EUR-Lex Dostop do prava EU
Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 02006R1925-20190515
Regulation (EC) No 1925/2006 of the European Parliament and of the Council of 20 December 2006 on the addition of vitamins and minerals and of certain other substances to foods
Konsolidirano besedilo: Uredba (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom
Uredba (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom
02006R1925 — SL — 15.05.2019 — 008.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (ES) št. 1925/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (UL L 404 30.12.2006, str. 26) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
UREDBA (ES) št. 108/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. januarja 2008 |
L 39 |
11 |
13.2.2008 |
|
|
L 314 |
36 |
1.12.2009 |
||
|
L 296 |
29 |
15.11.2011 |
||
|
UREDBA (EU) št. 1169/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. oktobra 2011 |
L 304 |
18 |
22.11.2011 |
|
|
L 39 |
44 |
8.2.2014 |
||
|
L 67 |
4 |
12.3.2015 |
||
|
L 173 |
9 |
6.7.2017 |
||
|
L 110 |
17 |
25.4.2019 |
||
|
L 110 |
21 |
25.4.2019 |
||
popravljena z:
UREDBA (ES) št. 1925/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 20. decembra 2006
o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
1. Ta uredba usklajuje določbe, ki jih v državah članicah predpisujejo zakoni in drugi predpisi, ki se nanašajo na dodajanje vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom, z namenom zagotavljanja učinkovitega delovanja notranjega trga, ob sočasnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov.
2. Določbe te uredbe v zvezi z vitamini in minerali se ne uporabljajo za prehranska dopolnila, ki jih zajema Direktiva 2002/46/ES.
3. Ta uredba se uporablja brez poseganja v posebne določbe zakonodaje Skupnosti, ki se nanašajo na:
(a) živila za posebne prehranske namene in, če ne obstajajo posebne določbe, na zahteve o sestavi tovrstnih izdelkov, potrebne zaradi posebnih prehranskih zahtev oseb, ki so jim ti proizvodi namenjeni;
(b) nova živila in nove sestavine živil;
(c) gensko spremenjena živila;
(d) aditive in arome za živila;
(e) dovoljene enološke postopke in obdelave.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi:
(1) „Agencija“ pomeni Evropsko agencijo za varnost hrane, ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane ( 1 );
(2) „Druga snov“ pomeni snov, ki ni vitamin ali mineral s hranilnim ali fiziološkim učinkom.
POGLAVJE II
DODAJANJE VITAMINOV IN MINERALOV
Člen 3
Zahteve za dodajanje vitaminov in mineralov
1. Živilom se, v skladu s pravili iz te uredbe, lahko dodajo le vitamini in/ali minerali, ki so navedeni v Prilogi I, v oblikah, navedenih v Prilogi II.
2. Vitamini in minerali v takšni obliki, da jih človeško telo lahko absorbira, se lahko dodajo živilom ne glede na to, ali jih ta navadno vsebujejo ali ne, zlasti zaradi:
(a) pomanjkanja enega ali več vitaminov in/ali mineralov v prebivalstvu ali v posebnih skupinah prebivalstva, kar je mogoče dokazati s kliničnimi ali subkliničnimi dokazi o pomanjkanju ali prikazati z ocenjeno nizko ravnjo vnosa hranil; ali
(b) možnosti izboljšanja prehranskega stanja prebivalstva ali posebnih skupin prebivalstva in/ali odprave možnih pomanjkanj pri prehrambnih vnosih vitaminov ali mineralov zaradi sprememb prehranskih navad; ali
(c) razvoja splošno sprejetih znanstvenih dognanj o vlogi vitaminov in mineralov v prehrani in posledičnih učinkih na zdravje.
3. Spremembe seznamov iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3), ob upoštevanju mnenja Agencije.
V nujnih primerih lahko Komisija za črtanje vitamina ali minerala s seznamov, navedenih v odstavku 1 tega člena, uporabi nujni postopek iz člena 14(4).
Preden Komisija naredi te spremembe, se posvetuje z zainteresiranimi stranmi, zlasti z nosilci živilske dejavnosti in skupinami potrošnikov.
