizvodov, zlasti njihovo uporabo na zemljišču, kot je določeno v členu 15(1)(i) in členu 32(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, navedene v Prilogi XI k tej uredbi.

2.   Za dajanje na trg gvana prosto živečih morskih ptic, vključno z njegovim uvozom, ne veljajo nobeni pogoji v zvezi z zdravstvenim varstvom živali.

3.   Pristojni organ države članice, v kateri naj bi se organsko gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal, proizvedeno iz mesno-kostne moke iz snovi kategorije 2 ali iz predelanih živalskih beljakovin, uporabljalo na zemljišču, odobri eno ali več sestavin, ki naj bi se mešala(-e) s temi snovmi, v skladu s členom 32(1)(d) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in na podlagi meril iz točke 3 oddelka 1 poglavja II Priloge XI k tej uredbi.

4.   Z odstopanjem od člena 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 lahko pristojni organi države članice izvora in namembne države članice, ki imata skupno mejo, dovolijo odpremo gnoja, ki se prevaža med kmetijami v obmejnih regijah teh dveh držav, pod ustreznimi pogoji za nadzor nad vsemi možnimi tveganji v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, kot je obveznost zadevnih nosilcev dejavnosti, da vodijo ustrezne evidence, ki so določeni v dvostranskem sporazumu.

5.   Kot je navedeno v členu 30(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, pristojni organi držav članic po potrebi spodbujajo pripravo, razširjanje in uporabo nacionalnih smernic za dobro kemijsko prakso pri uporabi organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal.

Člen 23

Vmesni proizvodi

1.   Vmesni proizvodi, ki se uvažajo v Unijo ali so v tranzitu skozi Unijo, morajo izpolnjevati pogoje, ki zagotavljajo nadzor nad tveganji v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali iz Priloge XII k tej uredbi.

2.   Z vmesnimi proizvodi, ki so bili prepeljani v obrat ali objekt iz točke 3 Priloge XII k tej uredbi, se lahko ravna brez nadaljnjih omejitev iz uredbe (ES) št. 1069/2009 in te uredbe, če:

(a)

ima obrat ali objekt ustrezne objekte in naprave za sprejetje vmesnih proizvodov, ki preprečujejo prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali;

(b)

vmesni proizvodi ne povzročajo nobenih tveganj za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, zaradi prečiščevanja ali drugih načinov obdelave, po katerih so bili živalski stranski proizvodi v vmesnem proizvodu obdelani, zaradi koncentracije živalskih stranskih proizvodov v vmesnem proizvodu ali zaradi ustreznih bioloških varnostnih ukrepov za ravnanje z vmesnimi proizvodi;

(c)

v obratu ali objektu vodijo evidence o količini prejetih snovi, njihovi kategoriji, če je to primerno, in obratu, objektu ali nosilcu dejavnosti, ki so mu dobavili proizvode, ter

(d)

se neuporabljeni vmesni proizvodi ali druge odvečne snovi iz obrata ali objekta, kot so proizvodi, ki jim je potekel rok uporabe, odstranijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.

3.   Upravljavec ali lastnik namembnega obrata oziroma objekta ali njegov predstavnik uporabita in/ali odpremita vmesne proizvode izključno za nadaljnje mešanje, premazovanje, sestavljanje, pakiranje ali označevanje.

Člen 24

Hrana za hišne živali in drugi pridobljeni proizvodi

1.   Prepovedana je uporaba snovi kategorije 1 iz člena 8(a), (b), (d) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za proizvodnjo pridobljenih proizvodov, namenjenih prehrani ali uporabi za ljudi ali živali, razen za pridobljene proizvode iz členov 33 in 36 navedene uredbe.

2.   Kadar se lahko živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi uporabljajo za krmljenje rejnih živali ali za druge namene, navedene v členu 36(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se dajejo na trg, razen uvoza, v skladu s posebnimi zahtevami za predelane živalske beljakovine in druge pridobljene proizvode iz poglavja II Priloge X k tej uredbi, če v Prilogi XIII k tej uredbi niso navedene nobene posebne zahteve za take proizvode.

3.   Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati zahteve glede dajanja na trg, razen uvoza, hrane za hišne živali, kot je določeno v členu 40 Uredbe (ES) št. 1069/2009, navedene v poglavjih I in II Priloge XIII k tej uredbi.

4.   Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati zahteve glede dajanja na trg, razen uvoza, pridobljenih proizvodov, kot je določeno v členu 40 Uredbe (ES) št. 1069/2009, navedene v poglavju I in poglavjih od III do XII Priloge XIII k tej uredbi.

POGLAVJE VIII

UVOZ, TRANZIT IN IZVOZ

Člen 25

Uvoz, tranzit in izvoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov

1.   Prepovedana sta uvoz v Unijo in tranzit skozi Unijo naslednjih živalskih stranskih proizvodov:

(a)

nepredelanega gnoja,

(b)

neobdelanega perja in delov peres ter puha,

(c)

čebeljega voska v obliki čebeljega satja.

2.   Za uvoz v Unijo in tranzit skozi Unijo naslednjega ne veljajo nobeni pogoji v zvezi z zdravstvenim varstvom živali:

(a)

volne in dlake, ki je bila strojno prana ali obdelana z drugo metodo, ki preprečuje kakršna koli nesprejemljiva tveganja;

(b)

krzna, ki se je sušilo najmanj dva dneva pri temperaturi okolja 18 °C in 55-odstotni vlažnosti.

3.   Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati naslednje posebne zahteve glede uvoza v Unijo in tranzita skozi Unijo nekaterih živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, kot je določeno v členu 41(3) in členu 42 Uredbe (ES) št. 1069/2009, navedene v Prilogi XIV k tej uredbi:

(a)

posebne zahteve za uvoz in tranzit snovi kategorije 3 in pridobljenih proizvodov za uporabo v krmni verigi, razen za hrano za hišne živali ali za krmo za kožuharje, iz poglavja I navedene priloge;

(b)

posebne zahteve za uvoz in tranzit živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali iz poglavja II navedene priloge.

Člen 26

Dajanje na trg, vključno z uvozom, in izvoz nekaterih snovi kategorije 1

Pristojni organ lahko dovoli dajanje na trg, vključno z uvozom, in izvoz kož, pridobljenih iz živali, ki so bile predmet nezakonite uporabe snovi, kot je opredeljeno v členu 1(2)(d) Direktive 96/22/ES ali členu 2(b) Direktive 96/23/ES, črevesja prežvekovalcev z njihovo vsebino ali brez nje ter kosti in kostnih proizvodov, ki vsebujejo hrbtenico in lobanjo, če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)

navedene snovi ne smejo biti snovi kategorije 1, pridobljene iz katere koli od naslednjih živali:

(i)

živali, za katere obstaja sum, da so okužene z eno od oblik TSE v skladu z Uredbo (ES) št. 999/2001;

(ii)

živali, pri katerih je TSE uradno potrjena;

(iii)

živali, ki so bile usmrčene v okviru ukrepov za izkoreninjenje TSE;

(b)

navedene snovi ne smejo biti namenjene za nobeno od naslednjih uporab:

(i)

krmljenje;

(ii)

uporabo na zemljišču, na katerem se krmijo rejne živali;

(iii)

proizvodnjo:

kozmetičnih izdelkov, kakor so opredeljeni v členu 1(1) Direktive 76/768/EGS;

aktivnih medicinskih pripomočkov za vsaditev, kakor so opredeljeni v členu 1(2)(c) Direktive 90/385/EGS;

medicinskih pripomočkov, kakor so opredeljeni v členu 1(2)(a) Direktive 93/42/EGS;

in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov, kakor so opredeljeni v členu 1(2)(b) Direktive 98/79/ES;

zdravil za uporabo v veterinarski medicini, kakor so opredeljena v členu 1(2) Direktive 2001/82/ES;

zdravil, kakor so opredeljena v členu 1(2) Direktive 2001/83/ES;

(c)

snovi se morajo uvažati z nalepkami in izpolnjevati morajo posebne zahteve za nekatere premike živalskih stranskih proizvodov iz oddelka 1 poglavja IV Priloge XIV k tej uredbi;

(d)

snovi se morajo uvažati v skladu z zahtevami izdajanja zdravstvenih spričeval, določenimi v nacionalni zakonodaji.

Člen 27

Uvoz in tranzit raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev

1.   Pristojni organ lahko dovoli uvoz in tranzit raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev, ki vključujejo pridobljene proizvode ali živalske stranske proizvode, vključno z živalskimi stranskimi proizvodi iz člena 25(1), pod pogoji, ki zagotavljajo nadzor nad tveganji v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.

Taki pogoji zajemajo vsaj naslednji zahtevi:

(a)

pristojni organ namembne države članice je vnaprej dovolil vnos pošiljke in

(b)

pošiljka mora biti poslana pooblaščenemu uporabniku neposredno iz vstopne točke v Unijo.

2.   Nosilci dejavnosti morajo raziskovalne in diagnostične vzorce, ki so namenjeni uvozu prek države članice, ki ni namembna država članica, predložiti na odobreni mejni kontrolni točki s seznama v Prilogi I k Odločbi 2009/821/ES. Za raziskovalne in diagnostične vzorce se na mejni kontrolni točki ne opravijo veterinarski pregledi v skladu s poglavjem I Direktive 97/78/ES. Pristojni organ mejne kontrolne točke prek sistema Traces obvesti pristojni organ namembne države članice o vnosu raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev.

3.   Nosilci dejavnosti, ki ravnajo z raziskovalnimi in diagnostičnimi vzorci, morajo izpolnjevati posebne pogoje glede odstranjevanja raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev iz oddelka 1 poglavja III Priloge XIV k tej uredbi.

Člen 28

Uvoz in tranzit trgovskih vzorcev in razstavnih predmetov

1.   Pristojni organ lahko dovoli uvoz in tranzit trgovskih vzorcev v skladu s posebnimi pravili iz točke 1 oddelka 2 poglavja III Priloge XIV k tej uredbi.

2.   Nosilci dejavnosti, ki ravnajo s trgovskimi vzorci, morajo izpolnjevati posebna pravila glede ravnanja in odstranjevanja trgovskih vzorcev iz točk 2 in 3 oddelka 2 poglavja III Priloge XIV k tej uredbi.

3.   Pristojni organ lahko dovoli uvoz in tranzit razstavnih predmetov v skladu s posebnimi pravili za razstavne predmete iz oddelka 3 poglavja III Priloge XIV k tej uredbi.

4.   Nosilci dejavnosti, ki ravnajo z razstavnimi predmeti, morajo izpolnjevati pogoje glede pakiranja, ravnanja in odstranjevanja razstavnih predmetov iz oddelka 3 poglavja III Priloge XIV k tej uredbi.

Člen 29

Posebne zahteve za nekatere premike živalskih stranskih proizvodov med ozemlji Ruske federacije

1.   Pristojni organ dovoli posebne premike pošiljk živalskih stranskih proizvodov, ki prihajajo iz Ruske federacije in so vanjo namenjene neposredno ali prek druge tretje države po cesti ali železnici skozi Unijo, med odobrenimi mejnimi kontrolnimi točkami Unije s seznama v Prilogi I k Odločbi 2009/821/ES, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

veterinarske službe pristojnega organa na mejni kontrolni točki vstopa v Unijo pošiljko zapečatijo z zalivko s serijsko številko;

(b)

uradni veterinar pristojnega organa, odgovornega za mejno kontrolno točko, dokumente, ki so priloženi pošiljki in so navedeni v členu 7 Direktive 97/78/ES, na vsaki strani označi z žigom „SAMO ZA TRANZIT V RUSIJO SKOZI EU“;

(c)

postopkovne zahteve iz člena 11 Direktive 97/78/ES so izpolnjene;

(d)

uradni veterinar na mejni kontrolni točki vstopa potrdi v skupnem veterinarskem vstopnem dokumentu, določenem v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 136/2004, da je pošiljka sprejemljiva za tranzit.

2.   Iztovarjanje ali skladiščenje, kot je opredeljeno v členu 12(4) ali členu 13 Direktive 97/78/ES, za te pošiljke na ozemlju države članice ni dovoljeno.

3.   Pristojni organ opravlja redne preglede za zagotovitev, da število pošiljk in količine proizvodov, ki zapuščajo ozemlje Unije, ustrezajo vstopnemu številu in količinam.

Člen 30

Seznami obratov in objektov v tretjih državah

Seznami obratov in objektov v tretjih državah se vpišejo v sistem Traces v skladu s tehničnimi specifikacijami, ki jih Komisija objavi na svoji spletni strani.

Vsi seznami se redno posodabljajo.

Člen 31

Vzorci veterinarskih spričeval in izjav za uvoz in tranzit

Pošiljke živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov za uvoz v Unijo ali tranzit skozi Unijo morajo do vstopne točke v Unijo, na kateri se izvajajo veterinarski pregledi, kot je navedeno v Direktivi 97/78/ES, spremljati veterinarska spričevala in izjave v skladu z vzorci iz Priloge XV k tej uredbi.

POGLAVJE IX

URADNI NADZOR

Člen 32

Uradni nadzor

1.   Pristojni organ sprejme potrebne ukrepe za nadzor nad celotno verigo zbiranja, prevoza, uporabe in odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, kot je navedeno v členu 4(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Navedeni ukrepi se izvajajo v skladu z načeli uradnega nadzora, določenimi v členu 3 Uredbe (ES) št. 882/2004.

2.   Uradni nadzor iz odstavka 1 vključuje preglede vodenja evidenc in drugih dokumentov, ki se zahtevajo v pravilih te uredbe.

3.   Pristojni organ izvaja naslednji uradni nadzor, kot je navedeno v členu 45(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, v skladu z zahtevami iz Priloge XVI k tej uredbi:

(a)

uradni nadzor v predelovalnih obratih, kot je določeno v poglavju I;

(b)

uradni nadzor v zvezi z drugimi dejavnostmi, ki vključujejo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi, kot je določeno v oddelkih od 1 do 9 poglavja III.

4.   Pristojni organ izvaja preglede zalivk, ki se uporabljajo na pošiljkah živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov.

Če pristojni organ z zalivko zapečati tako pošiljko, ki se prevaža v namembni kraj, mora o tem obvestiti pristojni organ v namembnem kraju.

5.   Pristojni organ sestavi sezname obratov, objektov in nosilcev dejavnosti iz člena 47(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 v skladu z obliko, določeno v poglavju II Priloge XVI k tej uredbi.

6.   Pristojni organ namembne države članice sprejme odločitev o vlogi nosilca dejavnosti v zvezi s sprejetjem ali zavrnitvijo nekaterih snovi kategorije 1, snovi kategorije 2 in mesno-kostne moke ali živalske maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 1 in kategorije 2, v 20 koledarskih dneh od datuma prejema take vloge, če je ta predložena v enem od uradnih jezikov zadevne države članice.

7.   Nosilci dejavnosti predložijo vloge za odobritev iz odstavka 6 v skladu s standardno obliko, določeno v oddelku 10 poglavja III Priloge XVI k tej uredbi.

Člen 33

Ponovna odobritev objektov in obratov po izdaji začasne odobritve

1.   Če se za objekt ali obrat, odobren za predelavo snovi kategorije 3, pozneje izda začasna odobritev za predelavo snovi kategorije 1 ali kategorije 2 v skladu s členom 24(2)(b)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009, objekt ali obrat ne sme ponovno začeti predelovati snovi kategorije 3, če pred tem ne pridobi odobritve pristojnega organa, da lahko ponovno začne predelovati snovi kategorije 3 v skladu s členom 44 navedene uredbe.

2.   Če se za objekt ali obrat, odobren za predelavo snovi kategorije 2, pozneje izda začasna odobritev za predelavo snovi kategorije 1 v skladu s členom 24(2)(b)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009, objekt ali obrat ne sme ponovno začeti predelovati snovi kategorije 2, če pred tem ne pridobi odobritve pristojnega organa, da lahko ponovno začne predelovati snovi kategorije 2 v skladu s členom 44 navedene uredbe.

POGLAVJE X

KONČNE DOLOČBE

Člen 34

Omejitve pri dajanju na trg nekaterih živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov zaradi razlogov, povezanih z javnim zdravjem in zdravjem živali

Pristojni organ ne prepove ali omeji dajanja na trg naslednjih živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov zaradi razlogov, povezanih z javnim zdravjem ali zdravjem živali, ki niso navedeni v zakonodaji Unije in zlasti v Uredbi (ES) št. 1069/2009 ter v tej uredbi:

(a)

predelanih živalskih beljakovin in drugih pridobljenih proizvodov iz poglavja II Priloge X k tej uredbi;

(b)

hrane za hišne živali in nekaterih drugih pridobljenih proizvodov iz Priloge XIII k tej uredbi;

(c)

živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, uvoženih v Unijo ali v tranzitu skozi Unijo, navedenih v Prilogi XIV k tej uredbi.

Člen 35

Razveljavitev

1.   Razveljavijo se naslednji pravni akti:

(a)

Uredba (ES) št. 811/2003;

(b)

Odločba 2003/322/ES;

(c)

Odločba 2003/324/ES;

(d)

Uredba (ES) št. 878/2004;

(e)

Odločba 2004/407/ES;

(f)

Uredba (ES) št. 79/2005;

(g)

Uredba (ES) št. 92/2005;

(h)

Uredba (ES) št. 181/2006;

(i)

Uredba (ES) št. 197/2006;

(j)

Uredba (ES) št. 1192/2006;

(k)

Uredba (ES) št. 2007/2006.

2.   Sklicevanja na razveljavljene akte se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 36

Prehodni ukrepi

1.   Nosilci dejavnosti lahko v prehodnem obdobju do 31. decembra 2011 dajejo na trg organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, proizvedena pred 4. marcem 2011 v skladu z uredbama (ES) št. 1774/2002 in (ES) št. 181/2006:

(a)

če so bila proizvedena iz:

(i)

mesno-kostne moke, pridobljene iz snovi kategorije 2, ali

(ii)

predelanih živalskih beljakovin;

(b)

čeprav niso bila mešana s sestavino, da se prepreči poznejša uporaba mešanice za namene krmljenja.

2.   V prehodnem obdobju do 31. januarja 2012 se pošiljkam živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki jih spremlja veterinarsko spričevalo, izjava ali komercialni dokument, izpolnjen in podpisan v skladu z ustreznim vzorcem iz Priloge X k Uredbi (ES) št. 1774/2002, še naprej dovoli uvoz v Unijo, če so bili taka spričevala, izjave ali dokumenti izpolnjeni in podpisani pred 30. novembrom 2011.

3.   Države članice lahko v prehodnem obdobju do 31. decembra 2012 z odstopanjem od člena 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009 dovolijo zbiranje, prevoz in odstranjevanje snovi kategorije 3, ki vključujejo proizvode živalskega izvora, ali živil, ki vsebujejo proizvode živalskega izvora, ki niso več namenjeni prehrani ljudi iz komercialnih razlogov ali zaradi težav pri proizvodnji ali napak pri pakiranju ali drugih napak, ki ne predstavljajo tveganja za javno zdravje ali zdravje živali, kot je navedeno v členu 10(f) navedene uredbe, z načini, ki niso sežiganje ali zakopavanje na kraju samem, kot je navedeno v členu 19(1)(d) navedene uredbe, če so izpolnjene zahteve za odstranjevanje z drugimi načini, določene v poglavju IV Priloge VI k tej uredbi.

Člen 37

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 4. marca 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. februarja 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 300, 14.11.2009, str. 1.

(2)  UL L 24, 30.1.1998, str. 9.

(3)  UL L 229, 1.9.2009, str. 1.

(4)  UL L 332, 28.12.2000, str. 91.

(5)  UL L 182, 16.7.1999, str. 1.

(6)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(7)  UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

(8)  UL L 273, 10.10.2002, str. 1.

(9)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(10)  UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

(11)  UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(12)  UL L 20, 26.1.2010, str. 7.

(13)  UL 17, 6.10.1958, str. 385/58.

(14)  UL L 35, 8.2.2005, str. 1.

(15)  UL L 62, 15.3.1993, str. 49.

(16)  UL L 94, 31.3.2004, str. 63.

(17)  UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64.

(18)  UL L 262, 27.9.1976, str. 169.

(19)  UL L 125, 23.5.1996, str. 3.

(20)  UL L 125, 23.5.1996, str. 10.

(21)  UL L 343, 22.12.2009, str. 74.

(22)  UL L 311, 28.11.2001, str. 67.

(23)  UL L 311, 28.11.2001, str. 1.

(24)  UL L 169, 12.7.1993, str. 1.

(25)  UL L 331, 7.12.1998, str. 1.

(26)  UL L 189, 20.7.1990, str. 17.

(27)  UL L 192, 23.7.2010, str. 1.

(28)  UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(29)  UL L 61, 3.3.1997, str. 1.

(30)  UL L 268, 14.9.1992, str. 54.

(31)  UL L 73, 20.3.2010, str. 1.

(32)  UL L 73, 11.3.2004, str. 1.

(33)  UL L 175, 10.7.2010, str. 1.

(34)  UL L 320, 18.11.2006, str. 53.

(35)  UL L 226, 23.8.2008, str. 1.

(36)  UL L 39, 10.2.2009, str. 12.

(37)  UL L 190, 12.7.2006, str. 1.

(38)  UL L 296, 12.11.2009, str. 1.

(39)  UL L 21, 28.1.2004, str. 11.

(40)  UL L 13, 16.1.1997, str. 28.

(41)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(42)  UL L 117, 13.5.2003, str. 14.

(43)  UL L 117, 13.5.2003, str. 32.

(44)  UL L 117, 13.5.2003, str. 37.

(45)  UL L 16, 20.1.2005, str. 46.

(46)  UL L 19, 21.1.2005, str. 27.

(47)  UL L 29, 2.2.2006, str. 31.

(48)  UL L 215, 5.8.2006, str. 10.

(49)  UL L 379, 28.12.2006, str. 98.

(50)  UL L 162, 30.4.2004, str. 62.

(51)  UL L 151, 30.4.2004, str. 11.

(52)  UL L 32, 4.2.2006, str. 13.


PRILOGA I

OPREDELITVE POJMOV, NAVEDENE V ČLENU 2

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

kožuharji“ pomenijo živali, ki se gojijo ali redijo za proizvodnjo krzna in niso namenjene prehrani ljudi;

2.

kri“ pomeni svežo celokupno kri;

3.

posamična krmila“ pomenijo snovi, ki sestavljajo hrano za živali, kakor so opredeljene v členu 3(2)(g) Uredbe (ES) št. 767/2009, ki so živalskega izvora in zajemajo predelane živalske beljakovine, proizvode iz krvi, topljene maščobe, jajčne izdelke, ribje olje, maščobne derivate, kolagen, želatino in hidrolizirane beljakovine, dikalcijev fosfat, trikalcijev fosfat, mleko, proizvode na osnovi mleka, proizvode, pridobljene iz mleka, kolostrum, izdelke s kolostrumom ter blato iz centrifug in separatorjev od predelave mleka;

4.

proizvodi iz krvi“ pomenijo proizvode, pridobljene iz krvi ali delcev krvi, razen krvne moke; zajemajo suho/zamrznjeno/tekočo plazmo, suho celokupno kri, suhe/zamrznjene/tekoče rdeče krvničke ali njihove delce ter mešanice;

5.

predelane živalske beljakovine“ pomenijo beljakovine živalskega izvora, v celoti pridobljene iz snovi kategorije 3, ki so bile obdelane v skladu z oddelkom 1 poglavja II Priloge X (vključno s krvno moko in ribjo moko), da so primerne za neposredno uporabo kot posamična krmila ali za katere koli druge vrste uporabe v krmilih, vključno s hrano za hišne živali, ali za uporabo v organskih gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal, vendar ne vsebujejo proizvodov iz krvi, mleka, proizvodov na osnovi mleka, proizvodov, pridobljenih iz mleka, kolostruma, izdelkov s kolostrumom, blata iz centrifug in separatorjev od predelave mleka, želatine, hidroliziranih beljakovin, dikalcijevega fosfata, jajc in jajčnih izdelkov, vključno z jajčno lupino, trikalcijevega fosfata in kolagena;

6.

krvna moka“ pomeni predelane živalske beljakovine, pridobljene s toplotno obdelavo krvi ali delcev krvi v skladu z oddelkom 1 poglavja II Priloge X;

7.

ribja moka“ pomeni predelane živalske beljakovine, pridobljene iz vodnih živali, razen morskih sesalcev;

8.

topljene maščobe“ pomenijo maščobe, pridobljene iz predelave:

(a)

živalskih stranskih proizvodov ali

(b)

proizvodov za prehrano ljudi, ki jih je nosilec dejavnosti namenil za druge namene, kot je prehrana ljudi;

9.

ribje olje“ pomeni olje, pridobljeno iz predelave vodnih živali ali olje iz predelave rib za prehrano ljudi, ki jih je nosilec dejavnosti namenil za druge namene, kot je prehrana ljudi;

10.

čebelarski stranski proizvodi“ pomenijo med, čebelji vosek, matični mleček, propolis ali cvetni prah, ki niso namenjeni prehrani ljudi;

11.

kolagen“ pomeni beljakovinske proizvode, pridobljene iz živalskih kož, kosti in kit;

12.

želatina“ pomeni naravne, topljive beljakovine, ki želatinirajo ali ne, pridobljene z delno hidrolizo kolagena, pridobljenega iz kosti, kož, kit in tetiv živali;

13.

ocvirki“ pomenijo ostanke topljenja maščob, ki vsebujejo beljakovine, po delni izločitvi maščobe in vode;

14.

hidrolizirane beljakovine“ pomenijo polipeptide, peptide in aminokisline ter njihove mešanice, pridobljene s hidrolizo živalskih stranskih proizvodov;

15.

bela voda“ pomeni mešanico mleka, proizvodov na osnovi mleka ali proizvodov, pridobljenih iz mleka in vode, ki se zbere med izpiranjem mlekarske opreme, vključno s posodami za mlečne proizvode, preden se očistijo in razkužijo;

16.

konzervirana hrana za hišne živali“ pomeni toplotno predelano hrano za hišne živali v hermetično zatesnjenih posodah;

17.

pasje žvečilke“ pomenijo proizvode, namenjene hišnim živalim za žvečenje, pridobljene iz nestrojenih kož kopitarjev ali drugih snovi živalskega izvora;

18.

aromatična drobovina“ pomeni tekoč ali dehidriran predelan izdelek živalskega izvora, ki se uporablja za izboljšanje okusnosti hrane za hišne živali;

19.

hrana za hišne živali“ pomeni hrano za hišne živali in pasje žvečilke, ki

(a)

vsebujejo snovi kategorije 3 razen snovi iz člena 10(n), (o) in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in

(b)

lahko vsebujejo uvožene snovi kategorije 1, ki vsebujejo živalske stranske proizvode, pridobljene iz živali, ki so bile predmet nezakonite uporabe snovi, kakor je določeno v členu 1(2)(d) Direktive 96/22/ES ali členu 2(b) Direktive 96/23/ES;

20.

predelana hrana za hišne živali“ pomeni hrano za hišne živali, ki ni surova hrana za hišne živali in je bila predelana v skladu s točko 3 poglavja II Priloge XIII;

21.

surova hrana za hišne živali“ pomeni hrano za hišne živali, ki vsebuje nekatere snovi kategorije 3 in ni bila konzervirana drugače kot s procesi hlajenja ali zamrzovanja;

22.

odpadki iz gostinskih dejavnosti“ pomenijo vso odpadno hrano, vključno z rabljenim kuhinjskim oljem iz restavracij, gostinskih obratov in kuhinj, vključno z osrednjimi javnimi kuhinjami in zasebnimi kuhinjami iz gospodinjstev;

23.

presnovni ostanki“ pomenijo ostanke, ki nastanejo pri predelavi živalskih stranskih proizvodov v obratu za pridobivanje bioplinov;

24.

vsebina prebavnega trakta“ pomeni vsebino prebavnega trakta sesalcev in ratitov;

25.

maščobni derivati“ pomenijo pridobljene proizvode iz topljenih maščob, ki so, kar zadeva topljene maščobe iz snovi kategorije 1 ali kategorije 2, predelani v skladu s poglavjem XI Priloge XIII;

26.

gvano“ pomeni nemineraliziran naravni proizvod, zbran iz izločkov netopirjev ali prosto živečih morskih ptic;

27.

mesno-kostna moka“ pomeni živalske beljakovine, pridobljene iz predelave snovi kategorije 1 ali kategorije 2 v skladu z eno od metod predelave, določeno v poglavju III Priloge IV;

28.

obdelane kože“ pomenijo pridobljene proizvode iz neobdelanih kož razen pasjih žvečilk, ki so:

(a)

posušeni ali

(b)

suho nasoljeni ali mokro nasoljeni najmanj 14 dni pred pošiljanjem;

(c)

nasoljeni najmanj sedem dni v morski soli z dodatkom 2 % natrijevega karbonata;

(d)

se sušili najmanj 42 dni pri temperaturi najmanj 20 °C ali

(e)

obdelani po postopku konzerviranja, razen strojenja;

29.

neobdelane kože“ pomenijo vsa kožna in podkožna tkiva, ki niso bila drugače obdelana kot z rezanjem, hlajenjem ali zamrzovanjem;

30.

neobdelano perje in deli peres“ pomenijo perje in dele peres, ki niso:

(a)

obdelani s paro ali

(b)

obdelani po drugi metodi, ki preprečuje kakršna koli nesprejemljiva tveganja;

31.

neobdelana volna“ pomeni volno, ki ni:

(a)

strojno prana;

(b)

pridobljena s strojenjem ali

(c)

obdelana po drugi metodi, ki preprečuje kakršna koli nesprejemljiva tveganja;

32.

neobdelana dlaka“ pomeni dlako, ki ni:

(a)

strojno prana;

(b)

pridobljena s strojenjem ali

(c)

obdelana po drugi metodi, ki preprečuje kakršna koli nesprejemljiva tveganja;

33.

neobdelane ščetine prašičev“ pomenijo ščetine prašičev, ki niso:

(a)

strojno prane;

(b)

pridobljene s strojenjem ali

(c)

obdelane po drugi metodi, ki preprečuje kakršna koli nesprejemljiva tveganja;

34.

razstavni predmet“ pomeni živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, namenjene za razstave ali umetniške dejavnosti;

35.

vmesni proizvod“ pomeni pridobljeni proizvod:

(a)

ki je namenjen za proizvodnjo zdravil, zdravil za uporabo v veterinarski medicini, medicinskih pripomočkov, aktivnih medicinskih pripomočkov za vsaditev, in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov ali laboratorijskih reagentov;

(b)

katerega stopnje oblikovanja, predelave in proizvodnje so bile ustrezno dokončane, da se proizvod šteje za predelanega in da neposredno ali kot sestavina proizvoda ustreza temu namenu,

(c)

pri katerem je potrebna še nadaljnja obdelava ali predelava, kot so mešanje, premazovanje, sestavljanje, pakiranje ali označevanje, da je primeren za dajanje na trg ali v uporabo, kakor je primerno, kot zdravilo, zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, medicinski pripomoček, aktivni medicinski pripomoček za vsaditev, in vitro diagnostični medicinski pripomoček ali laboratorijski reagent;

36.

laboratorijski reagent“ pomeni pakiran proizvod, pripravljen za uporabo, ki vsebuje živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode in je kot tak ali v povezavi s snovmi neživalskega izvora namenjen za posebno laboratorijsko uporabo kot reagent ali reagentski proizvod, kalibrator ali kontrolni material za odkrivanje, merjenje, preučevanje ali proizvajanje drugih snovi;

37.

proizvod, uporabljen za diagnostiko in vitro“ pomeni pakiran proizvod, pripravljen za uporabo, ki vsebuje proizvod iz krvi ali drug živalski stranski proizvod in se uporablja kot reagent, reagentski proizvod, kalibrator, oprema ali kateri koli drug sistem, ne glede na to, ali se uporablja samostojno ali v povezavi z drugimi, namenjen uporabi in vitro za pregledovanje vzorcev humanega ali živalskega izvora, z edinim ali glavnim namenom diagnosticiranja fiziološkega stanja, zdravstvenega stanja, bolezni ali genetske abnormalnosti ali za določanje varnosti ter združljivosti z reagenti; ne vključuje darovanih organov ali krvi;

38.

raziskovalni in diagnostični vzorci“ pomenijo živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, namenjene za naslednje namene: preučevanje v okviru diagnostičnih dejavnosti ali analizo za spodbujanje napredka v znanosti in tehnologiji v okviru izobraževalnih ali raziskovalnih dejavnosti;

39.

trgovinski vzorci“ pomenijo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, namenjene posebnim študijam ali analizam z namenom izvajanja proizvodnega procesa ali razvoja krmil ali drugih pridobljenih proizvodov, vključno s preskušanjem strojev, za uporabo v obratu ali objektu, v katerem se:

(a)

proizvajajo krmila ali proizvodi, ki niso namenjeni za živila in krmo, ali

(b)

predelujejo živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi;

40.

sosežig“ pomeni predelavo ali odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če so odpadki, v sosežigalnici;

41.

zgorevanje“ pomeni proces, ki vključuje oksidacijo goriv za izkoriščanje energijske vrednosti živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če niso odpadki;

42.

sežig“ pomeni odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov kot odpadkov v sežigalnici, kot je opredeljeno v točki 4 člena 3 Direktive 2000/76/ES;

43.

ostanki pri sežiganju in sosežiganju“ pomenijo katere koli ostanke, kot je opredeljeno v točki 13 člena 3 Direktive 2000/76/ES, ki nastanejo v sežigalnici ali sosežigalnici, v kateri se obdelujejo živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi;

44.

barvno označevanje“ pomeni sistematično uporabo barv, kakor je opredeljeno v točki 1(c) poglavja II Priloge VIII, za prikaz informacij iz te uredbe na površini ali delu površine pakiranja, kontejnerja ali prevoznega sredstva ali na nalepki ali simbolu, ki se pritrdi nanje;

45.

vmesne operacije“ pomenijo operacije, razen skladiščenja, navedene v členu 19(b);

46.

strojenje“ pomeni strojenje surovih kož ob uporabi rastlinskih strojilnih sredstev, kromovih soli ali drugih snovi, kot so aluminijeve soli, železove soli, silicijeve soli, aldehidi in kinoni, ali druga sintetična strojilna sredstva;

47.

preparatorstvo“ pomeni umetnost prepariranja, polnjenja in namestitve kož živali, da bi se dosegel realistični učinek, pri čemer se preprečijo nesprejemljiva tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali zaradi nameščene kože;

48.

trgovina“ pomeni blagovno menjavo med državami članicami, kot je navedeno v členu 28 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

49.

metode predelave“ pomenijo metode iz poglavij III in IV Priloge IV;

50.

serija“ pomeni proizvodno enoto, proizvedeno v enem samem obratu z uporabo enotnih proizvodnih parametrov, kot je izvor snovi, ali več takšnih enot, ki se proizvedejo v zaporednem vrstnem redu v enem samem obratu in skladiščijo skupaj kot enota pošiljke;

51.

hermetično zatesnjena posoda“ pomeni posodo, oblikovano tako, da onemogoča vstop mikroorganizmov;

52.

obrat za pridobivanje bioplinov“ pomeni obrat, v katerem so živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi vsaj del snovi, vključenih v biološko razgradnjo pri anaerobnih pogojih;

53.

zbirni centri“ pomenijo objekte razen predelovalnih obratov, v katerih se zbirajo živalski stranski proizvodi iz člena 18(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, namenjeni uporabi za hranjenje živali, navedenih v istem členu;

54.

obrat za kompostiranje“ pomeni obrat, v katerem so živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi vsaj del snovi, vključenih v biološko razgradnjo pri anaerobnih pogojih;

55.

sosežigalnica“ pomeni katero koli nepremično ali premično napravo, katere glavni namen je proizvodnja energije ali izdelkov, kot je opredeljeno v točki 5 člena 3 Direktive 2000/76/ES;

56.

sežigalnica“ pomeni katero koli nepremično ali premično tehnično enoto in opremo, namenjeno toplotni obdelavi odpadkov, kot je opredeljeno v točki 4 člena 3 Direktive 2000/76/ES;

57.

obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali“ pomeni prostor ali objekt za proizvodnjo hrane za hišne živali ali aromatične drobovine, kot je določeno v členu 24(1)(e) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

58.

predelovalni obrat“ pomeni prostor ali objekt za predelavo živalskih stranskih proizvodov, kot je določeno v členu 24(1)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009, v katerih se živalski stranski proizvodi predelujejo v skladu s Prilogo IV in/ali Prilogo X.


PRILOGA II

OMEJITVE GLEDE UPORABE ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV

POGLAVJE I

Recikliranje znotraj iste živalske vrste za kožuharje

1.

V Estoniji, Latviji in na Finskem se lahko z mesno-kostno moko ali drugimi proizvodi, predelanimi v skladu s poglavjem III Priloge IV in pridobljenimi iz trupov ali delov živali iste vrste, krmi naslednje kožuharje:

(a)

lisice (Vulpes vulpes) in

(b)

rakunaste pse (Nycteroites procynides).

2.

V Estoniji in Latviji se lahko z mesno-kostno moko ali drugimi proizvodi, predelanimi v skladu z metodami predelave, določenimi v poglavju III Priloge IV, in pridobljenimi iz trupov ali delov živali iste vrste, krmi kožuharje vrste ameriška kuna zlatica (Mustela vison).

3.

Krmljenje iz točk 1 in 2 se izvaja pod naslednjimi pogoji:

(a)

Krmljenje se izvaja le na kmetijah:

(i)

ki jih je registriral pristojni organ na podlagi vloge, ki so ji priložena dokazila, da ni razloga za sum povzročitelja TSE v populaciji vrste, zajete v vlogi;

(ii)

na katerih je vzpostavljen ustrezen sistem za nadzor nad transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami (TSE) pri kožuharjih, ki vključuje redno laboratorijsko testiranje vzorcev za TSE;

(iii)

ki so predložile ustrezna jamstva, da noben živalski stranski proizvod ali mesno-kostna moka ali drugi proizvodi, predelani v skladu s poglavjem III Priloge IV in pridobljeni iz navedenih živali ali njihovih mladičev, ne morejo vstopiti v prehransko ali krmno verigo drugih živali razen kožuharjev;

(iv)

ki niso imele nikakršnega znanega stika s katero koli kmetijo, na kateri je obstajal sum izbruha TSE ali je bil ta potrjen;

(v)

če upravljavec registrirane kmetije zagotovi, da:

se s trupi kožuharjev, namenjenih za krmljenje živali iste vrste, ravna in se jih predeluje ločeno od trupov, ki niso odobreni za ta namen;

se kožuharji, ki se krmijo s mesno-kostno moko ali drugimi proizvodi, predelanimi v skladu s poglavjem III Priloge IV in pridobljenimi iz živali iste vrste, gojijo ločeno od živali, ki se ne krmijo s proizvodi, pridobljenimi iz živali iste vrste;

kmetija izpolnjuje zahteve iz točke 2 oddelka 1 poglavja II Priloge VI in točke (2)(b)(ii) poglavja II Priloge VIII.

(b)

Upravljavec kmetije zagotovi, da so mesno-kostna moka ali drugi proizvodi, pridobljeni iz ene vrste in namenjeni za krmljenje iste vrste:

(i)

predelani v predelovalnem obratu, odobrenem v skladu s členom 24(1)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009, pri čemer se uporabljajo le metode predelave od 1 do 5 ali metoda predelave 7, določene v poglavju III Priloge IV k tej uredbi;

(ii)

proizvedeni iz zdravih živali, usmrčenih za proizvodnjo krzna.

(c)

Upravljavec kmetije mora v primeru znanega stika ali suma stika s katero koli kmetijo, na kateri je obstajal sum izbruha TSE ali je bil ta potrjen, nemudoma:

(i)

obvestiti pristojni organ o takem stiku;

(ii)

prenehati odpremljati kožuharje v kateri koli namembni kraj brez pisnega dovoljenja pristojnega organa.

POGLAVJE II

Krmljenje rejnih živali s krmnimi rastlinami

Za krmljenje rejnih živali s krmnimi rastlinami z zemljišča, bodisi z neposrednim dostopom živali do teh zemljišč bodisi z uporabo košenih krmnih rastlin, če so bila na teh zemljiščih uporabljena organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal, veljajo naslednji pogoji:

(a)

upoštevala se je čakalna doba najmanj 21 dni iz člena 11(1)(c) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b)

uporabljena so bila le organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, ki so skladna s členom 32(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in poglavjem II Priloge XI k tej uredbi.

Vendar navedeni pogoji ne veljajo, če so bila na zemljišču uporabljena naslednja organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal:

(a)

gnoj in gvano;

(b)

vsebina prebavnega trakta, mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in izdelki s kolostrumom, za katere pristojni organ meni, da ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli nevarne prenosljive bolezni.


PRILOGA III

ODSTRANJEVANJE IN PREDELAVA

POGLAVJE I

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA SEŽIG IN SOSEŽIG

Oddelek 1

Splošni pogoji

1.

Upravljavci sežigalnic in sosežigalnic iz člena 6(1)(b) te uredbe zagotovijo, da se v obratih pod njihovim nadzorom izpolnjujejo naslednji higienski pogoji:

(a)

Živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode je treba odstraniti čim prej po prihodu, v skladu s pogoji, ki jih določi pristojni organ. Do odstranitve se ustrezno skladiščijo v skladu s pogoji, ki jih določi pristojni organ.

(b)

V obratih mora biti vzpostavljena ustrezna ureditev za čiščenje in razkuževanje kontejnerjev in prevoznih sredstev, zlasti na posebej določenem območju, s katerega se odpadna voda odstranjuje v skladu z zakonodajo Unije, da se prepreči tveganja za kontaminacijo.

(c)

Obrati morajo biti postavljeni na trdni podlagi z dobrim odvajanjem vode.

(d)

Obrati morajo imeti uvedene ustrezne ukrepe za zaščito pred škodljivci, kot so mrčes, glodalci in ptice. V ta namen je treba uporabljati dokumentirani program zatiranja škodljivcev.

(e)

Osebje mora imeti dostop do primernih prostorov za osebno higieno, kot so stranišča, garderobe in umivalniki, če je to potrebno, da se prepreči tveganja za kontaminacijo.

(f)

Za vse dele obrata je treba uvesti in dokumentirati postopke čiščenja. Za čiščenje morajo biti na voljo primerna oprema in čistila.

(g)

Nadzor higiene mora zajemati tudi redne kontrolne preglede okolja in opreme. Preglednice kontrolnih pregledov ter rezultate pregledov je treba dokumentirati in hraniti najmanj dve leti.

2.

Upravljavec sežigalnice ali sosežigalnice uvede vse potrebne zaščitne ukrepe v zvezi s sprejetjem živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, da prepreči ali v izvedljivem obsegu omeji neposredna tveganja za zdravje ljudi ali živali.

3.

Živali ne smejo imeti dostopa do obratov, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki čakajo na sežig ali sosežig, ali do pepela, ki ostane po sežigu ali sosežigu živalskih stranskih proizvodov.

4.

Če je sežigalnica ali sosežigalnica na živinorejskem gospodarstvu:

(a)

mora biti med opremo sežigalnice ali sosežigalnice in živino ter njeno krmo in steljo popolna fizična ločitev, po potrebi ograja;

(b)

mora biti oprema v celoti namenjena delovanju sežigalnice in se ne sme uporabljati drugje na gospodarstvu ali pa jo je treba pred tako uporabo očistiti in razkužiti;

(c)

mora osebje, ki dela v obratu, pred ravnanjem z živino ali krmo za živali zamenjati zunanja oblačila in obutev.

5.

Živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki čakajo na sežig ali sosežig, ter pepel je treba skladiščiti v pokritih, pravilno označenih in, če je to primerno, neprepustnih kontejnerjih.

6.

Nepopolno sežganih živalskih stranskih proizvodov ni dovoljeno odlagati na pooblaščenem odlagališču, ampak jih je treba ponovno sežgati ali drugače odstraniti v skladu s členi 12, 13 in 14, kakor je primerno, Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Oddelek 2

Pogoji za obratovanje

Načrtovanje, opremljenost, gradnja in obratovanje sežigalnic ali sosežigalnic morajo biti taki, da se plini, ki nastajajo pri postopku, segrejejo nadzorovano in homogeno, tudi pri najbolj neugodnih pogojih, do temperature 850 °C v času najmanj dveh sekund ali do temperature 1 100 °C v času 0,2 sekunde, izmerjene ob notranji steni ali na drugi reprezentativni točki v komori, v kateri poteka sežiganje ali sosežiganje, ki jo odobrijo pristojni organi.

Oddelek 3

Ostanki pri sežiganju in sosežiganju

1.

Ostanke pri sežiganju in sosežiganju je treba kar najbolj omejiti po količini in škodljivosti. Take ostanke je treba predelati, če je primerno, neposredno v obratu ali zunaj njega, v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, ali jih odlagati na pooblaščenem odlagališču.

2.

Prevoz in vmesno skladiščenje suhih ostankov vključno s prahom morata potekati tako, da se prepreči razprševanje v okolje, na primer v zaprtih kontejnerjih.

Oddelek 4

Merjenje temperature in drugih parametrov

1.

Uporabljati je treba tehnike za spremljanje parametrov in pogojev, pomembnih za postopke sežiga in sosežiga.

2.

Odobritev, ki jo izdajo pristojni organi, ali k odobritvi priloženi pogoji morajo predpisovati zahteve v zvezi z merjenjem temperature.

3.

Za delovanje vse avtomatizirane opreme za spremljanje morajo biti uvedeni redni kontrolni pregledi in letni nadzorni test.

4.

Rezultate meritev temperature je treba evidentirati in prikazati na ustrezen način, da lahko pristojni organi preverjajo njihovo skladnost z dovoljenimi obratovalnimi pogoji, določenimi s to uredbo, v skladu s postopki, ki jih določijo navedeni organi.

Oddelek 5

Nepravilno obratovanje

V primeru okvare ali nepravilnih obratovalnih pogojev sežigalnice ali sosežigalnice mora upravljavec zmanjšati ali ustaviti delovne operacije takoj, ko je to izvedljivo, dokler ni mogoče ponovno vzpostaviti pravilnega obratovanja.

POGLAVJE II

SEŽIGALNICE IN SOSEŽIGALNICE Z VELIKO ZMOGLJIVOSTJO

Oddelek 1

Posebni pogoji za obratovanje

Sežigalnice ali sosežigalnice, v katerih se obdelujejo samo živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi z zmogljivostjo več kot 50 kg na uro (obrati z veliko zmogljivostjo) in za katere se ne zahteva dovoljenje za delovanje v skladu z Direktivo 2000/76/ES, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)

Vsaka linija obrata mora biti opremljena z najmanj enim pomožnim gorilnikom. Ta gorilnik se mora avtomatično vklopiti, ko temperatura plinov pri sežigu po zadnjem vpihu zraka za sežiganje pade pod 850 °C ali 1 100 °C, kakor je primerno. Uporabljati ga je treba tudi pri operacijah zagona in prekinitve obratovanja obrata za zagotovitev, da se temperatura 850 °C ali 1 100 °C, kakor je primerno, neprekinjeno ohranja med navedenimi operacijami in toliko časa, dokler so nezgorele snovi v komori, v kateri poteka sežiganje ali sosežiganje.