Člen 4
Omejitve dodajanja vitaminov in mineralov
Vitamini in minerali se ne smejo dodajati:
(a) nepredelanim živilom, kar vključuje, a ni omejeno na, sadje, zelenjavo, meso, perutnino in ribe;
(b) pijačam, ki vsebujejo več kot 1,2 vol. % alkohola, razen, z odstopanjem od člena 3(2), proizvodom:
(i) navedenim v členu 44(6) in (13) Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino ( 2 ); in
(ii) ki so bili na trgu pred sprejetjem te uredbe; in
(iii) o katerih je država članica uradno obvestila Komisijo v skladu s členom 11,
pod pogojem, da nimajo nikakršne prehranske ali zdravstvene trditve.
Ukrepi, ki določajo dodatna živila ali kategorije živil, ki se jim ne sme dodajati določenih vitaminov in mineralov, in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se lahko sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3) glede na znanstvene dokaze in ob upoštevanju njihove hranilne vrednosti.
Člen 5
Merila čistosti
1. Ukrepi, ki določajo merila čistosti za kemijske oblike vitaminov in mineralov, navedenih v Prilogi II, in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3), razen kjer se uporabljajo v skladu z odstavkom 2 tega člena.
2. Merila čistosti za kemijske oblike vitaminov in mineralov, navedene v Prilogi II, določena z zakonodajo Skupnosti, se uporabljajo v proizvodnji živil za namene, ki niso zajeti v tej uredbi.
3. Za tiste kemijske oblike vitaminov in mineralov, navedene v Prilogi II, za katere merila čistosti niso določena z zakonodajo Skupnosti, in dokler te zahteve niso sprejete, veljajo splošno priznana merila čistosti, ki jih priporočajo mednarodni organi in lahko se ohranijo tudi nacionalni predpisi, ki določajo strožja merila čistosti.
Člen 6
Pogoji za dodajanje vitaminov in mineralov
1. Ko se vitamini in minerali dodajo živilom, skupna količina vitamina ali minerala, ki je ne glede na namen prisotna v živilu ob času nakupa, ne presega največjih količin. Ukrepi, ki določajo to količino in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3). Komisija lahko v ta namen predloži osnutek ukrepov za največje količine do 19. januarja 2009. Za koncentrirane ali dehidrirane izdelke se kot največje količine določijo tiste, ki jih živila vsebujejo takrat, ko so v skladu s proizvajalčevimi navodili pripravljena za uživanje.
2. Vsi pogoji, ki omejujejo ali prepovedujejo dodajanje določenega vitamina ali minerala živilu ali kategoriji živil, in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3).
3. Največje količine iz odstavka 1 in pogoji iz odstavka 2 se določijo ob upoštevanju:
(a) zgornjih varnih vrednosti vitaminov in mineralov, določenih z znanstveno oceno tveganja na podlagi splošno sprejetih znanstvenih dognanj, ob upoštevanju, kadar je primerno, različnih stopenj občutljivosti različnih skupin potrošnikov; in
(b) vnosa vitaminov in mineralov iz drugih prehrambnih virov.
►C1 4. Pri določanju največjih količin, ◄ navedenih v odstavku 1, in pogojev iz odstavka 2 se ustrezno upošteva tudi priporočen vnos vitaminov in mineralov za prebivalstvo.
►C1 5. Pri določanju največjih količin iz odstavka 1 ◄ in pogojev iz odstavka 2 za vitamine in minerale, katerih priporočen vnos za prebivalstvo je blizu zgornje varne vrednosti, se po potrebi upošteva tudi naslednje:
(a) delež posameznih proizvodov v celotni prehrani prebivalstva na splošno ali nekaterih podskupin prebivalstva;
(b) profil hranil izdelka, določen v skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006.
6. Živilu dodan vitamin ali mineral je prisoten v živilu vsaj v znatni količini, če je ta določena, v skladu s Prilogo k Direktivi 90/496/EGS. Ukrepi, ki določajo najmanjše količine, vključno z vsemi manjšimi količinami, z odstopanjem od zgoraj navedenih znatnih količin, za določena živila ali kategorije živil in ki so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3) te uredbe.