(b)

Kadar se v komoro, v kateri poteka neprekinjen postopek sežiganja ali sosežiganja, dovajajo živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi, mora imeti obrat avtomatski sistem za preprečevanje dovajanja stranskih živalskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, ki mora obratovati ob zagonu linije, dokler ni dosežena temperatura 850 °C ali 1 100 °C, kakor je primerno, in kadar se ta temperatura ne ohranja.

(c)

Upravljavec sežigalnice mora zagotoviti, da sežigalnica obratuje tako, da se doseže stopnja sežiga, pri kateri je delež skupnega organskega ogljika (TOC) v žlindri in pepelu manj kot 3 % ali je žarilna izguba manj kot 5 % suhe teže materiala. Če je potrebno, se uporabijo ustrezne metode predobdelave.

Oddelek 2

Odvodnjavanje

1.

Območje, na katerem so obrati z veliko zmogljivostjo, vključno s povezanimi območji za skladiščenje stranskih živalskih proizvodov, mora biti načrtovano tako, da preprečuje nepooblaščeno in naključno razlitje katere koli onesnaževalne snovi v tla, površinsko vodo in podtalnico.

2.

Na voljo morajo biti tudi rezervoarji z ustrezno kapaciteto za skladiščenje odvoda kontaminirane deževnice z območja obrata ali kontaminirane vode, nastale pri razlitju ali protipožarnih postopkih.

Upravljavec mora po potrebi zagotoviti, da je mogoče opraviti preskušanje in čiščenje take vode pred izpustom.

POGLAVJE III

SEŽIGALNICE IN SOSEŽIGALNICE Z MAJHNO ZMOGLJIVOSTJO

Sežigalnice ali sosežigalnice, v katerih se obdelujejo samo živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi z največjo zmogljivostjo manj kot 50 kg živalskih stranskih proizvodov na uro ali na serijo (obrati z majhno zmogljivostjo) in za katere se ne zahteva dovoljenje za delovanje v skladu z Direktivo 2000/76/ES:

(a)

se smejo uporabljati samo za odstranjevanje:

(i)

poginulih hišnih živali iz člena 8(a)(iii) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali

(ii)

snovi kategorije 1 iz člena 8(b), (e) in (f), snovi kategorije 2 iz člena 9 ali snovi kategorije 3 iz člena 10 navedene uredbe;

(b)

morajo biti opremljene s pomožnim gorilnikom, kadar se v obrat z majhno zmogljivostjo dovajajo snovi kategorije 1 iz člena 8(b) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(c)

morajo delovati tako, da od živalskih stranskih proizvodov ostane samo pepel.


PRILOGA IV

PREDELAVA

POGLAVJE I

ZAHTEVE ZA PREDELOVALNE OBRATE TER NEKATERE DRUGE OBJEKTE IN OBRATE

Oddelek 1

Splošni pogoji

1.

Predelovalni obrati morajo izpolnjevati naslednje zahteve za predelavo s sterilizacijo pod pritiskom ali v skladu z metodami predelave iz člena 15(1)(b) Uredbe (ES) št. 1069/2009:

(a)

Predelovalni obrati ne smejo biti na istem kraju kot klavnice ali drugi obrati, ki so bili odobreni ali registrirani v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004 ali Uredbo (ES) št. 853/2004, razen če se tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali zaradi predelave živalskih stranskih proizvodov, ki izvirajo iz takih klavnic ali drugih obratov, zmanjšajo tako, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

(i)

predelovalni obrat mora biti fizično ločen od klavnice ali drugega obrata, če je primerno tako, da se predelovalni obrat namesti v zgradbi, ki je popolnoma ločena od klavnice ali drugega obrata;

(ii)

v predelovalnem obratu mora biti nameščeno in obratovati naslednje:

transportni sistem, ki povezuje predelovalni obrat s klavnico ali drugim obratom in ki ga ni mogoče obiti,

ločeni vhodi, sprejemni prostori, oprema in izhodi za predelovalni obrat in klavnico ali obrat;

(iii)

izvajati je treba ukrepe za preprečitev širjenja tveganja zaradi dela osebja, zaposlenega v predelovalnem obratu in v klavnici ali drugem obratu;

(iv)

nepooblaščene osebe in živali ne smejo imeti dostopa do predelovalnega obrata.

Z odstopanjem od točk od (i) do (iv) v primeru predelovalnih obratov, v katerih se predelujejo snovi kategorije 3, lahko pristojni organ odobri druge pogoje namesto tistih iz navedenih točk, da se zmanjšajo tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, vključno s tveganji zaradi predelave snovi kategorije 3, ki izvirajo zunaj obratov, odobrenih ali registriranih v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004 ali Uredbo (ES) št. 853/2004.

Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice prek Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 52(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, da njihovi pristojni organi uporabljajo to odstopanje.

(b)

Predelovalni obrat mora imeti čisti in nečisti del, ki sta primerno ločena. V nečistem delu mora biti pokrit prostor za sprejetje živalskih stranskih proizvodov, zgrajen tako, da ga je preprosto čistiti in razkuževati. Tla morajo biti narejena tako, da olajšujejo odvod tekočin.

(c)

Predelovalni obrat mora imeti ustrezne prostore, vključno s stranišči, garderobami in umivalniki za osebje.

(d)

Predelovalni obrat mora imeti ustrezno kapaciteto oskrbe z vročo vodo in paro za predelavo živalskih stranskih proizvodov.

(e)

Če je primerno, mora biti v nečistem delu oprema za zmanjševanje velikosti živalskih stranskih proizvodov in oprema za nakladanje zdrobljenih živalskih stranskih proizvodov v predelovalno enoto.

(f)

Kjer je potrebna toplotna obdelava, morajo biti vse naprave opremljene:

(i)

z merilno opremo za spremljanje temperature v določenih časovnih obdobjih in, če je primerno za uporabljeno metodo predelave, tlaka na kritičnih točkah;

(ii)

z registratorji, ki neprekinjeno zapisujejo rezultate navedenih meritev tako, da so ti dostopni za preglede in uradni nadzor;

(iii)

s primernim varnostnim sistemom, ki preprečuje nezadostno segrevanje.

(g)

Za preprečevanje ponovne kontaminacije pridobljenih proizvodov z vhodnimi živalskimi stranskimi proizvodi morajo biti območja obrata za razkladanje vhodnih snovi za predelavo popolnoma ločena od območij, namenjenih predelavi navedenih proizvodov, in od območij, namenjenih skladiščenju pridobljenih proizvodov.

2.

Predelovalni obrat mora imeti primerne naprave za čiščenje in razkuževanje kontejnerjev ali posod, v katerih se sprejemajo živalski stranski proizvodi, in prevoznih sredstev razen ladij, s katerimi se prevažajo.

3.

Primerne naprave morajo biti na voljo za razkuževanje koles in drugih delov prevoznih sredstev, kakor je to primerno, ob izhodu iz nečistega dela predelovalnega obrata.

4.

Vsi predelovalni obrati morajo biti opremljeni s sistemom odvajanja odpadnih voda, ki izpolnjuje zahteve, ki jih določijo pristojni organi v skladu z zakonodajo Unije.

5.

Predelovalni obrat mora imeti lasten laboratorij ali uporabljati storitve zunanjega laboratorija. Laboratorij mora biti opremljen za izvajanje potrebnih analiz in pridobiti odobritev pristojnih organov na podlagi ocene zmogljivosti laboratorija za izvajanje navedenih analiz, biti akreditiran v skladu z mednarodno priznanimi standardi ali pa mora biti pod rednim nadzorom pristojnega organa, da se oceni zmogljivost laboratorija za izvajanje navedenih analiz.

6.

Če se na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je zaradi velike količine obdelanih proizvodov potrebna redna ali stalna navzočnost pristojnih organov, mora imeti predelovalni obrat primerno opremljeno sobo, ki se zaklene, za izključno uporabo inšpekcijske službe.

Oddelek 2

Obdelava odpadne vode

1.

Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 1, in drugi obrati, v katerih se odstranjujejo snovi s specifičnim tveganjem, klavnice in predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 2, morajo imeti predhodni postopek zadrževanja in zbiranja snovi živalskega izvora kot začetno stopnjo pri obdelavi odpadne vode.

Oprema, uporabljena pri predhodnem postopku obdelave, je sestavljena iz lovilnih posod ali sit z odprtino z velikostjo por filtra ali mrežnega očesa največ 6 mm, ki so vključeni v proces odtekanja odpadne vode, ali enakovrednih sistemov, ki zagotavljajo, da trdni delci v odpadni vodi, ki gredo naprej, niso večji od 6 mm.

2.

Odpadna voda iz obratov iz točke 1 mora vstopiti v predhodni postopek obdelave, ki zagotavlja, da se vsa odpadna voda prefiltrira v tem procesu, preden odteče iz obratov. Mletje, maceriranje ali katera koli druga obdelava ali uporaba pritiska, ki bi lahko olajšala prehod trdne živalske snovi skozi predhodni postopek obdelave, ni dovoljena.

3.

Vse snovi živalskega izvora, ki se zadržijo v predhodnem postopku obdelave v obratih iz točke 1, se zberejo in prepeljejo kot snovi kategorije 1 ali kategorije 2, kakor je primerno, in odstranijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.

4.

Odpadna voda, ki je šla skozi predhodni postopek obdelave v obratih iz točke 1, in odpadna voda iz drugih obratov, v katerih se ravna z živalskimi stranskim proizvodi ali se jih predeluje, se obdela v skladu z zakonodajo Unije, brez omejitev iz te uredbe.

5.

Poleg zahtev iz točke 4 lahko pristojni organ od nosilcev dejavnosti zahteva, da odpadno vodo iz nečistega dela predelovalnega obrata in obrata ali objekta, v katerem se izvajajo vmesne operacije s snovmi kategorije 1 ali kategorije 2 ali skladiščijo snovi kategorije 1 ali kategorije 2, obdelajo v skladu s pogoji, ki zagotavljajo zmanjšanje tveganj zaradi povzročiteljev bolezni.

6.

Brez poseganja v točke od 1 do 5 je prepovedano odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov, vključno s krvjo in mlekom, ali pridobljenih proizvodov, prek iztoka odpadne vode.

Vendar se snovi kategorije 3, ki vključujejo blato iz centrifug ali separatorjev, lahko odstranjujejo prek iztoka odpadne vode, če so bile obdelane z eno od metod obdelave blata iz centrifug ali separatorjev, določenih v delu III oddelka 4 poglavja II Priloge X k tej uredbi.

Oddelek 3

Posebne zahteve za predelavo snovi kategorije 1 in kategorije 2

Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 1 in kategorije 2, morajo biti načrtovani in urejeni tako, da zagotavljajo popolno ločenost snovi kategorije 1 od snovi kategorije 2, od vstopa surovin do odpreme nastalega pridobljenega proizvoda, razen če se mešanica snovi kategorije 1 in snovi kategorije 2 predeluje kot snov kategorije 1.

Oddelek 4

Posebne zahteve za predelavo snovi kategorije 3

Poleg splošnih pogojev, določenih v oddelku 1, se uporabijo naslednje zahteve:

1.

Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 3, ne smejo biti na istem kraju kot predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 1 ali 2, razen če so v popolnoma ločeni zgradbi.

2.

Vendar lahko pristojni organ dovoli predelavo snovi kategorije 3 na istem kraju, kjer se ravna s snovmi kategorije 1 ali kategorije 2 ali se jih predeluje, če se navzkrižna kontaminacija prepreči z:

(a)

načrtovanjem in ureditvijo obratov, zlasti ureditvijo za sprejetje, in z nadaljnjim ravnanjem s surovinami;

(b)

načrtovanjem in upravljanjem opreme, ki se uporablja za predelavo, vključno z načrtovanjem in upravljanjem ločenih predelovalnih linij ali postopkov čiščenja, ki preprečujejo širjenje kakršnih koli možnih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, in

(c)

načrtovanjem in upravljanjem območij za začasno skladiščenje končnih proizvodov.

3.

Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 3, morajo imeti napravo za odkrivanje tujkov, kot so delci embalaže ali kovinski koščki, v živalskih stranskih proizvodih ali pridobljenih proizvodih, če predelujejo snovi, ki so namenjene za krmo. Taki tujki se odstranijo pred predelavo ali med njo.

POGLAVJE II

HIGIENSKE ZAHTEVE IN ZAHTEVE ZA PREDELAVO

Oddelek 1

Splošne higienske zahteve

Poleg splošnih higienskih zahtev iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1069/2009 morajo predelovalni obrati uporabljati dokumentiran program zatiranja škodljivcev za izvajanje ukrepov za zaščito pred škodljivci, kot so mrčes, glodavci in ptice, določenimi v členu 25(1)(c) navedene uredbe.

Oddelek 2

Splošne zahteve za predelavo

1.

Za neprekinjeno spremljanje pogojev predelave je treba uporabljati natančno umerjene merilne priprave/registratorje. Voditi je treba evidence kot dokazilo o datumih umerjanja merilnih priprav/registratorjev.

2.

Snovi, ki morda uidejo iz podrobno opredeljene toplotne obdelave, kot so snovi, ki se izločijo ob zagonu ali uhajajo iz kuhalnih naprav, je treba vrniti v obtok toplotne obdelave ali pa jih zbrati in ponovno predelati oziroma jih odstraniti v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.

Oddelek 3

Metode predelave za snovi kategorije 1 in kategorije 2

Če pristojni organ ne zahteva uporabe sterilizacije pod pritiskom (metoda 1), se snovi kategorije 1 in kategorije 2 predelajo v skladu z metodami predelave 2, 3, 4 ali 5, določenimi v poglavju III.

Oddelek 4

Predelava snovi kategorije 3

1.

Za vsako metodo predelave, kakor je opredeljena v poglavju III, kritične kontrolne točke, ki določajo obseg toplotne obdelave, uporabljene v predelavi, zajemajo:

(a)

velikost delcev surovin;

(b)

temperaturo, doseženo v postopku toplotne obdelave;

(c)

pritisk, če se ta izvaja na surovino;

(d)

trajanje postopka toplotne obdelave ali stopnjo dovajanja v neprekinjenem sistemu. Za vsako zadevno kritično kontrolno točko je treba opredeliti minimalne standarde predelave.

2.

V primeru kemičnih obdelav, ki jih pristojni organ ni odobril kot metodo predelave 7 v skladu s točko G poglavja III, kritične kontrolne točke, ki določajo obseg uporabljene kemične obdelave, zajemajo doseženo uravnavanje pH vrednosti.

3.

Evidence je treba hraniti najmanj dve leti, kot dokazilo, da se uporabljajo minimalne procesne vrednosti za vsako kritično kontrolno točko.

4.

Snovi kategorije 3 se predelajo v skladu s katero koli metodo predelave od 1 do 5 ali metodo predelave 7 ali v primeru snovi, ki izhajajo iz vodnih živali, s katero koli metodo predelave od 1 do 7, kot so določene v poglavju III.

POGLAVJE III

STANDARDNE METODE PREDELAVE

A.   Metoda predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom)

Zmanjševanje velikosti delcev

1.

Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 50 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 50 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 50 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2.

Živalske stranske proizvode z velikostjo delcev ne več kot 50 milimetrov je treba segrevati na temperaturo v središču nad 133 °C najmanj 20 minut brez prekinitve, pri tlaku (absolutnem) najmanj 3 barov. Pritisk se doseže tako, da se iz sterilizacijske komore popolnoma odstrani zrak in nadomesti s paro („nasičena para“); toplotna obdelava se lahko uporabi kot samostojen proces ali kot faza sterilizacije pred procesom predelave ali po njem.

3.

Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

B.   Metoda predelave 2

Zmanjševanje velikosti delcev

1.

Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 150 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 150 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 150 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2.

Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 125 minut, temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 120 minut in temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 50 minut.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3.

Predelava mora potekati v sistemu serij.

C.   Metoda predelave 3

Zmanjševanje velikosti delcev

1.

Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 30 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 30 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 30 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2.

Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 95 minut, temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 55 minut in temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 13 minut.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3.

Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

D.   Metoda predelave 4

Zmanjševanje velikosti delcev

1.

Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 30 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 30 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 30 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2.

Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode dati v posodo z dodatkom maščobe in segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 16 minut, temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 13 minut, temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 8 minut in temperaturo v središču nad 130 °C najmanj 3 minute.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3.

Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

E.   Metoda predelave 5

Zmanjševanje velikosti delcev

1.

Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 20 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 20 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 20 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2.

Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode segrevati toliko časa, da koagulirajo in jih nato stisniti, da se iz beljakovinskih snovi odstranita maščoba in voda. Beljakovinske snovi je treba nato segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 80 °C najmanj 120 minut in temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 60 minut.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3.

Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

F.   Metoda predelave 6 (za živalske stranske proizvode kategorije 3, pridobljene le iz vodnih živali ali vodnih nevretenčarjev)

Zmanjševanje velikosti delcev

1.

Delce živalskih stranskih proizvodov je treba zmanjšati na najmanj:

(a)

50 mm v primeru toplotne obdelave v skladu s točko 2(a) ali

(b)

30 mm v primeru toplotne obdelave v skladu s točko 2(b).

Nato jih je treba premešati z mravljično kislino, da se pH zmanjša in ohrani na 4,0 ali manj. Mešanico je treba shraniti za najmanj 24 ur, do nadaljnje obdelave.

Čas, temperatura in tlak

2.

Po zmanjšanju velikosti delcev je treba mešanico segreti na:

(a)

temperaturo v središču najmanj 90 °C najmanj 60 minut ali

(b)

temperaturo v središču najmanj 70 °C najmanj 60 minut.

Kadar se uporablja neprekinjen sistem pretoka, je treba potovanje proizvoda skozi toplotni izmenjevalec nadzorovati z mehanskimi ukazi za omejevanje njegovih odmikov, tako da po končanem postopku toplotne obdelave proizvod opravi ciklus, ki je zadovoljiv tako po času kot po temperaturi.

3.

Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

G.   Metoda predelave 7

1.

Katera koli metoda predelave, ki jo odobri pristojni organ in za katero navedeni organi od nosilca dejavnosti prejmejo naslednje dokaze:

(a)

opredelitev zadevnih nevarnosti v vhodni snovi glede na izvor snovi in možnih tveganj glede na zdravstveni status živali v državi članici oziroma na območju ali v coni, kjer naj bi se metoda uporabila;

(b)

da se z metodo predelave lahko te nevarnosti zmanjšajo na raven, ki ne povzroča znatnih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali;

(c)

vzorčenje končnega proizvoda vsak dan v obdobju 30 proizvodnih dni v skladu z naslednjimi mikrobiološkimi standardi:

(i)

vzorci snovi, odvzeti neposredno po obdelavi:

odsotnost Clostridium perfringens v 1 g proizvoda;

(ii)

vzorci snovi, odvzeti med skladiščenjem ali ob koncu skladiščenja:

 

Salmonella: odsotnost v 25 g: n = 5, c = 0, m = 0, M = 0,

 

Enterobacteriaceae: n = 5, c = 2, m = 10, M = 300 v 1 g,

pri čemer je:

n

=

število vzorcev, ki se testirajo;

m

=

mejna vrednost števila bakterij; rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vseh vzorcih ne presega vrednosti m;

M

=

najvišja vrednost števila bakterij; rezultati so neustrezni, če je število bakterij v enem ali več vzorcih enako vrednosti M ali več, ter

c

=

število vzorcev, pri katerih je število bakterij lahko med vrednostma m in M, vzorec pa še vedno velja za ustreznega, če je število bakterij v drugih vzorcih m ali manj.

2.

Podatke o kritičnih kontrolnih točkah, v skladu s katerimi vsak predelovalni obrat zadovoljivo izpolnjuje mikrobiološke standarde, je treba evidentirati in hraniti, da upravljavec in pristojni organ lahko spremljata obratovanje predelovalnega obrata. Podatki, ki jih je treba evidentirati in spremljati, morajo zajemati velikost delcev in, če je primerno, kritično temperaturo, absolutni čas, profil tlaka, stopnjo dovajanja surovin in stopnjo recikliranja maščob.

3.

Z odstopanjem od točke 1 lahko pristojni organ dovoli uporabo metod predelave, ki so bile odobrene pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, v skladu s poglavjem III Priloge V k Uredbi (ES) št. 1774/2002.

4.

Pristojni organ trajno ali začasno ustavi uporabo metod predelave iz točk 1 in 3, če pridobi dokaze, da so se znatno spremenile katere koli izmed okoliščin iz točke 1(a) ali (b).

5.

Pristojni organ na zahtevo obvesti pristojni organ druge države članice o informacijah, ki jih ima na voljo v skladu s točkama 1 in 2 v zvezi z odobreno metodo predelave.

POGLAVJE IV

ALTERNATIVNE METODE PREDELAVE

Oddelek 1

Splošne določbe

1.

Snovi, ki nastanejo pri predelavi snovi kategorije 1 in kategorije 2, razen biodizla, proizvedenega v skladu s točko D oddelka 2 tega poglavja, je treba trajno označiti v skladu z zahtevami za označevanje nekaterih pridobljenih proizvodov, določenimi v poglavju V Priloge VIII.

2.

Pristojni organ države članice pristojnemu organu druge države članice na njegovo zahtevo zagotovi rezultate uradnega nadzora, kadar se alternativna metoda prvič uporabi v zadevni državi članici, da se olajša uvedba nove alternativne metode.

Oddelek 2

Standardi predelave

A.   Postopek alkalne hidrolize

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabijo živalski stranski proizvodi vseh kategorij.

2.   Metoda predelave

Alkalna hidroliza se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a)

Raztopina natrijevega hidroksida (NaOH) ali kalijevega hidroksida (KOH) (ali kombinacija obeh) se uporablja v količini, ki zagotavlja približno molarno ekvivalenco teži, vrsti in sestavi živalskih stranskih proizvodov, ki so namenjeni predelavi.

V primeru visokega deleža maščob v živalskih stranskih proizvodih, ki nevtralizirajo baze, se dodatek baze prilagodi tako, da se doseže navedena molarna ekvivalenca.

(b)

Živalski stranski proizvodi se shranijo v posodo iz legiranega jekla. Izmerjene količine luga se dodajo bodisi v trdni obliki bodisi kot raztopina, kot je navedeno v točki (a).

(c)

Posoda se zapre, živalski stranski proizvodi in alkalna mešanica pa se segrejejo do temperature v središču najmanj 150 °C pri (absolutnem) tlaku najmanj 4 barov:

(i)

neprekinjeno tri ure;

(ii)

neprekinjeno šest ur v primeru obdelave živalskih stranskih proizvodov iz člena 8(a)(i) in (ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Vendar se lahko snovi, pridobljene iz snovi kategorije 1, ki vključujejo živali, usmrčene v okviru ukrepov za izkoreninjenje TSE, ki so bodisi prežvekovalci, za katere ni potreben test TSE, bodisi prežvekovalci, ki so bili testirani in so imeli negativen rezultat v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 999/2001, predelajo v skladu s točko 2(c)(i) tega oddelka ali

(iii)

neprekinjeno eno uro v primeru živalskih stranskih proizvodov, ki jih sestavljajo snovi iz rib ali perutnine.

(d)

Postopek poteka v sistemu serij, snov v posodi pa se stalno premešava, s čimer se pospešuje proces predelave, dokler tkivo ni raztopljeno, kosti in zobje pa zmehčani.

(e)

Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so sočasno izpolnjene zahteve za razmerje med časom, temperaturo in tlakom.

B.   Postopek visokotlačne visokotemperaturne hidrolize

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabijo snovi kategorije 2 in kategorije 3.

2.   Metoda predelave

Visokotlačna visokotemperaturna hidroliza se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a)

Živalski stranski proizvodi se najmanj 40 minut neprekinjeno segrevajo do temperature v središču najmanj 180 °C pri (absolutnem) tlaku najmanj 12 barov, pri čemer poteka segrevanje s posrednim uvajanjem pare v biolitični reaktor.

(b)

Postopek poteka v serijah, snov v posodi pa se stalno premešava.