Člen 7
Označevanje, predstavljanje in oglaševanje
1. Označevanje, predstavljanje in oglaševanje živil, ki so jim bili dodani vitamini in minerali, ne vsebuje nobene navedbe, ki trdi ali namiguje, da uravnotežena in raznolika prehrana ne more zagotoviti primernih količin hranil. Po potrebi se lahko za določeno hranilo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3) sprejme odstopanje, namenjeno spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo.
2. Označevanje, predstavljanje in oglaševanje živil, ki so jim bili dodani vitamini in minerali ne sme zavajati ali preslepiti potrošnika glede prehranske prednosti, ki jo ima živilo zaradi dodajanja teh hranil.
3. Označevanje hranilne vrednosti proizvodov, ki so jim bili dodani vitamini in minerali, in ki jih zajema ta uredba, je obvezno. Informacije, ki jih je treba navesti, zajemajo informacije, določene v členu 30(1) Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom ( 3 ), in skupne količine vitaminov in mineralov, kadar so dodani živilom.
4. Označevanje izdelkov, ki so jim bili dodani vitamini in minerali, lahko vključuje izjavo, da so takšna dodajanja v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi (ES) št. 1924/2006.
5. Ta člen se uporablja brez poseganja v druge določbe živilske zakonodaje, ki se uporabljajo za določene kategorije živil.
6. Pravila za izvajanje tega člena se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 14(2).
POGLAVJE III
DODAJANJE NEKATERIH DRUGIH SNOVI
Člen 8
Prepovedane, omejene snovi ali snovi pod strogim nadzorom Skupnosti
1. Postopek, predviden v tem členu, se uporabi, če se dodaja živilom druga snov, kot so vitamini in minerali, ali sestavina, ki vsebuje drugo snov kot so vitamini ali minerali, ali se uporablja pri proizvodnji živil v okoliščinah, ki lahko povzročijo zaužitje količin te snovi, ki so veliko večje od količin, ki naj bi se običajno zaužile pod normalnimi pogoji prehranjevanja z uravnoteženimi in raznolikimi živili in/ali bi kako drugače predstavljale potencialno tveganje za potrošnike.
2. Komisija lahko na lastno pobudo ali na podlagi informacij s strani držav članic v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3) sprejme odločitev, ki je namenjena spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, potem ko v vsakem posameznem primeru Agencija opravi oceno razpoložljivih informacij, da se po potrebi snov ali sestavina doda v Prilogo III. Zlasti:
(a) če se pokažejo škodljivi učinki na zdravje, se snov in/ali sestavino, ki to snov vsebuje:
(i) doda v del A Priloge III in prepove dodajanje te snovi živilom ali njeno uporabo v proizvodnji živil; ali
(ii) doda v del B Priloge III in dovoli dodajanje te snovi živilom ali njeno uporabo v proizvodnji živil le pod tam navedenimi pogoji;
(b) če se pokažejo možni škodljivi učinki na zdravje, vendar še vedno obstaja znanstvena negotovost, se snov doda na seznam v del C Priloge III.
V nujnih primerih lahko Komisija za vključitev snovi ali sestavine v del A ali B Priloge III uporabi nujni postopek iz člena 14(4).
3. Predpisi Skupnosti, ki veljajo za določena živila, lahko predvidijo omejitve ali prepovedi uporabe nekaterih snovi poleg tistih, ki so določene v tej uredbi.
4. Nosilci živilske dejavnosti ali druge zainteresirane strani lahko Agenciji kadarkoli predložijo v oceno spis z znanstvenimi spoznanji, ki prikazujejo varnost snovi, navedene v delu C Priloge III, pod pogoji uporabe v živilu ali kategoriji živil, in pojasnjujejo namen te uporabe. Agencija o takem spisu nemudoma obvesti države članice in Komisijo ter jim nudi vpogled v zadeven spis.
5. V štirih letih po dnevu, ko je bila snov dodana v del C Priloge III, se v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3) in ob upoštevanju mnenja Agencije o spisih, ki so bili v skladu z odstavkom 4 tega člena predloženi v ocenjevanje, sprejme odločitev, ki je namenjena spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, da se brez omejitev dovoli uporaba snovi, navedene v delu C Priloge III, ali pa se jo ustrezno vključi na seznam v del A ali B Priloge III.
V nujnih primerih lahko Komisija za vključitev snovi ali sestavine v del A ali B Priloge III uporabi nujni postopek iz člena 14(4).
6. Komisija v skladu s postopkom iz člena 14(2) določi izvedbena pravila za uporabo tega člena, vključno s pravili za predložitev spisa iz odstavka 4 tega člena.
POGLAVJE IV
SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 9
Register Skupnosti
1. Komisija vzpostavi in vodi register Skupnosti o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom, v nadaljnjem besedilu „register“.
2. Register vsebuje:
(a) vitamine in minerale, ki se lahko dodajo živilom in so navedeni v Prilogi I;
(b) kemijske oblike vitaminov in mineralov, ki se lahko dodajo živilom in so navedeni v Prilogi II;
(c) največje in najmanjše količine vitaminov in mineralov, ki se lahko dodajajo živilom, in vse pogoje, ki se navezujejo nanje, določene v skladu s členom 6;
(d) informacije glede nacionalnih predpisov o obveznem dodajanju vitaminov in mineralov, iz člena 11;
(e) vse omejitve dodajanja vitaminov in mineralov, kakor so določene v členu 4;
(f) snovi, za katere je bila predložena dokumentacija v skladu s členom 17(1)(b);
(g) informacije o snoveh iz Priloge III in razloge za njihovo vključitev v navedeno prilogo;
(h) podatke o snoveh iz dela C Priloge III, ki se jih na splošno sme uporabljati v skladu s členom 8(5).
3. Register je dostopen javnosti.
Člen 10
Prost pretok blaga
Brez poseganja v Pogodbo, zlasti v člena 28 in 30 Pogodbe, države članice ne smejo omejiti ali prepovedati trgovine z živili, ki so v skladu s to uredbo in predpisi Skupnosti, ki so bili sprejeti za njeno izvajanje, z uporabo neusklajenih nacionalnih predpisov, ki urejajo dodajanje vitaminov in mineralov živilom.
Člen 11
Nacionalni predpisi
1. Države članice do 19. julija 2007 obvestijo Komisijo o obstoječih nacionalnih predpisih o obveznem dodajanju vitaminov in mineralov ter o izdelkih, za katere velja odstopanje iz člena 4(b).
2. Če država članica meni, da je treba, zato ker ne obstajajo predpisi Skupnosti, sprejeti novo zakonodajo:
(a) o obveznem dodajanju vitaminov in mineralov določenim živilom ali kategorijam živil; ali
(b) o prepovedi ali omejitvi uporabe določenih drugih snovi v proizvodnji določenih živil,
o tem uradno obvesti Komisijo v skladu s postopkom, določenim v členu 12.
Člen 12
Postopek obveščanja
1. Če država članica meni, da je treba sprejeti novo zakonodajo, o predvidenih ukrepih uradno obvesti Komisijo in druge države članice ter poda razloge, ki jih upravičujejo.
2. Komisija se posvetuje z Odborom iz člena 14(1), če meni, da bi bilo tako posvetovanje koristno, ali če tako zahteva država članica, ter poda mnenje o predvidenih ukrepih.
3. Zadevna država članica lahko predvidene ukrepe sprejme šest mesecev po obvestilu iz odstavka 1 in pod pogojem, da mnenje Komisije ni negativno.
Če je mnenje Komisije negativno, je treba v skladu s postopkom iz člena 14(2) in pred iztekom roka iz prvega pododstavka tega odstavka ugotoviti, ali je predvidene ukrepe mogoče izvajati. Komisija lahko za predvidene ukrepe zahteva določene spremembe.
Člen 13
Zaščitni ukrepi
1. Če ima država članica resne razloge za mnenje, da določen proizvod ogroža človeško zdravje, čeprav je v skladu s to uredbo, lahko ta država članica na svojem ozemlju začasno prekine ali omeji izvajanje zadevnih določb.