(c)

Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so sočasno izpolnjene zahteve glede časa, temperature in tlaka.

C.   Postopek visokotlačne hidrolize v bioplin

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabijo živalski stranski proizvodi vseh kategorij.

2.   Metoda predelave

Postopek visokotlačne hidrolize v bioplin se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a)

Živalski stranski proizvodi se najprej predelajo ob uporabi metode predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom), določene v poglavju III, v odobrenem predelovalnem obratu.

(b)

Postopku iz točke (a) sledi obdelava razmaščene snovi pri temperaturi najmanj 220 °C najmanj 20 minut pri (absolutnem) tlaku najmanj 25 barov, pri čemer poteka segrevanje v dveh korakih, najprej z neposrednim vbrizgavanjem pare, temu pa sledi posredno segrevanje v koaksialnem izmenjevalniku toplote.

(c)

Postopek poteka v serijah ali neprekinjeno, snov pa se stalno premešava.

(d)

Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so sočasno izpolnjene zahteve glede časa, temperature in tlaka.

(e)

Pridobljeno snov se zmeša z vodo in se brez zraka fermentira v reaktorju za pridobivanje bioplinov (pretvorba v bioplin).

(f)

Če se uporabi vhodna snov kategorije 1, poteka celoten postopek na istem mestu in v zaprtem sistemu, bioplin, ki nastaja med postopkom, pa se hitro sežge v istem obratu pri najmanj 900 °C, čemur sledi hitro ohlajanje („gašenje“).

D.   Postopek proizvodnje biodizla

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabijo maščobne frakcije, pridobljene iz živalskih stranskih proizvodov vseh kategorij.

2.   Metoda predelave

Proizvodnja biodizla se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a)

Razen če se uporabi ribje olje ali topljene maščobe, proizvedene v skladu z oddelkom VIII oziroma XII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, se maščobne frakcije, pridobljene iz živalskih stranskih proizvodov, najprej predelajo:

(i)

z metodo predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom) iz poglavja III za snovi kategorije 1 ali 2 in

(ii)

s katero koli od metod predelave od 1 do 5 ali metodo predelave 7, v primeru snovi, pridobljenih iz rib, pa z metodami od 1 do 7 iz poglavja III za snovi kategorije 3.

(b)

Predelana maščoba se nato predela še ob uporabi ene od naslednjih metod:

(i)

postopka, pri katerem se predelana maščoba loči od beljakovin, v primeru maščobe, ki izvira iz prežvekovalcev, pa se odstranijo netopne nečistoče do ravni 0,15 masnega %, potem pa se zanjo izvedeta estrifikacija in transestrifikacija.

Za predelane maščobe iz snovi kategorije 3 se estrifikacija ne zahteva. Za postopek estrifikacije se pH z dodajanjem žveplene kisline (H2SO4) ali ekvivalentne kisline zniža pod 1, mešanica pa se najmanj dve uri med intenzivnim mešanjem segreva do 72 °C.

Transestrifikacija se izvaja z zviševanjem pH na okrog 14 z uporabo kalijevega hidroksida ali ekvivalentnega luga pri 35 °C do 50 °C najmanj 15 minut. Transesterifikacija se izvede pod zgoraj opisanimi pogoji dvakrat ob uporabi vedno sveže bazične raztopine. Temu sledi rafinacija proizvodov, ki vključuje vakuumsko destilacijo pri 150 °C, njen proizvod pa je biodizel;

(ii)

postopka, pri katerem se uporabljajo ekvivalentni postopkovni parametri, ki jih odobri pristojni organ.

E.   Brookesov postopek uplinjanja

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabi snov kategorije 2 in kategorije 3.

2.   Metoda predelave

Brookesov postopek uplinjanja se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a)

Pozgorevalna komora je ogrevana z zemeljskim plinom.

(b)

Primarna komora uplinjevalnika se napolni z živalskimi stranskimi proizvodi in vrata se zaprejo. Primarna komora nima gorilnikov in je namesto s toplotnim prenosom ogrevana s prevajanjem toplote iz pozgorevalne komore, ki je pod njo. Zrak prihaja v primarno komoro samo skozi tri vstopne ventile, ki so vgrajeni na glavnih vratih, da povečuje učinkovitost procesa.

(c)

Živalski stranski proizvodi se uparijo v kompleksne ogljikovodike, nastali plini pa potujejo iz primarne komore skozi ozko odprtino na vrhu zadnje stene do mešalnih in drobilnih con, kjer se razbijejo na sestavne elemente. Na koncu plini potujejo v pozgorevalno komoro, v kateri se ob prebitku zraka sežgejo z naravnim plinom iz plinskega gorilnika.

(d)

Vsaka predelovalna enota ima za primer okvare gorilnika ali ventilatorja dva gorilnika in dva sekundarna zračna ventilatorja. Sekundarna komora je zasnovana tako, da omogoča minimalni zadrževalni čas dveh sekund pri temperaturi najmanj 950 °C pri vseh pogojih zgorevanja.

(e)

Ko izstopni plini zapustijo drugo komoro, potujejo skozi barometrični dušilec na dnu ognjišča, ki jih ohlaja in redči z zrakom iz okolja, pri čemer ohranja stalen tlak v primarni in sekundarni komori.

(f)

Postopek je končan po 24 urah in vključuje nalaganje, predelavo in ohlajanje snovi ter odstranjevanje pepela. Na koncu ciklusa se preostali pepel vakuumsko izsesa iz primarne komore v zaprte vreče, ki se pred odvozom iz obrata za njihovo odstranitev zapečatijo.

(g)

Uplinjanje drugih snovi razen živalskih stranskih proizvodov ni dovoljeno.

F.   Sežiganje živalskih maščob v postopku termonaprave za segrevanje

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabijo maščobne frakcije, pridobljene iz živalskih stranskih proizvodov vseh kategorij.

2.   Metoda predelave

Sežiganje živalskih maščob v postopku termonaprave za segrevanje se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a)

Razen če se uporabijo ribje olje ali topljene maščobe, proizvedene v skladu z oddelkom VIII oziroma XII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, se maščobne frakcije živalskih stranskih proizvodov najprej predelajo ob uporabi:

(i)

če je maščobna frakcija snovi kategorije 1 in 2 namenjena sežigu v drugem obratu,

katere koli izmed metod predelave od 1 do 5 iz poglavja III te priloge za maščobne frakcije iz predelave prežvekovalcev, ki so bili testirani in so imeli negativen rezultat v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 999/2001, in iz predelave živali, razen prežvekovalcev, za katere je potreben test TSE;

metode predelave 1 iz poglavja III za maščobne frakcije iz predelave drugih prežvekovalcev in

(ii)

katere koli metode predelave od 1 do 5 ali metode predelave 7 ali, če so snovi proizvedene iz rib, predelovalne metode od 1 do 7, kot so določene v poglavju III, za snovi kategorij 1 in 2, namenjene sežigu v istem obratu, in za snovi kategorije 3.

(b)

Maščobno frakcijo je treba ločiti od beljakovin, v primeru maščob iz prežvekovalcev, namenjenih sežigu v drugem obratu, pa je treba netopne nečistoče odstraniti do ravni 0,15 masnega %.

(c)

Po postopku v skladu z (a) in (b) je treba maščobe:

(i)

pariti v parilniku in žgati pri temperaturi najmanj 1 100 °C najmanj 0,2 sekunde ali

(ii)

predelati ob uporabi ustreznih postopkovnih parametrov, ki jih je odobril pristojni organ.

(d)

Sežiganje snovi živalskega izvora, ki niso živalske maščobe, ni dovoljeno.

(e)

Sežiganje maščob, proizvedenih iz snovi kategorije 1 in kategorije 2, se mora izvesti v istem obratu, v katerem je maščoba predelana s ciljem, da se proizvedena energija izkoristi za predelovalni postopek. Pristojni organ lahko dovoli prenos navedene maščobe v druge obrate za sežiganje, če:

(i)

je namembni obrat pooblaščen za sežiganje;

(ii)

predelava hrane ali krme v odobrenem obratu na isti posesti poteka pod strogimi pogoji razločevanja.

(f)

Sežiganje se izvaja v skladu z zakonodajo Unije na področju varstva okolja, zlasti ob upoštevanju standardov navedene zakonodaje glede najboljših tehnik, ki so na voljo za nadzor in spremljanje izpustov.

G.   Postopek toplotno-mehanske obdelave za proizvodnjo biogoriva

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabijo gnoj in vsebina prebavnega trakta ter snov kategorije 3.

2.   Metoda predelave

Toplotno-mehanska obdelava za proizvodnjo biogoriva se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a)

Živalski stranski proizvodi se naložijo v pretvornik in nato osem ur obdelujejo pri temperaturi 80 °C. V tem času se velikost snovi stalno zmanjšuje z uporabo ustrezne opreme za mehansko abrazijo.

(b)

Nato se snov vsaj dve uri obdeluje pri temperaturi 100 °C.

(c)

Velikost delcev snovi, ki nastane, ne sme biti večja od 20 milimetrov.

(d)

Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da se zahteve glede časa, temperature in tlaka, določene v točkah (a) in (b), dosežejo sočasno.

(e)

Med toplotno obdelavo snovi se voda, ki izpareva, stalno odvaja iz prostora za zrak nad biogorivom skozi kondenzator iz nerjavečega jekla. Kondenzat se vsaj eno uro, preden se izpusti kot odpadna voda, vzdržuje pri temperaturi vsaj 70 °C.

(f)

Po toplotni obdelavi snovi se nato biogorivo, ki nastane, iz pretvornika odvede in avtomatično prenese s popolnoma pokritim in zaprtim transporterjem v sežig ali sosežig na isti lokaciji.

(g)

Postopek se opravi na serijski način.

Oddelek 3

Odstranjevanje in uporaba pridobljenih proizvodov

1.

Proizvodi, pridobljeni iz predelave:

(a)

snovi kategorije 1, se:

(i)

odstranijo v skladu s členom 12(a) ali (b) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(ii)

odstranijo z zakopavanjem na pooblaščenem odlagališču;

(iii)

pretvorijo v bioplin, če se presnovni ostanki odstranijo v skladu s točko (i) ali (ii), ali

(iv)

nadalje predelajo v maščobne derivate, ki niso namenjeni za krmo;

(b)

snovi kategorije 2 ali 3, se:

(i)

odstranijo v skladu s točko 1(a)(i) ali (ii), s predhodno predelavo, kot je določena v členu 12(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ali brez nje;

(ii)

nadalje predelajo v maščobne derivate, ki niso namenjeni za krmo;

(iii)

uporabijo kot organsko gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal ali

(iv)

kompostirajo ali pretvorijo v bioplin.

2.

Snovi, ki nastanejo pri predelavi v skladu s:

(a)

postopkom alkalne hidrolize, opredeljenim v točki A oddelka 2, se lahko predelajo v obratu za pridobivanje bioplinov in nato hitro sežgejo pri temperaturi najmanj 900 °C, čemur sledi hitro ohlajanje („gašenje“); če se kot vhodna snov uporabi snov iz člena 8(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1069/2009, pretvorba v bioplin poteka na istem mestu kot predelava in v zaprtem sistemu;

(b)

postopkom proizvodnje biodizla, se lahko:

(i)

v primeru biodizla in ostankov iz destilacije biodizla uporabijo kot gorivo brez omejitev iz te uredbe (končna točka);

(ii)

v primeru kalijevega fosfata uporabijo za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo na zemljišču;

(iii)

v primeru glicerina:

pridobljenega iz snovi kategorije 1 ali kategorije 2, predelane v skladu z metodo predelave 1 iz poglavja III, pretvorijo v bioplin;

pridobljenega iz snovi kategorije 3, uporabijo za krmo.

3.

Vsi odpadki, ki nastanejo pri predelavi živalskih stranskih proizvodov v skladu s tem oddelkom, kot so gošča, vsebina filtrov, pepel in presnovni ostanki, se odstranijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 in to uredbo.


PRILOGA V

PRETVORBA ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV IN PRIDOBLJENIH PROIZVODOV V BIOPLIN ALI KOMPOST

POGLAVJE I

ZAHTEVE ZA OBRATE

Oddelek 1

Obrati za pridobivanje bioplinov

1.

Obrat za bioplin mora biti opremljen z enoto za pasterizacijo/higienizacijo, ki je ni mogoče obiti, za živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki se dovajajo z velikostjo delcev snovi pred vstopom v enoto največ 12 mm, in imeti:

(a)

naprave za spremljanje temperature, ki mora doseči 70 °C v eni uri;

(b)

registratorje za neprekinjeno zapisovanje rezultatov meritev iz točke (a) ter

(c)

primeren varnostni sistem, ki preprečuje nezadostno segrevanje.

2.

Z odstopanjem od točke 1 enota za pasterizacijo/higienizacijo ni obvezna za obrate za pridobivanje bioplinov, ki predelujejo samo:

(a)

snovi kategorije 2, ki so bile predelane v skladu z metodo predelave 1, določeno v poglavju III Priloge IV;

(b)

snovi kategorije 3, ki so bile predelane v skladu z metodami predelave od 1 do 5 ali metodo predelave 7, ali v primeru snovi, ki izhajajo iz vodnih živali, s katero koli od metod predelave od 1 do 7, kot so določene v poglavju III Priloge IV;

(c)

snovi kategorije 3, ki so bile pasterizirane/higienizirane v drugem odobrenem obratu;

(d)

živalske stranske proizvode, ki se lahko uporabijo kot surovine brez predelave v skladu s členom 13(e)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in to uredbo;

(e)

živalske stranske proizvode, ki so bili obdelani s postopkom alkalne hidrolize, določenim v točki A oddelka 2 poglavja IV Priloge IV;

(f)

naslednje živalske stranske proizvode, če to odobri pristojni organ:

(i)

živalske stranske proizvode iz člena 10(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so bili v času, ko so bili namenjeni uporabi, ki ni prehrana ljudi, predelani v skladu s členom 2(1)(m) Uredbe (ES) št. 852/2004;

(ii)

živalske stranske proizvode iz člena 10(g) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali

(iii)

živalske stranske proizvode, ki so pretvorjeni v bioplin, če so presnovni ostanki pozneje pretvorjeni v kompost ali predelani oziroma odstranjeni v skladu s to uredbo.

3.

Če je obrat za pridobivanje bioplina na posesti ali poleg nje, kjer so rejne živali, in ne uporablja le gnoja, mleka ali kolostruma teh živali, mora biti obrat oddaljen od območja, na katerem se zadržujejo te živali.

Razdalja se določi tako, da se preprečijo kakršna koli nesprejemljiva tveganja za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, iz obrata za pridobivanje bioplinov.

V vsakem primeru pa mora biti med obratom za pridobivanje bioplinov in živalmi ter njihovo krmo in steljo popolna fizična ločitev, po potrebi ograja.

4.

Vsak obrat za pridobivanje bioplinov mora imeti lasten laboratorij ali uporabljati zunanji laboratorij. Laboratorij mora biti opremljen za izvajanje potrebnih analiz in ga mora odobriti pristojni organ, mora biti akreditiran v skladu z mednarodno priznanimi standardi ali pa mora biti pod rednim nadzorom pristojnega organa.

Oddelek 2

Obrati za kompostiranje

1.

Obrat za kompostiranje mora biti opremljen z zaprtim reaktorjem ali zaprtim območjem za kompostiranje, ki ga ni mogoče obiti, za živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki se dovajajo v obrat, in imeti naslednje:

(a)

naprave za spremljanje temperature v razmerju s časom;

(b)

registratorje za po potrebi neprekinjeno zapisovanje rezultatov meritev iz točke (a);

(c)

primeren varnostni sistem, ki preprečuje nezadostno segrevanje.

2.

Z odstopanjem od točke 1 se lahko dovolijo drugačni sistemi kompostiranja pod pogojem, da:

(a)

so upravljani tako, da vse snovi v sistemu dosežejo zahtevane časovne in temperaturne parametre, vključno s stalnim spremljanjem navedenih parametrov, kjer je to primerno, ali

(b)

predelujejo le snovi iz točke 2 oddelka 1 in

(c)

izpolnjujejo vse druge ustrezne zahteve te uredbe.

3.

Če je obrat za kompostiranje na posesti ali poleg nje, kjer so rejne živali, in ne uporablja le gnoja, mleka ali kolostruma teh živali, mora biti obrat za kompostiranje oddaljen od območja, na katerem se zadržujejo te živali.

Razdalja se določi tako, da se preprečijo kakršna koli nesprejemljiva tveganja za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, iz obrata za kompostiranje.

V vsakem primeru pa mora biti med obratom za kompostiranje in živalmi ter njihovo krmo in steljo popolna fizična ločitev, po potrebi ograja.

4.

Vsak obrat za kompostiranje mora imeti lasten laboratorij ali uporabljati zunanji laboratorij. Laboratorij mora biti opremljen za izvajanje potrebnih analiz in ga mora odobriti pristojni organ, mora biti akreditiran v skladu z mednarodno priznanimi standardi ali pa mora biti pod rednim nadzorom pristojnega organa.

POGLAVJE II

HIGIENSKE ZAHTEVE ZA OBRATE ZA PRIDOBIVANJE BIOPLINOV IN OBRATE ZA KOMPOSTIRANJE

1.

Stranske živalske proizvode je treba predelati kar najhitreje po prispetju v obrat za pridobivanje bioplinov ali obrat za kompostiranje. Do obdelave morajo biti pravilno uskladiščeni.

2.

Kontejnerje, posode in prevozna sredstva, uporabljene za prevoz neobdelanih snovi, je treba očistiti in razkužiti na posebej določenem območju.

Navedeno območje mora biti na takem mestu ali biti oblikovano tako, da se prepreči tveganje kontaminacije obdelanih proizvodov.

3.

Sistematično je treba izvajati preventivne ukrepe za zaščito pred pticami, glodavci, mrčesom in drugimi škodljivci.

V ta namen je treba uporabljati dokumentirani program zatiranja škodljivcev.

4.

Za vse dele obrata je treba uvesti in dokumentirati postopke čiščenja. Za čiščenje morajo biti na voljo primerna oprema in čistila.

5.

Nadzor higiene mora zajemati tudi redne kontrolne preglede okolja in opreme. Razporede kontrolnih pregledov in rezultate pregledov je treba dokumentirati.

6.

Naprave in opremo je treba ohranjati v dobrem operativnem stanju in v rednih razdobjih umerjati merilno opremo.

7.

Ravnanje s presnovnimi ostanki in kompostom ter njihovo skladiščenje v obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje morata potekati tako, da se prepreči ponovna kontaminacija.

POGLAVJE III

PARAMETRI PRETVORBE

Oddelek 1

Standardni parametri pretvorbe

1.

Za snovi kategorije 3, uporabljene kot surovina v obratu za pridobivanje bioplinov, opremljenem z enoto za pasterizacijo/higienizacijo, je treba uporabiti naslednje minimalne zahteve:

(a)

največja velikost delcev pred vstopom v enoto: 12 mm;

(b)

najnižja temperatura po vsej snovi v enoti: 70 °C in

(c)

najkrajši čas v enoti, brez prekinitve: 60 minut.

Vendar se lahko mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in izdelki s kolostrumom kategorije 3 uporabljajo brez pasterizacije/higienizacije kot surovina v obratu za pridobivanje bioplinov, če pristojni organ meni, da ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli nevarne prenosljive bolezni, ki se prenaša na ljudi ali živali.

Minimalne zahteve, določene v točkah (b) in (c), veljajo tudi za snovi kategorije 2, ki se dovajajo v obrat za pridobivanje bioplinov brez predhodne predelave v skladu s členom 13(e)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

2.

Za snovi kategorije 3, uporabljene kot surovina v obratu za kompostiranje, je treba uporabiti naslednje minimalne zahteve:

(a)

največja velikost delcev pred vstopom v reaktor za kompostiranje: 12 mm;

(b)

najnižja temperatura po vsej snovi v reaktorju: 70 °C in

(c)

najkrajši čas brez prekinitve: 60 minut.

Minimalne zahteve, določene v točkah (b) in (c), veljajo tudi za snovi kategorije 2, ki se kompostirajo brez predhodne predelave v skladu s členom 13(e)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Oddelek 2

Alternativni parametri pretvorbe za obrate za pridobivanje bioplinov in obrate za kompostiranje

1.

Pristojni organ lahko dovoli uporabo parametrov, ki niso določeni v točki 1 oddelka 1 poglavja I in ki niso standardizirani parametri pretvorbe, če prosilec za tako uporabo dokaže, da se s temi parametri zagotovi ustrezno zmanjšanje bioloških tveganj. Prikaz vsebuje odobritev, ki se izvede v skladu z naslednjimi zahtevami:

(a)

določitev in analiza možnih nevarnosti, skupaj z vplivom vhodne snovi, na podlagi popolnega opisa pogojev in parametrov predelave;

(b)

ocena tveganja, s katero se presodi, kako so posebni pogoji predelave iz točke (a) doseženi v praksi v običajnih in neobičajnih okoliščinah;

(c)

potrjevanje načrtovanega postopka z merjenjem zmanjšanja sposobnosti preživetja/infektivnosti:

(i)

endogenih indikatorskih organizmov med postopkom, v katerem je indikator:

stalno prisoten v surovini v velikem številu,

nič manj toplotno odporen proti smrtonosnim vidikom postopka predelave, hkrati pa ni občutno bolj odporen od povzročiteljev bolezni, ki jih nadzoruje,

razmeroma preprosto je določiti njegovo število ter ga ugotoviti in potrditi, ali

(ii)

dobro opredeljenega preskusnega organizma ali virusa med izpostavljenostjo, ki je v primernem preskusnem telesu vnesen v vhodno snov;

(d)

pri potrjevanju nameravanega postopka iz točke (c) je treba dokazati, da postopek doseže naslednjo splošno zmanjšanje tveganja:

(i)

pri termičnih in kemičnih postopkih:

zmanjšanje Enterococcus faecalis ali Salmonelle Senftenberg za 5 log10 (775 W, H2S negativno),

zmanjšanje titra infektivnosti toplotno odpornih virusov, kakršen je parvovirus, za vsaj 3 log10, kadar so opredeljeni kot pomembna nevarnost, in

(ii)

pri kemičnih postopkih tudi:

zmanjšanje odpornih zajedavcev, kot so jajčeca Ascaris spp., za najmanj 99,9 % (3 log10) oblik, sposobnih preživetja;

(e)

zasnova popolnega programa nadzora, ki vključuje postopke za spremljanje delovanja postopka iz točke (c);

(f)

ukrepi, ki zagotavljajo neprekinjeno spremljanje in nadziranje pomembnih postopkovnih parametrov, določenih v programu nadzora pri delovanju obrata.

Podrobnosti o pomembnih postopkovnih parametrih, ki se uporabljajo v obratu za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje, in drugih kritičnih kontrolnih točkah se evidentirajo in shranijo, da lahko lastnik, upravljavec ali njun predstavnik ter pristojni organi spremljajo potek delovanja obrata.

Nosilec dejavnosti mora evidence na zahtevo predložiti pristojnemu organu. Informacije o postopku, odobrenem v tej točki, je treba na zahtevo predložiti Komisiji.

2.

Z odstopanjem od točke 1 lahko pristojni organ do sprejetja pravil, navedenih v členu 15(2)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009, dovoli uporabo posebnih zahtev, ki niso določene v tem poglavju, pod pogojem, da zagotavljajo enak učinek glede zmanjšanja povzročiteljev bolezni, za:

(a)

odpadke iz gostinskih dejavnosti, ki se uporabljajo kot edini živalski stranski proizvod v obratu za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje, in

(b)

mešanice odpadkov iz gostinskih dejavnosti z naslednjimi snovmi:

(i)

gnojem;

(ii)

vsebino prebavnega trakta, ločeno od prebavnega trakta;

(iii)

mlekom;

(iv)

proizvodi na osnovi mleka;

(v)

proizvodi, pridobljenimi iz mleka;

(vi)

kolostrumom;

(vii)

izdelki s kolostrumom;

(viii)

jajci;

(ix)

jajčnimi izdelki;

(x)

živalskimi stranskimi proizvodi iz člena 10(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so bili predelani, kot je opredeljeno v členu 2(1)(m) Uredbe (ES) št. 852/2004.