O tem nemudoma obvesti druge države članice in Komisijo ter navede razloge za svojo odločitev.
2. V skladu s postopkom iz člena 14(2) se, kadar je to primerno, po pridobitvi mnenja Agencije, sprejme odločitev.
Komisija lahko postopek začne na lastno pobudo
3. Država članica iz odstavka 1 lahko začasno prekinitev ali omejitev ohrani, dokler ni obveščena o odločitvi iz odstavka 2.
Člen 14
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 15
Spremljanje
Da bi olajšale učinkovito spremljanje živil, ki so jim bili dodani vitamini in minerali, in živil, ki vsebujejo snovi s seznama v delih B in C Priloge III, lahko države članice od proizvajalca ali osebe, ki daje takšna živila v promet na njihovem ozemlju, zahtevajo, da s posredovanjem vzorca označbe tega proizvoda o tem uradno obvesti pristojne organe. V teh primerih se lahko zahtevajo tudi informacije o umiku takega proizvoda iz prometa.
Člen 16
Ocenjevanje
Do 1. julija 2013 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o učinkih izvajanja te uredbe, zlasti o razvoju trga živil, ki so jim bili dodani vitamini in minerali, njihovega uživanja, vnosov hranil za prebivalstvo in sprememb prehrambnih navad ter dodajanja nekaterih drugih snovi, s predloženimi vsemi predlogi sprememb te uredbe, ki so po mnenju Komisije potrebne. V zvezi s tem države članice Komisiji predložijo potrebne ustrezne informacije do 1. julija 2012. Pravila za izvajanje tega člena se določijo v skladu s postopkom iz člena 14(2).
Člen 17
Prehodni ukrepi
1. Z odstopanjem od člena 3(1) in do 19. januarja 2014 lahko države članice dovolijo, da se na njihovem ozemlju uporabljajo vitamini in minerali, ki niso navedeni v Prilogi I ali so v oblikah, ki niso navedene v Prilogi II, če:
(a) se zadevna snov uporablja za dodajanje živilom, ki se tržijo v Skupnosti 19. januarja 2007; in
(b) Agencija ni podala odklonilnega mnenja glede uporabe te snovi ali njene uporabe v tej obliki pri proizvodnji živil na podlagi dokumentacije, ki podpira uporabo zadevne snovi in ki jo država članica Komisiji predloži najpozneje do 19. januarja 2010.
2. Do 19. januarja 2014, lahko države članice, v skladu s pravili Pogodbe, nadaljujejo z uporabo obstoječih nacionalnih omejitev ali prepovedi trgovanja z živili z dodanimi vitamini in minerali, ki niso vključeni na seznam v Prilogi I ali so v oblikah, ki niso navedene v Prilogi II.
3. Države članice lahko v skladu s pravili Pogodbe še naprej uporabljajo obstoječe nacionalne predpise glede največjih in najmanjših količin vitaminov in mineralov, ki se dodajo živilom, navedenih v Prilogi I, in glede pogojev, ki veljajo za tako dodajanje, do sprejetja ustreznih ukrepov Skupnosti v skladu s členom 6 ali drugimi posebnimi predpisi Skupnosti.
Člen 18
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. julija 2007.