3.

Če so snovi iz točke 2(b) ali pridobljeni proizvodi iz člena 10(g) Uredbe (ES) št. 1069/2009 edina vhodna snov živalskega izvora, ki se obdeluje v obratu za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje, lahko pristojni organ dovoli uporabo posebnih zahtev, ki niso določene v tem poglavju, če:

(a)

meni, da te snovi ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli resne prenosljive bolezni na ljudi ali živali;

(b)

meni, da so presnovni ostanki ali kompost nepredelane snovi, in nosilcem dejavnosti naloži, naj z njimi ravnajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 in to uredbo.

4.

Nosilci dejavnosti lahko dajejo na trg presnovne ostanke in kompost, ki so bili predelani v skladu s parametri, ki jih je odobril pristojni organ:

(a)

v skladu s točko 1;

(b)

v skladu s točkama 2 in 3 samo v državi članici, v kateri so bili navedeni parametri odobreni.

Oddelek 3

Standardi za presnovne ostanke in kompost

1.

(a)

Reprezentativni vzorci presnovnih ostankov ali komposta, odvzeti med pretvorbo ali takoj po njej v obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje z namenom spremljanja postopka, morajo biti skladni z naslednjimi standardi:

 

Escherichia coli: n = 5, c = 1, m = 1 000, M = 5 000 v 1 g

ali

 

Enterococaceae: n = 5, c = 1, m = 1 000, M = 5 000 v 1 g

ter

(b)

reprezentativni vzorci presnovnih ostankov ali komposta, odvzeti med skladiščenjem ali ob koncu skladiščenja, morajo biti skladni z naslednjimi standardi:

Salmonella: odsotnost v 25 g: n = 5; c = 0; m = 0; M = 0,

Pri tem je v primeru točke (a) ali (b):

n

=

število vzorcev, ki se testirajo;

m

=

mejna vrednost števila bakterij; rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vseh vzorcih ne presega vrednosti m;

M

=

najvišja vrednost števila bakterij; rezultati so neustrezni, če je število bakterij v enem ali več vzorcih enako vrednosti M ali več, ter

c

=

število vzorcev, pri katerih je število bakterij lahko med vrednostma m in M, vzorec pa še vedno velja za ustreznega, če je število bakterij v drugih vzorcih m ali manj.

2.

Presnovni ostanki ali kompost, ki niso skladni z zahtevami iz tega oddelka, se ponovno predelajo v bioplin ali kompost, pri salmoneli pa se z njimi ravna in jih odstrani v skladu z navodili pristojnega organa.


PRILOGA VI

POSEBNA PRAVILA ZA RAZISKAVE, KRMLJENJE TER ZBIRANJE IN ODSTRANJEVANJE

POGLAVJE I

POSEBNA PRAVILA ZA VZORCE ZA RAZISKAVE IN DRUGE NAMENE

Oddelek 1

Raziskovalni in diagnostični vzorci

1.

Nosilci dejavnosti zagotovijo, da pošiljke raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev spremlja komercialni dokument, v katerem mora biti navedeno naslednje:

(a)

opis snovi in živalske vrste izvora;

(b)

kategorija snovi;

(c)

količina snovi;

(d)

kraj izvora in kraj odpreme snovi;

(e)

ime in naslov pošiljatelja;

(f)

ime in naslov prejemnika in/ali uporabnika.

2.

Uporabniki, ki ravnajo z raziskovalnimi in diagnostičnimi vzorci, sprejmejo vse potrebne ukrepe, da preprečijo širjenje bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, med ravnanjem s snovmi pod njihovim nadzorom, zlasti z uporabo dobre laboratorijske prakse.

3.

Prepovedana je kakršna koli nadaljnja uporaba raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev za namene, ki niso navedeni v točki 38 Priloge I.

4.

Raziskovalne in diagnostične vzorce ter vse proizvode, pridobljene z uporabo teh vzorcev, ki se ne hranijo za referenčne namene, je treba odstraniti:

(a)

kot odpadke s sežiganjem ali sosežiganjem;

(b)

v primeru živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov iz člena 8(a)(iv), člena 8(c) in (d), člena 9 in člena 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so del celičnih kultur, laboratorijske opreme ali laboratorijskih vzorcev, z obdelavo pod pogoji, ki so vsaj enakovredni potrjeni metodi za parne avtoklave (1), in poznejšim odstranjevanjem kot odpadkov ali odpadne vode v skladu z ustrezno zakonodajo Unije;

(c)

s sterilizacijo pod pritiskom in poznejšim odstranjevanjem ali uporabo v skladu s členi 12, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009.

5.

Uporabniki, ki ravnajo z raziskovalnimi in diagnostičnimi vzorci, vodijo evidenco pošiljk takih vzorcev.

V evidenci morajo biti navedeni informacije iz točke 1 ter datum in način odstranjevanja vzorcev ter kakršnih koli pridobljenih proizvodov.

6.

Z odstopanjem od točk 1, 4 in 5 lahko pristojni organ sprejme ravnanje in odstranjevanje raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev za izobraževalne namene pod drugimi pogoji, ki preprečujejo kakršna koli nesprejemljiva tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.

Oddelek 2

Trgovski vzorci in razstavni predmeti

1.

Trgovski vzorci in razstavni predmeti se lahko prevažajo, uporabljajo in odstranjujejo le v skladu s točkami od 1 do 4 in 6 oddelka 1.

2.

Trgovski vzorci, ki se ne hranijo za referenčne namene, se po opravljenih posebnih študijah ali analizah:

(a)

ponovno odpremijo v državo članico izvora;

(b)

odpremijo v drugo državo članico ali tretjo državo, če tako odpremo vnaprej odobri pristojni organ namembne države članice ali tretje države, ali

(c)

odstranijo ali uporabijo v skladu s členi 12, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009.

3.

Razstavni predmeti se po opravljeni razstavi ali umetniški dejavnosti ponovno odpremijo v državo članico izvora oziroma odpremijo ali odstranijo v skladu s točko 2.

POGLAVJE II

POSEBNA PRAVILA ZA KRMLJENJE

Oddelek 1

Splošne zahteve

S snovmi kategorij 2 in 3, navedenimi v členu 18(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se lahko krmijo živali iz odstavka (1)(a), (d), (f), (g) in (h) navedenega člena, če so poleg pogojev, ki jih pristojni organ določi v skladu s členom 18(1) navedene uredbe, izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

1.

Živalske stranske proizvode je treba prevažati do uporabnikov ali v zbirne centre v skladu z oddelkoma 1 in 3 poglavja I Priloge VIII.

2.

Zbirne centre mora registrirati pristojni organ, če:

(a)

izpolnjujejo zahteve za obrate, ki izvajajo vmesne operacije, določene v poglavju II Priloge IX, in

(b)

imajo primerne objekte in naprave za uničevanje neuporabljenih snovi, ali jih pošiljajo v odobreni predelovalni obrat ali v odobreno sežigalnico ali sosežigalnico v skladu s to uredbo.

3.

Države članice lahko dovolijo uporabo predelovalnega obrata za snovi kategorije 2 kot zbirnega centra.

4.

Upravljavci zbirnih centrov, ki oskrbujejo končne uporabnike s snovmi, razen z živalskimi stranskimi proizvodi, ki izhajajo iz vodnih živali in vodnih nevretenčarjev, morajo zagotoviti, da so obdelane po enem od naslednjih postopkov:

(a)

denaturirane z raztopino barvila; raztopina mora biti tako močna, da je obarvanje uničene snovi jasno vidno in ne izgine, ko so obarvane snovi obdelane z zamrzovanjem ali hlajenjem, ter da je celotna površina vseh delov snovi prekrita s tako raztopino bodisi s pomakanjem snovi v raztopino bodisi z razprševanjem raztopine po snovi ali z drugo vrsto nanosa;

(b)

sterilizirane s prekuhavanjem ali obdelavo s paro pod tlakom, dokler vsak del snovi ni popolnoma prekuhan, ali

(c)

obdelane po drugem postopku ravnanja ali obdelave, ki ga odobri pristojni organ, odgovoren za upravljavca.

Oddelek 2

Krmljenje nekaterih živalskih vrst na postajah za krmljenje

1.

Pristojni organ lahko dovoli uporabo snovi kategorije 1 iz člena 18(2)(b) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za krmljenje naslednjih ogroženih in zaščitenih živalskih vrst na postajah za krmljenje pod naslednjimi pogoji:

(a)

S snovmi se krmi:

(i)

ena od naslednjih vrst ptic mrhovinark v naslednjih državah članicah:

Država članica

Živalske vrste

Bolgarija

brkati ser (Gypaetus barbatus)

rjavi jastreb (Aegypius monachus)

egiptovski jastreb (Neophron percnopterus)

beloglavi jastreb (Gyps fulvus)

planinski orel (Aquila chrysaetos)

kraljevi orel (Aquila heliaca)

belorepec (Haliaeetus albicilla)

črni škarnik (Milvus migrans)

rjavi škarnik (Milvus milvus)

Grčija

brkati ser (Gypaetus barbatus)

rjavi jastreb (Aegypius monachus)

egiptovski jastreb (Neophron percnopterus)

beloglavi jastreb (Gyps fulvus)

planinski orel (Aquila chrysaetos)

kraljevi orel (Aquila heliaca)

belorepec (Haliaeetus albicilla)

črni škarnik (Milvus migrans)

Španija

brkati ser (Gypaetus barbatus)

rjavi jastreb (Aegypius monachus)

egiptovski jastreb (Neophron percnopterus)

beloglavi jastreb (Gyps fulvus)

planinski orel (Aquila chrysaetos)

španski kraljevi orel (Aquila adalberti)

črni škarnik (Milvus migrans)

rjavi škarnik (Milvus milvus)

Francija

brkati ser (Gypaetus barbatus)

rjavi jastreb (Aegypius monachus)

egiptovski jastreb (Neophron percnopterus)

beloglavi jastreb (Gyps fulvus)

planinski orel (Aquila chrysaetos)

belorepec (Haliaeetus albicilla)

črni škarnik (Milvus migrans)

rjavi škarnik (Milvus milvus)

Italija

brkati ser (Gypaetus barbatus)

rjavi jastreb (Aegypius monachus)

egiptovski jastreb (Neophron percnopterus)

beloglavi jastreb (Gyps fulvus)

planinski orel (Aquila chrysaetos)

črni škarnik (Milvus migrans)

rjavi škarnik (Milvus milvus)

Ciper

rjavi jastreb (Aegypius monachus)

beloglavi jastreb (Gyps fulvus)

Portugalska

rjavi jastreb (Aegypius monachus)

egiptovski jastreb (Neophron percnopterus)

beloglavi jastreb (Gyps fulvus)

planinski orel (Aquila chrysaetos)

Slovaška

planinski orel (Aquila chrysaetos)

kraljevi orel (Aquila heliaca)

belorepec (Haliaeetus albicilla)

črni škarnik (Milvus migrans)

rjavi škarnik (Milvus milvus)

(ii)

ena od vrst iz reda zveri (Carnivora), naštetih v Prilogi II k Direktivi 92/43/EGS, v posebnih ohranitvenih območjih, določenih v navedeni direktivi, ali

(iii)

ena od vrst iz reda ujed (Falconiformes) ali sov (Strigiformes), naštetih v Prilogi I k Direktivi 2009/147/ES, v posebnih območjih varstva, določenih v navedeni direktivi.

(b)

Pristojni organ je izdal dovoljenje nosilcu dejavnosti, odgovornemu za postajo za krmljenje.

Pristojni organ tako dovoljenje izda, če:

(i)

se krmljenje ne uporablja kot alternativni način odstranjevanja snovi s specifičnim tveganjem ali poginulih prežvekovalcev, ki vsebujejo take snovi, ki pomenijo tveganje TSE,

(ii)

je vzpostavljen ustrezen sistem za nadzor TSE, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 999/2001, ki vključuje redno laboratorijsko testiranje vzorcev za TSE.

(c)

Pristojni organ zagotovi uskladitev z vsemi drugimi pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor zahtev, določenih v dovoljenju.

(d)

Pristojni organ se mora na podlagi ocene posebnih razmer zadevne živalske vrste in njenega habitata prepričati, da se bo izboljšalo stanje ohranjenosti živalske vrste.

(e)

Dovoljenje, ki ga izda pristojni organ:

(i)

se nanaša na živalske vrste, ki jih to dejansko zadeva, in jih imenuje;

(ii)

vsebuje podroben opis lokacije postaje za krmljenje na geografskem območju, na katerem se bo izvajalo krmljenje, in

(iii)

takoj preneha veljati v primeru:

suma ali potrditve povezave s širjenjem TSE, dokler se tveganje ne izključi, ali

neskladnosti s katerim koli pravilom iz te uredbe.

(f)

Nosilec dejavnosti, odgovoren za krmljenje:

(i)

krmljenju nameni območje, ki mora biti zaprto in na katero je dostop omejen na živalsko vrsto, ki naj bi se ohranila, če je to primerno, z ograjo ali kako drugače, kot je primerno glede na naravne vzorce hranjenja teh živalskih vrst;

(ii)

zagotovi, da se primerni trupi govedi in vsaj 4 % primernih trupov ovc in koz, ki naj bi se uporabili za krmljenje, pred tako uporabo testirajo v okviru programa spremljanja TSE, ki se izvede v skladu s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 999/2001 in, če je to primerno, v skladu z odločitvijo, ki se sprejme na podlagi drugega pododstavka člena 6(1b) navedene uredbe, pri čemer morajo biti rezultati testiranja negativni, in

(iii)

vodi evidenco vsaj o številu, naravi, ocenjeni teži in izvoru trupov živali, uporabljenih za krmljenje, datumu krmljenja, lokaciji, kjer se je krmljenje izvedlo, in, če je to primerno, rezultatih testov TSE.

2.

Kadar država članica zaprosi Komisijo za vključitev v seznam iz točke 1(a), mora predložiti:

(a)

podrobno utemeljitev razširitve seznama na nekatere vrste ptic mrhovinark v tej državi članici, vključno z obrazložitvijo, zakaj je treba take ptice hraniti s snovmi kategorije 1 namesto s snovmi kategorije 2 ali 3;

(b)

predstavitev ukrepov, ki bodo sprejeti, da se zagotovi skladnost s točko 1.

Oddelek 3

Krmljenje prosto živečih živali zunaj postaj za krmljenje

Pristojni organ lahko dovoli uporabo snovi kategorije 1, ki zajemajo celotne trupe ali dele mrtvih živali, ki vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, če je to primerno brez predhodnega zbiranja mrtvih živali, za krmljenje prosto živečih živali iz točke 1(a) oddelka 2 zunaj postaj za krmljenje pod naslednjimi pogoji:

1.

Pristojni organ se mora na podlagi ocene posebnih razmer zadevne živalske vrste in njenega habitata prepričati, da se bo izboljšalo stanje ohranjenosti živalske vrste.

2.

Pristojni organ mora v dovoljenju določiti gospodarstva ali črede na geografsko opredeljenem območju krmljenja pod naslednjimi pogoji:

(a)

Območje krmljenja ne sme segati na območje intenzivne reje živali.

(b)

Rejne živali na gospodarstvih ali v čredah na območjih krmljenja morajo biti pod rednim nadzorom uradnega veterinarja glede prevalence TSE in bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali.

(c)

Krmljenje je treba nemudoma prekiniti v primeru:

(i)

suma ali potrditve povezave s širjenjem TSE na gospodarstvu ali v čredi, dokler se tveganje ne izključi;

(ii)

suma ali potrditve izbruha resne bolezni, ki se prenaša na ljudi ali živali na gospodarstvu ali v čredi, dokler se tveganje ne izključi, ali

(iii)

neskladnosti s katerim koli pravilom iz te uredbe.

(d)

Pristojni organ mora v dovoljenju določiti:

(i)

ustrezne ukrepe za preprečevanje prenosa TSE in bolezni, ki se prenašajo z mrtvih živali na ljudi ali druge živali, kot so ukrepi, usmerjeni v vzorce hranjenja vrst, ki naj bi se ohranile, sezonske omejitve hranjenja, omejitve gibanja rejnih živali in drugi ukrepi, namenjeni nadzoru nad možnimi tveganji za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, kot so ukrepi, povezani z vrstami, ki so prisotne na območju krmljenja, za krmljenje katerih se ne uporabljajo živalski stranski proizvodi;

(ii)

odgovornosti oseb ali subjektov na območju krmljenja, ki pomagajo pri krmljenju ali so odgovorni za rejne živali, v povezavi z ukrepi iz točke (i);

(iii)

pogoje za izrek kazni, navedenih v členu 53 Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki se naložijo osebam ali subjektom iz točke (ii) te točke (d) za kršitve ukrepov iz točke (i).

(e)

Če se krmljenje izvaja brez predhodnega zbiranja mrtvih živali, je treba opraviti oceno verjetne stopnje umrljivosti rejnih živali na območju krmljenja in verjetnih potreb prosto živečih živali po krmljenju kot podlago za oceno možnih tveganj za prenos bolezni.

Oddelek 4

Krmljenje živali v živalskih vrtovih s snovmi kategorije 1

Pristojni organ lahko dovoli uporabo snovi kategorije 1, ki zajemajo celotne trupe ali dele mrtvih živali, ki vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, in uporabo snovi, pridobljenih iz živali iz živalskih vrtov, za krmljenje živali v živalskih vrtovih pod naslednjimi pogoji:

(a)

Pristojni organ je izdal dovoljenje nosilcu dejavnosti, odgovornemu za krmljenje. Pristojni organ tako dovoljenje izda, če:

(i)

se krmljenje ne uporablja kot alternativni način odstranjevanja snovi s specifičnim tveganjem ali poginulih prežvekovalcev, ki vsebujejo take snovi, ki pomenijo tveganje TSE,

(ii)

kadar se uporabljajo snovi kategorije 1, ki zajemajo celotne trupe ali dele mrtvih govedi, ki vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, je vzpostavljen ustrezen sistem za nadzor TSE, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 999/2001, ki vključuje redno laboratorijsko testiranje vzorcev za TSE.

(b)

Dovoljenje, ki ga izda pristojni organ, se nemudoma prekliče v primeru:

(i)

suma ali potrditve povezave s širjenjem TSE, dokler se tveganje ne izključi, ali

(ii)

neskladnosti s katerim koli pravilom iz te uredbe.

(c)

Nosilec dejavnosti, odgovoren za krmljenje:

(i)

snovi, ki naj bi se uporabile za krmljenje, skladišči in krmljenje izvaja v zaprtem in ograjenem območju, da se zagotovi, da do snovi za krmljenje nimajo dostopa mesojede živali, razen živali v živalskih vrtovih, za katere je bilo izdano dovoljenje;

(ii)

zagotovi, da se prežvekovalci, ki naj bi se uporabili za krmljenje, vključijo v program spremljanja TSE, ki se izvaja v skladu s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 999/2001 in, če je to primerno, v skladu z odločitvijo, ki se sprejme na podlagi drugega pododstavka člena 6(1b) navedene uredbe;

(iii)

vodi evidenco vsaj o številu, naravi, ocenjeni teži in izvoru trupov živali, uporabljenih za krmljenje, rezultatih testov TSE in datumu krmljenja.

POGLAVJE III

POSEBNA PRAVILA ZA ZBIRANJE IN ODSTRANJEVANJE

Oddelek 1

Posebna pravila za odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov

1.

Če pristojni organ dovoli odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov na kraju samem v skladu s členom 19(1)(a), (b), (c) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se tako odstranjevanje lahko izvede:

(a)

s sežiganjem ali zakopavanjem v obratu, iz katerega izvirajo živalski stranski proizvodi;

(b)

na pooblaščenem odlagališču ali

(c)

s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju, kjer je tveganje za zdravje živali in ljudi ter za okolje najmanjše, pod pogojem, da kraj leži na razdalji, ki omogoča pristojnemu organu preprečevanje tveganja za zdravje živali in javno zdravje ter za okolje.

2.

Sežiganje živalskih stranskih proizvodov na krajih, navedenih v členu 19(1)(b), (c) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se mora opraviti tako, da se zagotovi sežig:

(a)

na pravilno sestavljeni grmadi tako, da od živalskih stranskih proizvodov ostane samo pepel;

(b)

brez ogrožanja zdravja ljudi;

(c)

brez uporabe postopkov ali metod, ki bi škodovali okolju, zlasti če bi lahko povzročili tveganja za vodo, zrak, prst in rastline ter živali ali zaradi hrupa ali smrada;

(d)

pod pogoji, ki zagotavljajo, da se ves pepel, ki ostane, odstrani z zakopavanjem na pooblaščenem odlagališču.

3.

Zakopavanje živalskih stranskih proizvodov na krajih, navedenih v členu 19(1)(a), (b), (c) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se mora opraviti tako, da se zagotovi zakopavanje:

(a)

na način, da do njih ne morejo priti mesojede ali vsejede živali, in

(b)

na pooblaščenem odlagališču ali drugem kraju brez ogrožanja zdravja ljudi in z uporabo postopkov ali metod, ki ne škodujejo okolju, zlasti če bi lahko povzročili tveganja za vodo, zrak, prst in rastline ter živali ali zaradi hrupa ali smrada.

4.

V primeru odstranjevanja v skladu s členom 19(1)(a), (b), (c) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009 je treba živalske stranske proizvode premakniti s kraja izvora na kraj odstranitve pod naslednjimi pogoji:

(a)

se živalski stranski proizvodi prepeljejo v varnih, neprepustnih kontejnerjih ali prevoznih sredstvih;

(b)

nakladanje in razkladanje živalskih stranskih proizvodov nadzoruje pristojni organ, če je to primerno;

(c)

se kolesa prevoznega sredstva ob odhodu z izvornega kraja razkužijo;

(d)

se kontejnerji in prevozna sredstva za prevoz živalskih stranskih proizvodov po razkladanju živalskih stranskih proizvodov temeljito očistijo in razkužijo ter

(e)

se za prevozna sredstva preskrbijo primerno spremstvo, preverjanje neprepustnosti in dvojna zaščita, če je to primerno.

Oddelek 2

Sežiganje in zakopavanje živalskih stranskih proizvodov na oddaljenih območjih

Največji odstotni delež, naveden v členu 19(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ne presega naslednjega:

(a)

10 % populacije goveda zadevne države članice;

(b)

25 % populacije ovc in koz zadevne države članice;

(c)

10 % populacije prašičev zadevne države članice in

(d)

odstotnega deleža populacije druge živalske vrste, ki ga določi pristojni organ na podlagi ocene možnih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali zaradi odstranjevanja teh živalskih vrst s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju samem.

Oddelek 3

Sežiganje in zakopavanje čebel in čebelarskih stranskih proizvodov

Glede čebel in čebelarskih stranskih proizvodov lahko pristojni organ odobri odstranjevanje s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju samem, kot je navedeno v členu 19(1)(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009, pod pogojem, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za zagotovitev, da sežiganje ali zakopavanje ne ogroža zdravja živali ali ljudi oziroma okolja.

POGLAVJE IV

ODSTRANJEVANJE Z DRUGIMI NAČINI

Z odstopanjem od člena 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009 lahko države članice dovolijo zbiranje, prevoz in odstranjevanje snovi kategorije 3 iz člena 10(f) navedene uredbe z načini, ki niso sežiganje ali zakopavanje na kraju samem, če:

(a)

snovi ne presegajo količine 20 kg na teden iz obrata ali objekta, v katerem so snovi zbrane, ne glede na živalsko vrsto izvora snovi;

(b)

se snovi zbirajo, prevažajo in odstranjujejo na način, ki preprečuje prenašanje nesprejemljivih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali;

(c)

pristojni organ izvaja redne preglede, vključno s pregledi evidenc, ki jih vodijo nosilci dejavnosti, v obratih ali objektih, v katerih se snovi zbirajo, da se zagotovi skladnost z določbami tega oddelka.

Države članice se lahko odločijo, da bodo povečale količino iz točke (a) na največ 50 kg na teden, če Komisiji in drugim državam članicam prek Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 52(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 predložijo podrobno utemeljitev z navedbo vrste dejavnosti, za katero naj bi se količina povečala, živalske vrste izvora zadevnih živalskih stranskih proizvodov in razloge za povečanje obsega, ob upoštevanju ustreznega sistema za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi in njihovo odstranjevanje na svojem ozemlju, kot je navedeno v členu 4(4) navedene uredbe.


(1)  CEN TC/102 – Sterilizatorji za uporabo v medicini – EN 285:2006 + A2:2009 – Sterilizacija – Parni sterilizatorji – Veliki sterilizatorji, sklic objavljen v UL C 293, 2.12.2009, str. 39.


PRILOGA VII

STANDARDNA OBLIKA ZA VLOGE ZA ALTERNATIVNE METODE

POGLAVJE I

Jezikovna ureditev

1.

Vloge za izdajanje dovoljenj za alternativne metode pri uporabi ali odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, navedene v členu 20 Uredbe (ES) št. 1069/2009 („vloge“), se predložijo v enem od uradnih jezikov Evropske unije, kot je določeno v členu 1 Uredbe št. 1 iz leta 1958.

2.

Zainteresirane strani, ki take vloge predložijo v jeziku, ki ni angleški, pred ocenjevanjem potrdijo uradni prevod vloge, ki ga zagotovi EFSA.

Rok iz člena 20(5) Uredbe (ES) št. 1069/2009 začne teči šele, ko je zainteresirana stran potrdila uradni prevod vloge.

POGLAVJE II

Vsebina vlog

1.

Da lahko EFSA oceni varnost predlaganih alternativnih metod, morajo vloge vsebovati vse potrebne informacije v zvezi z naslednjimi točkami:

(a)

kategorije živalskih stranskih proizvodov, ki naj bi se vključile v alternativno metodo, s sklicevanjem na kategorije iz členov 8, 9 in 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b)

opredelitev in opis lastnosti snovi s tveganjem na podlagi naslednjih načel:

Snovi z velikim tveganjem je treba opredeliti ločeno. Za vsako snov je treba oceniti verjetnost izpostavljenosti ljudi in živali pod običajnimi in izrednimi/neobičajnimi obratovalnimi pogoji. V primeru velike izpostavljenosti je treba oceniti možno tveganje;

(c)

zmanjšanje tveganja zaradi povzročiteljev bolezni na podlagi naslednjih načel:

 

Zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi in živali, ki se lahko doseže z zadevnim postopkom, je treba oceniti na podlagi neposrednih meritev.

 

Če neposredne meritve niso na voljo, se lahko uporabi tudi modeliranje ali ekstrapolacija iz drugih postopkov. Za prikaz dejanskega zmanjšanja tveganja je treba ugotovljeno nevarnost (na primer za salmonelo) količinsko opredeliti v vhodni snovi (surovini) in pridobljeni izhodni snovi. V tem poglavju izhodni material zajema vse končne proizvode in stranske proizvode, pridobljene v postopku.

 

Ocenam je treba priložiti dokaze. V zvezi z meritvami to vključuje informacije o uporabljeni metodologiji (občutljivost in zanesljivost uporabljenih metod), narava vzorcev, ki so bili analizirani, in dokazi, da so vzorci reprezentativni (ustrezni resnični vzorci, število opravljenih preskusov).

 

Če se uporabijo nadomestki za merjenje prionskih bolezni, je treba obrazložiti njihovo primernost. Predložiti je treba oceno veljavnosti s povezanimi negotovostmi;

(d)

omejitev tveganj na podlagi naslednjih načel:

 

Analizirati je treba verjetno učinkovitost tehničnih ukrepov za omejitev tveganj.

 

Navedena analiza mora izražati običajne in neobičajne/izredne obratovalne pogoje, vključno z okvaro.

 

Opredeliti je treba postopke spremljanja in nadzora za prikaz omejitve.

 

Če ni mogoče doseči popolne omejitve, je treba oceniti vsa možna tveganja;

(e)

opredelitev medsebojno odvisnih postopkov na podlagi naslednjih načel:

 

Oceniti je treba možne posredne učinke, ki lahko vplivajo na zmožnost zadevnega postopka za zmanjšanje tveganja.

 

Posredni učinki lahko nastanejo pri prevozu, skladiščenju in varnem odstranjevanju končnih proizvodov in stranskih proizvodov, pridobljenih v postopku;

(f)

predvidena končna uporaba končnih proizvodov in stranskih proizvodov na podlagi naslednjih načel:

 

Navesti je treba predvideno končno uporabo končnih proizvodov in stranskih proizvodov postopka.

 

Povezana verjetna tveganja je treba izračunati na podlagi zmanjšanja tveganja za zdravje ljudi in živali, ki se oceni v skladu s točko (c).

2.

Vlogi je treba priložiti dokazne listine, zlasti diagram poteka postopka, ki prikazuje delovanje postopka, dokaze iz točke 1(c) ter druge dokaze za utemeljitev razlage, predstavljene v skladu s točko 1.

3.

V vlogi je treba navesti kontaktni naslov za zainteresirano stran, ki mora vsebovati ime in celoten naslov, telefonsko številko in/ali številko telefaksa in/ali elektronski naslov kontaktne osebe, ki deluje po pooblastilu ali v imenu zainteresirane strani.


PRILOGA VIII

ZBIRANJE, PREVOZ IN SLEDLJIVOST

POGLAVJE I

ZBIRANJE IN PREVOZ

Oddelek 1

Prevozna sredstva in kontejnerji

1.

Od začetne točke v proizvodni verigi iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 je treba živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode zbirati in prevažati v zatesnjenem novem pakiranju ali v pokritih neprepustnih kontejnerjih ali prevoznih sredstvih.

2.

Prevozna sredstva in kontejnerje za večkratno uporabo ter vso opremo ali naprave za večkratno uporabo, ki prihajajo v stik z živalskimi stranskimi proizvodi ali pridobljenimi proizvodi, razen s pridobljenimi proizvodi, ki se dajejo na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 767/2009 in ki se skladiščijo in prevažajo v skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 183/2005, je treba ohranjati v čistem stanju.

Če niso namenjeni prevozu le posameznih vrst živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov na način, ki preprečuje navzkrižno kontaminacijo, jih je treba zlasti:

(a)

očistiti in osušiti pred uporabo in

(b)

očistiti, oprati in/ali razkužiti po vsakokratni uporabi v obsegu, potrebnem za preprečitev navzkrižne kontaminacije.

3.

Kontejnerji za večkratno uporabo morajo biti namenjeni prevozu le posamezne vrste živalskega stranskega proizvoda ali pridobljenega proizvoda v obsegu, potrebnem za preprečitev navzkrižne kontaminacije.

Če je pristojni organ odobril tako uporabo, se lahko kontejnerji za večkratno uporabo uporabijo tudi:

(a)

za prevoz različnih živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če se očistijo in razkužijo med različnimi uporabami na način, ki preprečuje navzkrižno kontaminacijo;

(b)

za prevoz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov iz člena 10(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009, po njihovi uporabi za prevoz proizvodov, namenjenih prehrani ljudi, pod pogoji, ki preprečujejo navzkrižno kontaminacijo.

4.

Embalažni material je treba odstraniti s sežiganjem ali kako drugače v skladu z zakonodajo Unije.

Oddelek 2

Temperaturni pogoji

1.

Da se preprečijo tveganja za zdravje živali ali ljudi, mora prevoz živalskih stranskih proizvodov, namenjenih proizvodnji posamičnih krmil ali hrane za hišne živali, potekati pri ustrezni temperaturi, in sicer v primeru živalskih stranskih proizvodov iz mesa in mesnih proizvodov, namenjenih uporabi, ki ni prehrana ljudi, pri temperaturi največ 7 °C, razen če se uporabijo za namene krmljenja v skladu s poglavjem I Priloge II.

2.

Nepredelane snovi kategorije 3, namenjene proizvodnji posamičnih krmil ali hrane za hišne živali, je treba skladiščiti in prevažati ohlajene, zamrznjene ali silirane, razen:

(a)

če so bile predelane v 24 urah po zbiranju ali po koncu skladiščenja v ohlajeni ali zamrznjeni obliki, če se pozneje prevažajo v prevoznih sredstvih, v katerih se ohranja temperatura skladiščenja;

(b)

mleka, proizvodov na osnovi mleka ali proizvodov, pridobljenih iz mleka, ki niso obdelani po enem od načinov obdelave iz dela I oddelka 4 poglavja II Priloge X, ki jih je treba zaradi lastnosti snovi prevažati ohlajene in v izoliranih kontejnerjih, razen če se lahko tveganja zmanjšajo z drugimi ukrepi.

3.

Oblika prevoznih sredstev, ki se uporabljajo za prevoz pod posebnim temperaturnim režimom hlajenja, mora zagotavljati ohranjanje ustrezne temperature med celotnim prevozom in omogočati spremljanje temperature.

Oddelek 3

Odstopanje za zbiranje in prevoz snovi kategorije 3, ki vključujejo mleko, proizvode na osnovi mleka in proizvode, pridobljene iz mleka

Oddelek 1 se ne uporablja za zbiranje in prevoz snovi kategorije 3, ki vključujejo mleko, proizvode na osnovi mleka in proizvode, pridobljene iz mleka, ki ju izvajajo upravljavci obratov za predelavo mleka, odobrenih v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, če prejemajo proizvode, ki so jih prej dostavili in ki so jim bili vrnjeni zlasti od njihovih strank.

Oddelek 4

Odstopanje za zbiranje in prevoz gnoja

Z odstopanjem od oddelka 1 lahko pristojni organ odobri zbiranje in prevoz gnoja med dvema točkama, ki sta na isti kmetiji, ali med kmetijami in uporabniki v isti državi članici, pod drugimi pogoji, ki preprečujejo nesprejemljiva tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.

POGLAVJE II

IDENTIFIKACIJA

1.

Izvesti je treba vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da:

(a)

je mogoče ugotoviti identiteto pošiljk živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov in da se med zbiranjem na lokaciji, s katere živalski stranski proizvodi izvirajo, in prevozom hranijo ločeno ter da so ustrezno označeni;

(b)

se za ugotavljanje identitete živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov posebne kategorije uporabi označevalec le za kategorijo, za katero se uporaba označevalca zahteva s to uredbo ali je določena v skladu s točko 4;

(c)

so pošiljke živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov odpremljene iz ene države članice v drugo v pakiranjih, kontejnerjih ali prevoznih sredstvih, ki so vidno in vsaj med prevozom neizbrisno barvno označeni za prikaz informacij iz te uredbe na površini ali delu površine pakiranja, kontejnerja ali prevoznega sredstva ali na nalepki ali simbolu, ki se pritrdi nanje:

(i)

v primeru snovi kategorije 1 s črno barvo;

(ii)

v primeru snovi kategorije 2 (razen gnoja in vsebine prebavnega trakta) z rumeno barvo;

(iii)

v primeru snovi kategorije 3 z zeleno barvo z visoko vsebnostjo modre barve, da se zagotovi jasna ločitev od drugih barv;

(iv)

v primeru uvoženih pošiljk z barvo, navedeno za zadevno snov v točkah (i), (ii) in (iii), od trenutka, ko je pošiljka prešla mejno kontrolno točko prvega vstopa v Unijo.

2.

Med prevozom in skladiščenjem morajo biti pakiranja, kontejnerji ali prevozna sredstva opremljeni z nalepkami z:

(a)

jasno navedbo kategorije živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov ter

(b)

naslednjimi besedami, ki so jasno in čitljivo prikazane na pakiranju, kontejnerju ali prevoznem sredstvu, kakor je ustrezno:

(i)

v primeru snovi kategorije 3: „ni namenjeno prehrani ljudi“;

(ii)

v primeru snovi kategorije 2 (razen gnoja in vsebine prebavnega trakta) in pridobljenih proizvodov iz snovi kategorije 2: „ni namenjeno prehrani živali“; če pa so snovi kategorije 2 namenjene krmljenju živali iz člena 18(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 pod pogoji iz navedenega člena, mora biti na nalepki napis: „za krmljenje […]“, dopolnjen z imenom vrste živali, za katere krmljenje so snovi namenjene;

(iii)

v primeru snovi kategorije 1 in pridobljenih proizvodov iz snovi kategorije 1, ki so namenjene:

za odstranitev: „samo za odstranitev“;

za proizvodnjo hrane za hišne živali: „samo za proizvodnjo hrane za hišne živali“;

za proizvodnjo pridobljenega proizvoda iz člena 36 Uredbe (ES) št. 1069/2009: „samo za proizvodnjo pridobljenih proizvodov; ni namenjeno prehrani ljudi ali živali ali za uporabo na zemljišču“;

(iv)

v primeru mleka, proizvodov na osnovi mleka, proizvodov, pridobljenih iz mleka, kolostruma in izdelkov s kolostrumom: „ni namenjeno prehrani ljudi“;

(v)

v primeru želatine, proizvedene iz snovi kategorije 3: „želatina, ustrezna za prehrano živali“;

(vi)

v primeru kolagena, proizvedenega iz snovi kategorije 3: „kolagen, ustrezen za prehrano živali“;

(vii)

v primeru surove hrane za hišne živali: „samo kot hrana za hišne živali“;

(viii)

v primeru rib in pridobljenih proizvodov iz rib, namenjenih krmi za ribe, ki so obdelani in zapakirani pred razpošiljanjem, jasno in čitljivo označena ime in naslov proizvodnega obrata izvora ter

v primeru ribje moke iz prosto živečih rib, z besedami: „vsebuje samo ribjo moko iz prosto živečih rib – lahko se uporablja za krmljenje vseh vrst gojenih rib“;

v primeru ribje moke iz gojenih rib, z besedami: „vsebuje samo ribjo moko iz gojenih rib vrste […] – lahko se uporablja za krmljenje samo drugih vrst gojenih rib“;

v primeru ribje moke iz prosto živečih in gojenih rib, z besedami: „vsebuje ribjo moko iz prosto živečih in gojenih rib vrste […] – lahko se uporablja za krmljenje gojenih rib drugih vrst“;

(ix)

v primeru proizvodov iz krvi enoprstih kopitarjev, namenjenih uporabi, ki ni krma: „kri in proizvodi iz krvi enoprstih kopitarjev; ni namenjeno prehrani ljudi ali živali“;

(x)

v primeru rogov, kopit in drugih snovi za proizvodnjo organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal iz oddelka 12 poglavja II Priloge XIV: „ni namenjeno prehrani ljudi ali živali“;

(xi)

v primeru organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal: „organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal/najmanj 21 dni po uporabi na zemljišču prepovedana paša rejnih živali ali uporaba pridelka kot krmnih rastlin“;

(xii)

v primeru snovi, ki se uporablja za krmljenje v skladu z oddelkom 1 poglavja II Priloge VI, ime in naslov zbirnega centra ter navedba: „ni namenjeno prehrani ljudi“;

(xiii)

v primeru gnoja in vsebine prebavnega trakta: „gnoj“;

(xiv)

v primeru vmesnih proizvodov mora biti na zunanji embalaži napis: „samo za zdravila/zdravila za uporabo v veterinarski medicini/medicinske pripomočke/aktivne medicinske pripomočke za vsaditev/in vitro diagnostične medicinske pripomočke/laboratorijske reagente“;

(xv)

v primeru raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev: „za raziskovalne in diagnostične namene“ namesto besedila na nalepki iz točke (a);

(xvi)

v primeru trgovskih vzorcev: „trgovski vzorec – ni namenjeno prehrani ljudi“ namesto besedila na nalepki iz točke (a);

(xvii)

v primeru razstavnih predmetov: „razstavni predmet – ni namenjeno prehrani ljudi“ namesto besedila na nalepki iz točke (a).

(c)

Vendar pa se nalepka iz točke (b)(xi) ne zahteva za naslednja organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal:

(i)

v pakiranjih, pripravljenih za prodajo, ki niso težja od 50 kg in so namenjena končnemu potrošniku, ali

(ii)

v velikih vrečah, ki niso težje od 1 000 kg, če:

jih odobri pristojni organ države članice, v kateri naj bi se organsko gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal uporabilo na zemljišču;

je na vrečah navedeno, da niso namenjene za uporabo na zemljišču, do katerega imajo dostop rejne živali.

3.

Države članice lahko vzpostavijo sisteme ali določijo pravila za barvno označevanje pakiranj, kontejnerjev ali prevoznih sredstev, ki se uporabljajo za prevoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki izvirajo z njihovega ozemlja in na njem tudi ostanejo, če navedeni sistemi ali pravila ne posegajo v sistem barvnega označevanja iz točke 1(c).

4.

Države članice lahko vzpostavijo sisteme ali določijo pravila za označevanje živalskih stranskih proizvodov, ki izvirajo z njihovega ozemlja in na njem tudi ostanejo, če navedeni sistemi ali pravila ne posegajo v zahteve za označevanje pridobljenih proizvodov iz poglavja V te priloge.

5.

Z odstopanjem od točk 3 in 4 lahko države članice uporabijo sisteme ali pravila iz navedenih točk za živalske stranske proizvode, ki izvirajo z njihovega ozemlja, vendar na njem ne bodo ostali, če je namembna država članica ali tretja država sporočila svoje strinjanje.

6.

Vendar:

(a)

se točki 1 in 2 tega poglavja ne uporabljata za identifikacijo snovi kategorije 3, ki vključujejo mleko, proizvode na osnovi mleka in proizvode, pridobljene iz mleka, ki jo izvajajo upravljavci obratov za predelavo mleka, odobrenih v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, če prejemajo proizvode, ki so jih prej dostavili in ki so jim bili vrnjeni zlasti od njihovih strank;

(b)

z odstopanjem od točk 1 in 2 lahko pristojni organ odobri identifikacijo gnoja, ki se prevaža med dvema točkama, ki sta na isti kmetiji, ali med kmetijami in uporabniki v isti državi članici z drugimi sredstvi;

(c)

krmnih mešanic, kot so določene v členu 3(2)(h) Uredbe (ES) št. 767/2009, ki so bile proizvedene iz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov ter zapakirane in dane na trg kot krma v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 767/2009, ni treba označiti v skladu s točko 1 niti jih opremiti z nalepkami v skladu s točko 2.

POGLAVJE III

KOMERCIALNI DOKUMENTI IN VETERINARSKA SPRIČEVALA

1.

Med prevozom mora živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode spremljati komercialni dokument v skladu z vzorcem iz tega poglavja ali, če tako zahteva ta uredba, veterinarsko spričevalo.

Vendar pa tak dokument ali spričevalo ni potrebno, če:

(a)

pridobljene proizvode iz snovi kategorije 3 ter organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal v okviru iste države članice trgovci na drobno dobavijo končnim uporabnikom, ki niso nosilci dejavnosti;

(b)

se mleko, proizvodi na osnovi mleka in proizvodi, pridobljeni iz mleka, ki so snovi kategorije 3, zbirajo in vrnejo upravljavcem obratov za predelavo mleka, odobrenih v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, če navedeni upravljavci prejemajo proizvode, ki so jih prej dostavili in ki so jim bili vrnjeni zlasti od njihovih strank;

(c)

se krmne mešanice, kot so določene v členu 3(2)(h) Uredbe (ES) št. 767/2009, ki so proizvedene iz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, dajo na trg zapakirane in označene v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 767/2009.

2.

Komercialni dokument mora biti izdelan najmanj v treh izvodih (en original in dve kopiji). Original mora spremljati pošiljko v njen končni namembni kraj. Zadrži in shrani ga prejemnik. Proizvajalec zadrži eno kopijo, prevoznik pa drugo.

Države članice lahko zahtevajo, da se za dokaz o prispetju pošiljke uporabi sistem Traces ali četrta kopija komercialnega dokumenta, ki jo prejemnik vrne proizvajalcu.

3.

Veterinarska spričevala izdajo in podpišejo pristojni organi.

4.

Komercialni dokument, ki je skladen z vzorcem iz točke 6, mora spremljati živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode med prevozom v Uniji od začetne točke v proizvodni verigi iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Poleg dovoljenja za prenos informacij z alternativnim sistemom, kot je določeno v drugem pododstavku člena 21(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009, lahko pristojni organ dovoli, da živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki se prevažajo na njegovem ozemlju, spremlja:

(a)

drugačen komercialni dokument v pisni ali elektronski obliki, če takšen komercialni dokument vsebuje podatke iz točke (f) v opombah pod točko 6 tega poglavja;

(b)

komercialni dokument, v katerem je količina snovi izražena v teži ali količini snovi ali v številu pakiranj.

5.

Evidence in povezane komercialne dokumente ali veterinarska spričevala je treba hraniti najmanj dve leti za namene predložitve pristojnemu organu.

6.

Vzorčni komercialni dokument

Opombe

(a)

Komercialni dokument se izdela v skladu z vzorčnim dokumentom v tem poglavju.

V oštevilčenem vrstnem redu, kakor je naveden v vzorčnem dokumentu, se navedejo potrdila, ki se zahtevajo za prevoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov.

(b)

Sestavi se v enem od uradnih jezikov države članice izvora in namembne države članice, kakor je ustrezno.

Vendar se lahko sestavi tudi v drugih uradnih jezikih Unije, če mu je priložen uraden prevod ali če je predhodno tako dogovorjeno s pristojnim organom namembne države članice.

(c)

Izvirnik vsakega komercialnega dokumenta obsega en list papirja z dvostranskim tiskom ali, kadar se zahteva več besedila, je komercialni dokument v taki obliki, da so vsi potrebni listi dokazljivo del povezane celote in nedeljivi.

(d)

Če so zaradi identifikacije kosov pošiljke komercialnemu dokumentu priloženi dodatni listi, se tudi ti dodatni listi štejejo kot del izvirnika s podpisom osebe, odgovorne za pošiljko, na vsaki strani.

(e)

Če komercialni dokument, vključno z dodatnimi listi iz točke (d), obsega več kot eno stran, se vsaka stran oštevilči – (številka strani) od (skupnega števila strani) – spodaj, zgoraj pa se navede številčna oznaka dokumenta, ki jo je določila odgovorna oseba.

(f)

Izvirnik komercialnega dokumenta mora izpolniti in podpisati odgovorna oseba.

V komercialnem dokumentu je treba navesti:

(i)

datum odpreme snovi iz obrata;

(ii)

opis snovi, vključno z:

identifikacijo snovi v skladu z eno od kategorij iz členov 8, 9 in 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009,

živalsko vrsto in natančno navedbo veljavne točke v členu 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009 za snovi kategorije 3 ter proizvode, pridobljene iz njih, namenjene za uporabo kot krma, in

če je primerno, številko ušesne znamke živali;

(iii)

količino snovi po obsegu, teži ali številu pakiranj;

(iv)

kraj izvora snovi, iz katerega je snov odpremljena;

(v)

ime in naslov prevoznika snovi;

(vi)

ime in naslov prejemnika in, če je primerno, njegovo številko odobritve ali registracije, ki je bila izdana v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 ali uredbami (ES) št. 852/2004, 853/2004 ali 183/2005, kakor je ustrezno;

(vii)

če je primerno, številko odobritve ali registracije obrata ali objekta izvora, ki je bila izdana v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 ali uredbami (ES) št. 852/2004, 853/2004 ali 183/2005, kakor je ustrezno, ter vrsto in metode obdelave.

(g)

Barva podpisa odgovorne osebe se mora razlikovati od barve tiska.

(h)

Referenčna številka dokumenta in lokalna referenčna številka se izdata samo enkrat za isto pošiljko.

Komercialni dokument

Za prevoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, v Evropski uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009

Image

Image

POGLAVJE IV

EVIDENCE

Oddelek 1

Splošne določbe

1.

Evidence iz člena 22(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, razen krmnih mešanic, kot so določene v členu 3(2)(h) Uredbe (ES) št. 767/2009, ki so proizvedene iz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov in ki se dajo na trg v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 767/2009, morajo vsebovati:

(a)

opis:

(i)

živalske vrste za snovi kategorije 3 in iz njih pridobljene proizvode, namenjene za uporabo kot posamična krmila, in, če je primerno, v primeru celotnih trupov in glav številko ušesne znamke živali;

(ii)

količine snovi;

(b)

v primeru evidenc, ki jih hrani vsaka oseba, ki pošilja živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, naslednje podatke:

(i)

datum odpreme snovi iz obrata;

(ii)

ime in naslov prevoznika in prejemnika in, če je primerno, njuno številko odobritve ali registracije;

(c)

v primeru evidenc, ki jih hrani vsaka oseba, ki prevaža živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, naslednje podatke:

(i)

datum odpreme snovi iz obrata;

(ii)

kraj izvora snovi, iz katerega je snov odpremljena;

(iii)

ime in naslov prejemnika in, če je primerno, njegovo številko odobritve ali registracije;

(d)

v primeru evidenc, ki jih hrani vsaka oseba, ki prejema živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, naslednje podatke:

(i)

datum prejema snovi;

(ii)

kraj izvora snovi, iz katerega je snov odpremljena;

(iii)

ime in naslov prevoznika.

2.

Z odstopanjem od točke 1 tega oddelka nosilcem dejavnosti ni treba ločeno hraniti podatkov iz točk 1(a), (b)(i), (c)(i) in (iii) ter d(ii) in (iii), če za vsako pošiljko hranijo kopijo komercialnega dokumenta iz poglavja III in dajo te podatke na voljo skupaj z drugimi podatki, določenimi pod točko 1 tega oddelka.

3.

Upravljavci sežigalnic in sosežigalnic hranijo evidence o količinah in kategorijah živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki jih sežigajo ali sosežigajo, kakor je ustrezno, ter datumih, ko so se te operacije izvajale.

Oddelek 2

Dodatne zahteve pri uporabi za posebne namene krmljenja

Nosilci dejavnosti morajo poleg evidenc, ki se zahtevajo v skladu z oddelkom 1, hraniti naslednje evidence v zvezi z ustreznimi snovmi, če se živalski stranski proizvodi uporabljajo za posebne namene krmljenja v skladu s poglavjem II Priloge VI:

1.

v primeru končnih uporabnikov o uporabljeni količini, predvidenih živalih, ki jim je krma namenjena, in datumu uporabe;

2.

v primeru zbirnih centrov:

(i)

o količini, s katero se ravna ali se jo obdela v skladu s točko 4 oddelka 1 poglavja I Priloge VI;

(ii)

ime in naslov vsakega končnega uporabnika, ki uporabi snovi;

(iii)

prostore, v katere se snovi pošiljajo za uporabo;

(iv)

o odposlani količini in

(v)

datum pošiljanja snovi.

Oddelek 3

Zahteve za nekatere kožuharje

Upravljavec kmetije iz poglavja I Priloge II mora hraniti evidence vsaj o:

(a)

številu krzen in trupov živali, ki so se krmile s snovmi, ki izhajajo iz iste živalske vrste, in

(b)

vsaki pošiljki, da se zagotovi sledljivost snovi.

Oddelek 4

Zahteve za uporabo nekaterih organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal na zemljišču

Oseba, ki je odgovorna za zemljišče, na katerem se uporabljajo organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, razen snovi iz drugega odstavka poglavja II Priloge II, in do katerega imajo dostop rejne živali ali na katerem se kosijo krmne rastline za rejne živali, mora vsaj dve leti hraniti evidence o:

1.

količinah uporabljenih organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal;

2.

datumih uporabe organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal na zemljišču in krajih take uporabe;

3.

datumih po uporabi organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal, ko se živina lahko pase na zemljišču ali ko se kosijo krmne rastline na zemljišču za krmo.

Oddelek 5

Zahteve za živalske stranske proizvode, pridobljene iz vodnih živali, in krmljenje rib

Predelovalni obrati, ki proizvajajo ribjo moko ali drugo krmo, ki izhaja iz vodnih živali, hranijo evidence o:

(a)

dnevno proizvedenih količinah;

(b)

živalskih vrstah izvora, vključno z navedbo, ali so bile vodne živali ulovljene na prostem ali gojene v ribogojstvu;

(c)

v primeru ribje moke iz gojenih rib, namenjene krmljenju gojenih rib druge vrste, znanstveno ime živalske vrste izvora.

Oddelek 6

Zahteve za sežiganje in zakopavanje živalskih stranskih proizvodov

Pri sežiganju ali zakopavanju živalskih stranskih proizvodov, kakor je določeno v členu 19(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, oseba, odgovorna za tako sežiganje ali zakopavanje, vodi evidence o:

(a)

količinah, kategorijah in vrstah živalskih stranskih proizvodov, ki se sežgejo ali zakopljejo;

(b)

datumu in kraju sežiganja in zakopavanja.

Oddelek 7

Zahteve za želatino za fotografske namene

Upravljavci odobrenih fotografskih industrijskih obratov iz oddelka 11 poglavja II Priloge XIV hranijo podrobne evidence o nakupih in uporabah želatine za fotografske namene ter o odstranjevanju ostankov in odvečnih snovi.

POGLAVJE V

OZNAČEVANJE NEKATERIH PRIDOBLJENIH PROIZVODOV

1.

V predelovalnih obratih za predelavo snovi kategorije 1 ali 2 se pridobljeni proizvodi trajno označijo z glicerol-triheptanoatom (GTH) tako, da:

(a)

se GTH doda pridobljenim proizvodom, ki so bili predhodno obdelani s toplotno obdelavo s temperaturo v središču vsaj 80 °C in so nato še zaščiteni pred ponovno kontaminacijo;

(b)

vsi pridobljeni proizvodi vsebujejo homogeno v celoti snovi minimalno koncentracijo vsaj 250 mg GTH na kg maščobe.

2.

Upravljavci predelovalnih obratov iz točke 1 imajo vzpostavljen sistem spremljanja in evidentiranja parametrov, ki je primeren, da se pristojnim organom dokaže, da je bila dosežena zahtevana homogena minimalna koncentracija GTH.

Navedeni sistem spremljanja in evidentiranja vključuje tudi določanje vsebine nespremenjenega GTH kot triglicerida v izvlečku očiščenega naftnega etra 40–70 iz GTH v vzorcih, ki se odvzamejo v rednih intervalih.

3.

Označevanje z GTH se ne zahteva za:

(a)

tekoče pridobljene proizvode, namenjene za obrate za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje;

(b)

pridobljene proizvode, ki se uporabljajo za krmljenje kožuharjev v skladu s poglavjem I Priloge II;

(c)

biodizel, ki se proizvaja v skladu s točko D oddelka 2 poglavja IV Priloge IV;

(d)

proizvode, pridobljene v skladu s členi 12(a)(ii) in (b)(ii), 13(a)(ii) in (b)(ii) ter 16(e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, kadar so ti proizvodi:

(i)

premaknjeni z zaprtim transportnim sistemom, ki ga ni mogoče obiti, če je tak sistem odobril pristojni organ, iz predelovalnega obrata za:

takojšnje neposredno sežiganje ali sosežiganje,

takojšnjo uporabo v skladu z metodo, odobreno za živalske stranske proizvode kategorij 1 in 2 v skladu s poglavjem IV Priloge IV, ali

(ii)

namenjeni za raziskovanje in druge posebne namene iz člena 17 Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki jih je odobril pristojni organ.


PRILOGA IX

ZAHTEVE ZA NEKATERE ODOBRENE IN REGISTRIRANE OBRATE IN OBJEKTE

POGLAVJE I

PROIZVODNJA HRANE ZA HIŠNE ŽIVALI

Obrati ali objekti, ki proizvajajo hrano za hišne živali iz člena 24(1)(e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, morajo imeti primerne objekte in naprave za:

(a)

popolnoma varno skladiščenje ter obdelavo vhodnih snovi in

(b)

odstranjevanje neuporabljenih živalskih stranskih proizvodov, ki ostajajo po proizvodnji proizvodov v skladu s to uredbo, ali pa morajo take snovi pošiljati v sežigalnico, sosežigalnico, predelovalni obrat ali, v primeru snovi kategorije 3, obrat za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje v skladu s členi 12, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009 in to uredbo.

POGLAVJE II

RAVNANJE Z ŽIVALSKIMI STRANSKIMI PROIZVODI PO NJIHOVEM ZBIRANJU

Zahteve iz tega poglavja veljajo za skladiščenje živalskih stranskih proizvodov, kot je določeno v členu 24(1)(i) Uredbe (ES) št. 1069/2009, in za naslednje operacije, ki vključujejo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi po njihovem zbiranju, kot je določeno v členu 24(1)(h) navedene uredbe:

(a)

sortiranje;

(b)

razsek,

(c)

hlajenje,

(d)

zamrzovanje;

(e)

soljenje ali druge postopke konzerviranja;

(f)

odstranitev kož;

(g)

odstranitev snovi s specifičnim tveganjem;

(h)

operacije, ki vključujejo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi, ki se izvajajo v skladu z obveznostmi iz veterinarske zakonodaje Unije, kot sta post mortem ali odvzem vzorcev;

(i)

higienizacijo/pasterizacijo živalskih stranskih proizvodov, namenjenih pretvorbi v bioplin/kompost, pred tako pretvorbo v bioplin ali kompost v drugem obratu ali objektu v skladu s Prilogo V k tej uredbi;

(j)

sejanje.

Oddelek 1

Splošne zahteve

1.

Prostori ter objekti in naprave, v katerih se izvajajo vmesne operacije, morajo izpolnjevati najmanj naslednje zahteve:

(a)

Biti morajo primerno ločeni od prometnih poti, prek katerih se lahko razširi kontaminacija, in od drugih prostorov, kot so klavnice. Načrt obratov mora zagotavljati popolno ločenost snovi kategorij 1 in 2 od snovi kategorije 3, in to od vhoda v obrat do izhoda iz obrata, razen v popolnoma ločeni zgradbi.

(b)

Obrat mora imeti pokrit prostor za sprejetje in odpremljanje živalskih stranskih proizvodov, razen če se živalski stranski proizvodi raztovarjajo z napravami, ki preprečujejo širjenje tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, kot so zaprte cevi za tekoče živalske stranske proizvode.

(c)

Obrat mora biti zgrajen tako, da ga je preprosto čistiti in razkuževati. Tla morajo biti narejena tako, da olajšujejo odvajanje tekočin.

(d)

Obrat mora imeti ustrezne prostore, vključno s stranišči, garderobami, umivalniki za osebje in, če je to primerno, pisarniškimi prostori, ki so na voljo osebju, ki izvaja uradni nadzor.

(e)

Obrat mora imeti uvedene ustrezne ukrepe za zaščito pred škodljivci, kot so mrčes, glodavci in ptice.

(f)

Če je to potrebno za izpolnjevanje ciljev te uredbe, morajo obrati imeti primerne skladiščne prostore z zadovoljivo kapaciteto in posebnim temperaturnim režimom za shranjevanje stranskih živalskih proizvodov pri ustrezni temperaturi ter z opremo za spremljanje in evidentiranje teh temperatur.

2.

Obrat mora biti opremljen s primernimi napravami za čiščenje in razkuževanje kontejnerjev ali posod, v katerih sprejema živalske stranske proizvode, ter prevoznih sredstev, razen ladij, v katerih se prevažajo. Primerne naprave morajo biti na voljo tudi za razkuževanje koles prevoznih sredstev.

Oddelek 2

Higienske zahteve

1.

Sortiranje živalskih stranskih proizvodov mora potekati tako, da se prepreči vsakršno tveganje širjenja bolezni živali.

2.

Ves čas med skladiščenjem morata ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in njihovo skladiščenje potekati ločeno od drugega blaga in tako, da se prepreči vsakršno širjenje povzročiteljev bolezni.

3.

Živalske stranske proizvode je treba do ponovne odpreme primerno skladiščiti, vključno z ustreznimi temperaturnimi pogoji.

Oddelek 3

Standardi predelave za higienizacijo/pasterizacijo

Higienizacija/pasterizacija, kot je navedena v točki (i) prvega odstavka tega poglavja, se izvaja v skladu s standardi predelave, navedenimi v točki 1 oddelka 1 poglavja I Priloge V, ali v skladu z alternativnimi parametri pretvorbe, odobrenimi v skladu s točko 1 oddelka 2 poglavja III navedene priloge.

POGLAVJE III

ZAHTEVE ZA SKLADIŠČENJE PRIDOBLJENIH PROIZVODOV

Oddelek 1

Splošne zahteve

Prostori ter objekti in naprave za skladiščenje pridobljenih proizvodov morajo izpolnjevati najmanj naslednje zahteve:

1.

Prostori ter objekti in naprave, v katerih se skladiščijo pridobljeni proizvodi iz snovi kategorije 3, ne smejo biti na istem kraju kot prostori, v katerih se skladiščijo pridobljeni proizvodi iz snovi kategorije 1 ali 2, razen če se navzkrižna kontaminacija prepreči z načrtom in upravljanjem prostorov, kot je skladiščenje v popolnoma ločenih zgradbah.

2.

Obrat mora:

(a)

imeti pokrit prostor za sprejetje in odpremljanje pridobljenih proizvodov, razen če se pridobljeni proizvodi:

(i)

raztovarjajo z napravami, ki preprečujejo širjenje tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, kot so zaprte cevi za tekoče proizvode;

(ii)

sprejemajo v pakiranjih, kot so velike vreče, ali v pokritih neprepustnih kontejnerjih ali prevoznih sredstvih;

(b)

biti zgrajen tako, da ga je preprosto čistiti in razkuževati. Tla morajo biti narejena tako, da olajšujejo odvajanje tekočin;

(c)

imeti ustrezne prostore, vključno s stranišči, garderobami in umivalniki za osebje;

(d)

imeti uvedene ustrezne ukrepe za zaščito pred škodljivci, kot so mrčes, glodavci in ptice.

3.

Obrat mora imeti primerne naprave za čiščenje in razkuževanje kontejnerjev ali posod, v katerih se sprejemajo pridobljeni proizvodi, ter prevoznih sredstev, razen ladij, v katerih se prevažajo.

4.

Pridobljene proizvode je treba ustrezno uskladiščiti do ponovne odpreme.

Oddelek 2

Posebne zahteve za skladiščenje nekaterih vrst mleka, proizvodov na osnovi mleka in proizvodov, pridobljenih iz mleka

1.

Da se preprečijo tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, je treba proizvode iz dela II oddelka 4 poglavja II Priloge X skladiščiti pri ustrezni temperaturi v za to namenjenem odobrenem ali registriranem obratu oziroma objektu za skladiščenje ali v za to namenjenem ločenem območju za skladiščenje v odobrenem ali registriranem obratu oziroma objektu za skladiščenje.

2.

Vzorci končnih proizvodov, odvzeti med skladiščenjem ali ob koncu skladiščenja, morajo biti skladni vsaj z mikrobiološkimi standardi iz poglavja I Priloge X.

POGLAVJE IV

REGISTRIRANI NOSILCI DEJAVNOSTI

1.

Upravljavci registriranih objektov ali obratov ali drugi registrirani nosilci dejavnosti ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)

obrati morajo biti zgrajeni tako, da jih je mogoče po potrebi učinkovito čistiti in razkuževati;

(b)

obrati morajo imeti uvedene ustrezne ukrepe za zaščito pred škodljivci, kot so mrčes, glodavci in ptice;

(c)

naprave in opremo je treba ohranjati v higienskem stanju, kadar je to potrebno;

(d)

živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode je treba skladiščiti pod pogoji, ki preprečujejo kontaminacijo.

2.

Nosilci dejavnosti vodijo evidence v obliki, ki je dostopna pristojnemu organu.

3.

Registrirani nosilci dejavnosti, ki prevažajo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, razen med prostori istega nosilca dejavnosti, morajo zlasti:

(a)

imeti na voljo informacije o identifikaciji svojih prevoznih sredstev, ki omogočajo preverjanje uporabe prevoznih sredstev za prevoz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov;

(b)

očistiti in razkužiti svoja prevozna sredstva, kakor je primerno;

(c)

sprejeti vse druge potrebne ukrepe za preprečitev kontaminacije in širjenja bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali.


PRILOGA X

POSAMIČNA KRMILA

POGLAVJE I

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA PREDELAVO IN DAJANJE NA TRG

Mikrobiološki standardi za pridobljene proizvode

Za pridobljene proizvode se uporabljajo naslednji mikrobiološki standardi:

Vzorci končnih proizvodov, odvzeti med skladiščenjem ali ob koncu skladiščenja v predelovalnem obratu, morajo biti skladni z naslednjimi standardi:

 

Salmonella: odsotnost v 25 g: n = 5, c = 0, m = 0, M = 0,

 

Enterobacteriaceae: n = 5, c = 2, m = 10, M = 300 v 1 g,

pri čemer je:

n

=

število vzorcev, ki se testirajo;

m

=

mejna vrednost števila bakterij; rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vseh vzorcih ne presega vrednosti m;

M

=

najvišja vrednost števila bakterij; rezultati so neustrezni, če je število bakterij v enem ali več vzorcih enako vrednosti M ali več, ter

c

=

število vzorcev, pri katerih je število bakterij lahko med vrednostma m in M, vzorec pa še vedno velja za ustreznega, če je število bakterij v drugih vzorcih m ali manj.

Vendar se mikrobiološki standardi iz tega poglavja ne uporabljajo za topljene maščobe in ribje olje iz predelave živalskih stranskih proizvodov, kadar se izvaja vzorčenje predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih pri taki predelavi, da se zagotovi skladnost z navedenimi standardi.

POGLAVJE II

POSEBNE ZAHTEVE ZA PREDELANE ŽIVALSKE BELJAKOVINE IN DRUGE PRIDOBLJENE PROIZVODE

Oddelek 1

Posebne zahteve za predelane živalske beljakovine

A.   Surovine

Za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin se lahko uporabljajo le živalski stranski proizvodi, ki so snovi kategorije 3, ali proizvodi, pridobljeni iz takih živalskih stranskih proizvodov, razen snovi kategorije 3 iz člena 10(n), (o) in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

B.   Standardi predelave

1.

Predelane živalske beljakovine, pridobljene iz živali iz vrst sesalcev, je treba najprej predelati po metodi predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom), določeni v poglavju III Priloge IV.

Vendar:

(a)

se prašičja kri ali delci prašičje krvi namesto tega lahko predelajo s katero koli metodo predelave od 1 do 5 ali metodo predelave 7, določeno v poglavju III Priloge IV, pod pogojem, da je bila pri metodi predelave 7 uporabljena toplotna obdelava pri 80 °C, enakomerno razporejena po vsej snovi;

(b)

predelane živalske beljakovine, pridobljene iz živali iz vrst sesalcev,

(i)

se lahko predelajo s katero koli metodo predelave od 1 do 5 ali metodo predelave 7, določeno v poglavju III Priloge IV, pod pogojem, da se pozneje odstranijo ali uporabijo kot gorivo za zgorevanje;

(ii)

ki so izključno namenjene za uporabo v hrani za hišne živali, se lahko predelajo s katero koli metodo predelave od 1 do 5 ali metodo predelave 7, določeno v poglavju III Priloge IV, pod pogojem, da:

se prevažajo v za to namenjenih kontejnerjih, ki se ne uporabljajo za prevoz živalskih stranskih proizvodov ali krmil za rejne živali, in

se pošiljajo neposredno iz predelovalnega obrata za snovi kategorije 3 v obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali ali odobren objekt za skladiščenje, od koder se pošiljajo neposredno v obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali.

2.

Predelane živalske beljakovine, ki niso pridobljene iz živali iz vrst sesalcev, z izjemo ribje moke, pa je treba najprej predelati po kateri koli metodi predelave od 1 do 5 ali metodi predelave 7, določeni v poglavju III Priloge IV.

3.

Ribjo moko je treba najprej predelati po:

(a)

kateri koli metodi predelave iz poglavja III Priloge IV ali

(b)

drugi metodi, ki zagotavlja, da je proizvod skladen z mikrobiološkimi standardi za pridobljene proizvode, določenimi v poglavju I te priloge.

C.   Skladiščenje

1.

Predelane živalske beljakovine je treba zapakirati in skladiščiti v novih ali steriliziranih vrečah ali jih skladiščiti v primerno zgrajenih kontejnerjih za proizvode v razsutem stanju ali v skladiščnih halah.

Izvajati je treba zadovoljive ukrepe za zmanjšanje kondenzacije na minimum v kontejnerjih, pri tekočih trakovih ali v skladiščih za proizvode v razsutem stanju.

2.

Proizvodi na tekočih trakovih, v skladiščih za proizvode v razsutem stanju in kontejnerjih morajo biti zaščiteni pred nenamerno kontaminacijo.

3.

Opremo za ravnanje s predelanimi živalskimi beljakovinami je treba vzdrževati v čistem in suhem stanju; imeti mora tudi primerno število opazovalnih odprtin za preverjanje čistosti opreme.

Vse prostore in naprave za skladiščenje je treba redno prazniti in čistiti, kolikor je to potrebno za preprečitev kontaminacije.

4.

Predelane živalske beljakovine je treba hraniti na suhem.

Preprečevati je treba puščanja in kondenzacijo v območju skladiščenja.

Oddelek 2

Posebne zahteve za proizvode iz krvi

A.   Surovine

Za proizvodnjo proizvodov iz krvi se lahko uporablja le kri iz člena 10(a) in člena 10(b)(i) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

B.   Standardi predelave

Proizvode iz krvi je treba predelati po:

(a)

kateri koli metodi predelave od 1 do 5 ali metodi predelave 7 iz poglavja III Priloge IV ali

(b)

drugi metodi, ki zagotavlja, da je proizvod iz krvi skladen z mikrobiološkimi standardi za pridobljene proizvode, določenimi v poglavju I te priloge.

Oddelek 3

Posebne zahteve za topljene maščobe, ribje olje in maščobne derivate iz snovi kategorije 3

A.   Surovine

1.   Topljene maščobe

Za proizvodnjo topljene maščobe se lahko uporabljajo le snovi kategorije 3, razen snovi kategorije 3 iz člena 10(i), (j), (n), (o) in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

2.   Ribje olje

Za proizvodnjo ribjega olja se lahko uporabljajo le snovi kategorije 3 iz člena 10(i) in (j) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter snovi kategorije 3, pridobljene iz vodnih živali, določene v členu 10(e) in (f) navedene uredbe.

B.   Standardi predelave

Če ribje olje ali topljene maščobe niso predelani v skladu z oddelkoma VIII oziroma XII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, je treba topljene maščobe predelati po kateri koli metodi predelave od 1 do 5 ali metodi predelave 7, ribje olje pa je treba predelati:

(a)

po metodi predelave od 1 do 7, določeni v poglavju III Priloge IV, ali

(b)

po drugi metodi, ki zagotavlja, da je proizvod skladen z mikrobiološkimi standardi za pridobljene proizvode, določenimi v poglavju I te priloge.

Topljene maščobe, pridobljene iz prežvekovalcev, je treba prečistiti tako, da najvišja dovoljena količina vseh preostalih netopnih nečistoč ne presega 0,15 masnega odstotka.

Maščobni derivati iz topljenih maščob ali ribjega olja kategorije 3 se lahko predelajo po eni od metod predelave iz poglavja III Priloge IV.

C.   Higienske zahteve

Če se topljene maščobe ali ribje olje pakirajo, jih je treba zapakirati v nove kontejnerje ali kontejnerje, ki so očiščeni in razkuženi, če je to potrebno za preprečitev kontaminacije, in uvesti vse zaščitne ukrepe za preprečitev ponovne kontaminacije.

Če je predviden prevoz navedenih proizvodov v razsutem stanju, morajo biti cevovodi, črpalke in rezervoarji za proizvode v razsutem stanju ter vsi drugi kontejnerji za proizvode v razsutem stanju ali cestne cisterne za prevažanje proizvodov v razsutem stanju iz proizvodnega obrata bodisi neposredno na ladjo ali v kopenske rezervoarje bodisi neposredno v obrate pred uporabo očiščeni.

Oddelek 4

Posebne zahteve za mleko, kolostrum in nekatere druge proizvode, pridobljene iz mleka ali kolostruma

Del I

Splošne zahteve

A.   Surovine

Za proizvodnjo mleka, proizvodov na osnovi mleka in proizvodov, pridobljenih iz mleka, se lahko uporabljata le mleko iz člena 10(e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, razen blata iz centrifug in separatorjev od predelave mleka, in mleko iz člena 10(f) in (h) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Kolostrum se lahko uporablja le, če izvira iz živih živali, ki niso kazale nikakršnih znakov bolezni, ki se s kolostrumom prenašajo na ljudi ali živali.

B.   Standardi predelave

1.

Mleko je treba obdelati po enem od naslednjih načinov:

1.1.

sterilizacija z vrednostjo F0  (1) tri ali več;

1.2.

UVT (2) v kombinaciji z/s:

(a)

naknadno fizično obdelavo z/s:

(i)

postopkom sušenja, v povezavi z dodatnim segrevanjem do najmanj 72 °C pri mleku za krmo, ali

(ii)

znižanjem vrednosti pH pod 6 za vsaj eno uro;

(b)

pogojem, da je bilo mleko, proizvod na osnovi mleka ali proizvod, pridobljen iz mleka, proizveden vsaj 21 dni pred pošiljanjem in v tem obdobju v državi članici izvora ni bil ugotovljen noben primer slinavke in parkljevke;

1.3.

HTST (3), uporabljena dvakrat;

1.4.

HTST v kombinaciji z/s:

(a)

naknadno fizično obdelavo z/s:

(i)

postopkom sušenja, v povezavi z dodatnim segrevanjem do najmanj 72 °C pri mleku za krmo, ali

(ii)

znižanjem vrednosti pH pod 6 za vsaj eno uro;

(b)

pogojem, da je bilo mleko, proizvod na osnovi mleka ali proizvod, pridobljen iz mleka, proizveden vsaj 21 dni pred pošiljanjem in v tem obdobju v državi članici izvora ni bil ugotovljen noben primer slinavke in parkljevke.

2.

Proizvode na osnovi mleka ali proizvode, pridobljene iz mleka, je treba obdelati na enega od načinov iz točke 1 ali proizvesti iz mleka, obdelanega v skladu s točko 1.

3.

Sirotka, namenjena hranjenju živali vrst, dovzetnih za slinavko in parkljevko, in proizvedena iz mleka, obdelanega v skladu s točko 1, mora:

(a)

biti posneta vsaj 16 ur po sesirjenju mleka in mora imeti izmerjeno vrednost pH pod 6,0 pred prevozom na živinorejska gospodarstva ali

(b)

biti proizvedena vsaj 21 dni pred pošiljanjem in v tem obdobju v državi članici izvora ne sme biti ugotovljen noben primer slinavke in parkljevke.

4.

Poleg zahtev, določenih v točkah 1, 2 in 3, morajo mleko, proizvodi na osnovi mleka in proizvodi, pridobljeni iz mleka, izpolnjevati naslednje zahteve:

4.1.

po koncu predelave je treba uvesti vse varnostne ukrepe za preprečitev kontaminacije proizvodov;

4.2.

končni proizvod je treba opremiti z nalepko, ki navaja, da ta vsebuje snovi kategorije 3 in ni namenjen prehrani ljudi, in ga:

(a)

zapakirati v nove kontejnerje ali

(b)

prepeljati v razsutem stanju v kontejnerjih ali drugih prevoznih sredstvih, ki so bili pred uporabo temeljito očiščeni in razkuženi.

5.

Surovo mleko je treba proizvajati pod pogoji, ki zagotavljajo ustrezna jamstva v zvezi z zdravstvenim varstvom živali.

6.

Kolostrum in izdelki s kolostrumom morajo:

6.1.

biti pridobljeni iz goveda, ki se goji na gospodarstvu, na katerem so vse črede goveda priznane kot uradno proste tuberkuloze, uradno proste bruceloze in uradno proste enzootske goveje levkoze, kot je določeno v členu 2(2)(d), (f) in (j) Direktive 64/432/EGS;

6.2.

biti proizvedeni vsaj 21 dni pred pošiljanjem in v tem obdobju v državi članici izvora ne sme biti ugotovljen noben primer slinavke in parkljevke;

6.3.

biti enkratno obdelani s HTST (3);

6.4.

izpolnjevati zahteve iz točke 4 tega dela.

Del II

Odstopanje za dajanje na trg mleka, predelanega v skladu z nacionalnimi standardi

1.

Zahteve iz točk 2 in 3 tega dela se uporabljajo za predelavo, uporabo in skladiščenje mleka, proizvodov na osnovi mleka in proizvodov, pridobljenih iz mleka, ki spadajo v snovi kategorije 3 iz člena 10(e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, razen blata iz centrifug in separatorjev od predelave mleka, ter mleka iz člena 10(f) in (h) navedene uredbe, ki niso bili obdelani v skladu z delom I tega oddelka.

2.

Pristojni organ dovoli, da obrati za predelavo mleka, ki so odobreni ali registrirani v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, dobavljajo mleko, proizvode na osnovi mleka in proizvode, pridobljene iz mleka, za namene, navedene v točki 3 tega dela, pod pogojem, da zadevni obrat zagotavlja sledljivost proizvodov.

3.

Mleko, proizvodi na osnovi mleka in proizvodi, pridobljeni iz mleka, se lahko dobavljajo in uporabljajo kot posamična krmila:

(a)

v zadevni državi članici in na čezmejnih območjih, kjer velja v zvezi s tem sporazumni dogovor zadevnih držav članic, v primeru pridobljenih proizvodov, vključno z belo vodo, ki so bili v stiku s surovim mlekom in/ali mlekom, pasteriziranim v skladu z zahtevami za toplotno obdelavo iz točke II.1(a) ali (b) poglavja II oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, če so bili navedeni pridobljeni proizvodi obdelani po eni od naslednjih obdelav:

(i)

UVT;

(ii)

postopek sterilizacije, s katerim je bila dosežena vrednost Fc enaka ali večja od 3 ali ki je bil izveden pri temperaturi najmanj 115 °C v 15 minutah ali pri enakovrednem razmerju temperature in časa;

(iii)

postopek pasterizacije ali sterilizacije, različne od tiste iz točke (ii), ki mu sledi:

v primeru mleka v prahu ali proizvodov na osnovi mleka v prahu ali proizvodov, pridobljenih iz mleka v prahu, postopek sušenja;

v primeru kislih mlečnih izdelkov, postopek, v katerem se pH zniža in zadrži najmanj eno uro pri vrednosti, manjši od 6;

(b)

v zadevni državi članici,

(i)

v primeru pridobljenih proizvodov, vključno z belo vodo, ki so bili v stiku z mlekom, pasteriziranim izključno v skladu z zahtevami za toplotno obdelavo iz točke II.1(a) poglavja II oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, in sirotke, proizvedene iz toplotno neobdelanih proizvodov na osnovi mleka, ki je bila posneta vsaj 16 ur po sesirjenju mleka in je imela izmerjeno vrednost pH pod 6,0, preden se je dobavila kot krma, če so poslani omejenemu številu pooblaščenih živinorejskih gospodarstev na podlagi ocene tveganja za najboljši in najslabši predviden potek, ki ga je izvedla zadevna država članica v pripravi načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih za obvladovanje epizootskih bolezni, zlasti slinavke in parkljevke;

(ii)

v primeru surovin, vključno z belo vodo, ki je bila v stiku s surovim mlekom, in drugih proizvodov, za katere se ne more zagotoviti obdelav iz točk (a) in (b)(i), če so poslani omejenemu številu pooblaščenih živinorejskih gospodarstev na podlagi ocene tveganja za najboljši in najslabši predviden potek, ki ga je izvedla zadevna država članica v pripravi načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih za obvladovanje epizootskih bolezni, zlasti slinavke in parkljevke, pod pogojem, da se živali na pooblaščenih živinorejskih gospodarstvih lahko odpeljejo:

neposredno v klavnico iste države članice ali

na drugo gospodarstvo iste države članice, za katero pristojni organ zagotavlja, da živali, dovzetne za slinavko in parkljevko, lahko zapustijo gospodarstvo le tako, da gredo neposredno v klavnico iste države članice, ali, če so odpremljene na gospodarstvo, na katerem jih niso krmili s proizvodi iz te točke (ii), po poteku 21-dnevnega obdobja mirovanja po sprejetju živali.

4.

Pristojni organ lahko dovoli dobavo kolostruma, ki ne izpolnjuje pogojev iz točke B.6 dela I, od enega do drugega kmeta v isti državi članici za namene krmljenja pod pogoji, ki preprečujejo prenos zdravstvenih tveganj.

Del III

Posebne zahteve za blato iz centrifug in separatorjev

Snovi kategorije 3, ki vključujejo blato iz centrifug in separatorjev od predelave mleka, morajo biti toplotno obdelane pri temperaturi najmanj 70 °C v 60 minutah ali pri temperaturi najmanj 80 °C v 30 minutah, preden se lahko dajo na trg kot krma za rejne živali.

Oddelek 5

Posebne zahteve za želatino in hidrolizirane beljakovine

A.   Surovine

Za proizvodnjo želatine in hidroliziranih beljakovin se lahko uporabljajo le živalski stranski proizvodi, ki so snovi kategorije 3, ali proizvodi, pridobljeni iz takih živalskih stranskih proizvodov, razen snovi iz člena 10(m), (n), (o) in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

B.   Standardi predelave za želatino

1.

Če želatina ni bila proizvedena v skladu z oddelkom XIV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, jo je treba proizvajati po postopku, ki zagotavlja, da se snovi kategorije 3 obdelajo po postopku s kislino ali lugom, čemur sledi eno ali več izpiranj.

Naknadno je treba prilagoditi pH. Želatina se izloči z zaporednim enkratnim ali večkratnim segrevanjem, ki mu sledi prečiščevanje s filtriranjem in sterilizacijo.

2.

Po obdelavi s postopki iz točke 1 se želatina lahko obdela po postopku sušenja in, če je primerno, po postopku obdelave v prah ali stiskanja v lističe.

3.

Prepovedana je uporaba konzervansov, razen žveplovega dioksida in vodikovega peroksida.

C.   Druge zahteve za želatino

Embaliranje, pakiranje, skladiščenje in prevoz želatine morajo potekati pri zadovoljivih higienskih pogojih.

Še zlasti velja naslednje:

(a)

na voljo mora biti prostor ali za to namenjeno območje za skladiščenje materiala za embaliranje in pakiranje;

(b)

embaliranje in pakiranje morata potekati v prostoru ali območju, določenem v ta namen.

D.   Standardi predelave za hidrolizirane beljakovine

Hidrolizirane beljakovine je treba proizvajati po proizvodnem postopku, ki zajema ustrezne ukrepe za zmanjšanje kontaminacije na minimum. Hidrolizirane beljakovine, pridobljene od prežvekovalcev, morajo imeti molekulsko maso manjšo od 10 000 daltonov.

Poleg zahtev iz prvega odstavka morajo biti hidrolizirane beljakovine, ki so v celoti ali deloma pridobljene iz kož prežvekovalcev, proizvedene v predelovalnem obratu, ki je namenjen izključno za proizvodnjo hidroliziranih beljakovin, po postopku, ki vključuje pripravo surovine iz snovi kategorije 3 z razsoljevanjem, luženjem in temeljitim pranjem, čemur sledi izpostavitev snovi:

(a)

pH vrednosti nad 11 pri temperaturi nad 80 °C za več kot tri ure in nato polurna toplotna obdelava pri temperaturi nad 140 °C in tlaku nad 3,6 bara ali

(b)

pH vrednosti od 1 do 2, ki ji sledi izpostavitev pH vrednosti nad 11 in nato polurna toplotna obdelava pri temperaturi 140 °C in tlaku 3 barov.

Oddelek 6

Posebne zahteve za dikalcijev fosfat

A.   Surovine

Za proizvodnjo dikalcijevega fosfata se lahko uporabljajo le živalski stranski proizvodi, ki so snovi kategorije 3, ali proizvodi, pridobljeni iz takih živalskih stranskih proizvodov, razen snovi iz člena 10(m), (n), (o) in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

B.   Standardi predelave

1.

Dikalcijev fosfat je treba proizvesti po postopku, ki zajema naslednje tri faze:

(a)

prvič, zagotovi se, da se vse kosti, ki so snovi kategorije 3, popolnoma zdrobijo in razmastijo z vročo vodo in obdelajo z razredčeno klorovodikovo kislino (z najmanjšo koncentracijo 4 % in z vrednostjo pH manj kot 1,5) v obdobju najmanj dveh dni;

(b)

drugič, po delu postopka iz točke (a) se pridobljeno fosforno raztopino obdela z apnom, da se obori dikalcijev fosfat pri vrednosti pH od 4 do 7;

(c)

tretjič, oborino dikalcijevega fosfata se suši z zrakom z vhodno temperaturo med 65 °C in 325 °C in izhodno temperaturo med 30 °C in 65 °C.

2.

Kadar je dikalcijev fosfat pridobljen iz razmaščenih kosti, mora izvirati iz kosti, navedenih v členu 10(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Oddelek 7

Posebne zahteve za trikalcijev fosfat

A.   Surovine

Za proizvodnjo trikalcijevega fosfata se lahko uporabljajo le živalski stranski proizvodi, ki so snovi kategorije 3, ali proizvodi, pridobljeni iz takih živalskih stranskih proizvodov, razen snovi iz člena 10(m), (n), (o) in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

B.   Standardi predelave

Trikalcijev fosfat je treba proizvesti po postopku, s katerim je zagotovljeno:

(a)

da se vse kosti, ki so snovi kategorije 3, fino zdrobijo in razmastijo z nasprotnim tokom vroče vode (drobci kosti morajo biti manjši od 14 mm);

(b)

neprekinjeno 30-minutno kuhanje s paro pri temperaturi 145 °C in 4 barih;

(c)

ločevanje bujona od hidroksiapatita (trikalcijevega fosfata) s centrifugiranjem;

(d)

granuliranje trikalcijevega fosfata po sušenju v vrtinčastem sloju z zrakom pri 200 °C.

Oddelek 8

Posebne zahteve za kolagen

A.   Surovine

Za proizvodnjo kolagena se lahko uporabljajo le živalski stranski proizvodi, ki so snovi kategorije 3, ali proizvodi, pridobljeni iz takih živalskih stranskih proizvodov, razen snovi iz člena 10(m), (n), (o) in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

B.   Standardi predelave

1.

Če kolagen ni bil proizveden v skladu z zahtevami za kolagen iz oddelka XV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, ga je treba proizvajati po postopku, ki zagotavlja, da se nepredelane snovi kategorije 3 obdelajo po postopku, ki vključuje pranje, uravnavanje pH vrednosti ob uporabi kisline ali luga, ki jim sledi eno ali več izpiranj, filtriranje in iztiskanje.

Po navedeni obdelavi lahko sledi postopek sušenja kolagena.

2.

Prepovedana je uporaba konzervansov, razen tistih, ki jih dovoljuje zakonodaja Unije.

C.   Druge zahteve

Embaliranje, pakiranje, skladiščenje in prevoz kolagena morajo potekati pri zadovoljivih higienskih pogojih. Še zlasti velja naslednje:

(a)

na voljo mora biti prostor ali za to namenjeno območje za skladiščenje materiala za embaliranje in pakiranje;

(b)

embaliranje in pakiranje morata potekati v prostoru ali območju, določenem v ta namen.

Oddelek 9

Posebne zahteve za jajčne izdelke

A.   Surovine

Za proizvodnjo jajčnih izdelkov se lahko uporabljajo le živalski stranski proizvodi iz člena 10(e) in (f) ter člena 10(k)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

B.   Standardi predelave

Jajčni izdelki morajo biti:

(a)

predelani po eni od metod predelave od 1 do 5 ali metodi predelave 7, določenih v poglavju III Priloge IV;

(b)

predelani po drugi metodi in pri parametrih, ki zagotavljajo skladnost izdelka z mikrobiološkimi standardi za pridobljene proizvode, določenimi v poglavju I, ali

(c)

obdelani v skladu z zahtevami za jajca in jajčne izdelke, določenimi v poglavjih I, II in III oddelka X Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Oddelek 10

Posebne zahteve za nekatere snovi kategorije 3

Snovi kategorije 3, ki vključujejo proizvode živalskega izvora, ali živila, ki vsebujejo proizvode živalskega izvora, ki niso več namenjeni prehrani ljudi iz komercialnih razlogov ali zaradi težav pri proizvodnji ali napak pri pakiranju ali drugih napak, ki ne pomenijo tveganja za javno zdravje ali zdravje živali, navedeni v členu 10(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se lahko dajejo na trg kot krma za rejne živali, če:

(a)

snovi niso sestavljene iz in niso bile v stiku s snovmi živalskega izvora, ki niso bile predelane:

(i)

niti v skladu s to uredbo

(ii)

niti v skladu s členom 2(1)(m) Uredbe (ES) št. 852/2004;

(b)

so bili uvedeni vsi varnostni ukrepi za preprečitev kontaminacije snovi.

POGLAVJE III

ZAHTEVE ZA NEKATERO KRMO ZA RIBE IN RIBIŠKE VABE

1.

Živalski stranski proizvodi iz rib ali vodnih nevretenčarjev in iz njih pridobljeni proizvodi, ki so namenjeni za krmljenje gojenih rib ali drugih živalskih vrst iz ribogojstva, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)

z njimi je treba ravnati in jih predelati ločeno od snovi, ki niso odobrene za ta namen;

(b)

izvirati morajo:

(i)

iz prosto živečih rib ali drugih vodnih živali, ulovljenih v tržne namene, razen morskih sesalcev, ali iz živalskih stranskih proizvodov iz prosto živečih rib, ki izvirajo iz obratov, ki proizvajajo ribje proizvode za prehrano ljudi, ali

(ii)

iz gojenih rib, če se z njimi krmijo gojene ribe druge živalske vrste;

(c)

biti morajo predelani v predelovalnem obratu v skladu z metodo, ki zagotavlja mikrobiološko varen proizvod, vključno glede povzročiteljev ribjih bolezni.

2.

Pristojni organ lahko z namenom preprečitve nesprejemljivih tveganj za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, določi pogoje za uporabo vodnih živali ter vodnih in zemeljskih nevretenčarjev:

(a)

kot krme za gojene ribe ali za vodne nevretenčarje, če živalski stranski proizvodi niso bili predelani v skladu s točko 1(c);

(b)

kot ribiških vab, vključno z vabami za vodne nevretenčarje.


(1)  F0 je izračunani učinek uničevanja spor bakterij. Vrednost F0 3,00 pomeni, da je bila najhladnejša točka proizvoda dovolj segreta, da se doseže enak uničevalni učinek kot pri 121 °C (250 °F) v treh minutah trenutnega segrevanja in ohlajanja.

(2)  UVT = obdelava pri ultra visoki temperaturi 132 °C vsaj eno sekundo.

(3)  HTST = pasterizacija pri visoki temperaturi za kratek čas, pri 72 °C vsaj 15 sekund, ali drug postopek z enakovrednim pasterizacijskim učinkom, ki zagotavlja negativno reakcijo na preskus s fosfatazo.


PRILOGA XI

ORGANSKA GNOJILA IN SREDSTVA ZA IZBOLJŠANJE TAL

POGLAVJE I

ZAHTEVE ZA NEPREDELAN GNOJ, PREDELAN GNOJ IN PRIDOBLJENE PROIZVODE IZ PREDELANEGA GNOJA

Oddelek 1

Nepredelan gnoj

1.

Za trgovanje z nepredelanim gnojem vseh vrst živali, z izjemo perutnine ali enoprstih kopitarjev, med državami članicami poleg soglasja namembne države članice, navedenega v členu 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, veljajo naslednji pogoji:

(a)

Trgovanje z nepredelanim gnojem vseh živalskih vrst, z izjemo perutnine ali enoprstih kopitarjev, je prepovedano, razen gnoja:

(i)

z območja, za katerega ne veljajo omejitve zaradi nevarne nalezljive bolezni, in

(ii)

namenjenega uporabi, pod nadzorom pristojnih organov, na zemljišču, ki je del enega samega kmetijskega gospodarstva, ki leži na obeh straneh meje med dvema državama članicama.

(b)

Vendar lahko pristojni organ namembne države članice ob upoštevanju izvora gnoja, njegove namembnosti in vprašanj v zvezi z zdravstvenim varstvom izda posebno dovoljenje za vnos na lastno ozemlje:

(i)

gnoja, namenjenega:

predelavi v obratu za proizvodnjo pridobljenih proizvodov, namenjenih za uporabo zunaj krmne verige, ali

pretvorbi v bioplin ali kompost v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 in Prilogo V k tej uredbi, z namenom pridobivanja proizvodov iz oddelka 2 tega poglavja.

V navedenih primerih mora pristojni organ pri izdajanju dovoljenja za vnos takim obratom upoštevati izvor gnoja; ali

(ii)

gnoja, namenjenega uporabi na zemljišču na gospodarstvu, če je pristojni organ države članice izvora dal soglasje za tako trgovino.

(c)

V primerih, navedenih v točki (b), mora biti komercialnemu dokumentu, ki spremlja pošiljko gnoja, priloženo potrdilo o zdravstvenem stanju v skladu z vzorcem, določenim v točki 3.

2.

Za trgovanje z nepredelanim perutninskim gnojem med državami članicami poleg soglasja namembne države članice, navedenega v členu 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, veljajo naslednji pogoji:

(a)

gnoj mora izvirati z območja, za katerega ne veljajo omejitve zaradi atipične kokošje kuge ali aviarne influence;

(b)

poleg tega nepredelanega gnoja iz jat perutnine, cepljenih proti atipični kokošji kugi, ni dovoljeno pošiljati v regijo, ki si je pridobila status regije, kjer se ne izvaja cepljenje proti atipični kokošji kugi v skladu s členom 15(2) Direktive 2009/158/ES, in

(c)

komercialnemu dokumentu, ki spremlja pošiljko gnoja, mora biti priloženo potrdilo o zdravstvenem stanju v skladu z vzorcem, določenim v točki 3.

3.

Vzorec potrdila o zdravstvenem stanju, ki ga je treba priložiti komercialnemu dokumentu:

Image

Image

4.

Z nepredelanim gnojem enoprstih kopitarjev se lahko trguje med državami članicami, če je namembna država članica izdala soglasje za trgovino v skladu s členom 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in če ne izvira z gospodarstva, za katerega veljajo omejitve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se nanašajo na smrkavost, vezikularni stomatitis, vranični prisad ali steklino v skladu s členom 4(5) Direktive 2009/156/ES.

5.

Pristojni organ namembne države članice lahko v skladu s členom 48(1)(c)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009 zahteva, da nosilci dejavnosti, ki odpremljajo nepredelan gnoj iz druge države članice:

(a)

posredujejo dodatne informacije v zvezi z načrtovano odpremo, kot so natančni geografski podatki o kraju, kjer naj bi se gnoj iztovoril, in

(b)

skladiščijo gnoj pred uporabo na zemljišču.

6.

Pristojni organ