Živila, dana na trg ali označena pred 1. julijem 2007, ki niso v skladu s to uredbo, se smejo tržiti do poteka roka trajanja, vendar ne dlje kot do 31. decembra 2009.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
VITAMINI IN MINERALI, KI SE LAHKO DODAJAJO ŽIVILOM
1. Vitamini
Vitamin A
Vitamin D
Vitamin E
Vitamin K
Vitamin B1
Vitamin B2
Niacin
Pantotenska kislina
Vitamin B6
Folna kislina
Vitamin B12
Biotin
Vitamin C
2. Minerali
Kalcij
Magnezij
Železo
Baker
Jod
Cink
Mangan
Natrij
Kalij
Selen
Krom
Molibden
Fluor
Klor
Fosfor
Bor
PRILOGA II
Kemijske oblike vitaminov in mineralov, ki se lahko dodajajo živilom
1. Kemijske oblike vitaminov
VITAMIN A
retinol
retinil acetat
retinil palmitat
beta-karoten
VITAMIN D
holekalciferol
ergokalciferol
VITAMIN E
D-alfa-tokoferol
DL-alfa-tokoferol
D-alfa-tokoferil acetat
DL-alfa-tokoferil acetat
D-alfa-tokoferil sukcinat
VITAMIN K
filokinon (fitomenadion)
menakinon ( *1 )
VITAMIN B1
tiamin hidroklorid
tiamin mononitrat
VITAMIN B2
riboflavin
natrijev riboflavin 5′-fosfat
NIACIN
nikotinska kislina
nikotinamid
PANTOTENSKA KISLINA
kalcijev D-pantotenat
natrijev D-pantotenat
dekspantenol
VITAMIN B6
piridoksin hidroklorid
piridoksin 5′-fosfat
piridoksin dipalmitat
FOLNA KISLINA
pteroilmonoglutaminska kislina
kalcijev-L-metilfolat
VITAMIN B12
cianokobalamin
hidroksokobalamin
BIOTIN
D-biotin
VITAMIN C
L-askorbinska kislina
natrijev L-askorbat
kalcijev L-askorbat
kalijev L-askorbat
L-askorbil 6-palmitat
2. Mineralne snovi
kalcijev karbonat
kalcijev klorid
kalcijev citrat malat
kalcijeve soli citronske kisline
kalcijev glukonat
kalcijev glicerofosfat
kalcijev laktat
kalcijeve soli ortofosforne kisline
kalcijev hidroksid
kalcijev malat
kalcijev oksid
kalcijev sulfat
kalcijevi fosforil oligosaharidi
magnezijev acetat
magnezijev karbonat
magnezijev klorid
magnezijeve soli citronske kisline
magnezijev glukonat
magnezijev glicerofosfat
magnezijeve soli ortofosforne kisline
magnezijev laktat
magnezijev hidroksid
magnezijev oksid
magnezijev kalijev citrat
magnezijev sulfat
železov bisglicinat
železov karbonat
železov citrat
železov amonijev citrat
železov glukonat
železov fumarat
železov natrijev difosfat
železov laktat
železov sulfat
amonijev železov fosfat
natrijev železov EDTA
železov difosfat (železov pirofosfat)
železov saharat
elementarno železo (karbonilno + elektrolitsko + reducirano v vodiku)
bakrov karbonat
bakrov citrat
bakrov glukonat
bakrov sulfat
kompleks lizina z bakrom
natrijev jodid
natrijev jodat
kalijev jodid
kalijev jodat
cinkov acetat
cinkov bisglicinat
cinkov klorid
cinkov citrat
cinkov glukonat
cinkov laktat
cinkov oksid
cinkov karbonat
cinkov sulfat
manganov karbonat
manganov klorid
manganov citrat
manganov glukonat
manganov glicerofosfat
manganov sulfat
natrijev bikarbonat
natrijev karbonat
natrijev citrat
natrijev glukonat
natrijev laktat
natrijev hidroksid
natrijeve soli ortofosforne kisline
s selenom obogateni kvasi ( *2 )
natrijev selenat
natrijev hidrogen selenit
natrijev selenit
natrijev fluorid
kalijev fluorid
kalijev bikarbonat
kalijev karbonat
kalijev klorid
kalijev citrat
kalijev glukonat
kalijev glicerofosfat
kalijev laktat
kalijev hidroksid
kalijeve soli ortofosforne kisline
kromov (III) klorid in njegov heksahidrat
kromov (III) sulfat in njegov heksahidrat
kromov pikolinat
kromov (III) laktat trihidrat
amonijev (VI) molibdat
natrijev (VI) molibdat
borova kislina
natrijev borat
PRILOGA III
SNOVI, KATERIH UPORABA V ŽIVILIH JE PREPOVEDANA, OMEJENA ALI POD STROGIM NAZOROM SKUPNOSTI
Del A — Prepovedane snovi
Zelišče Ephedra in njegovi pripravki iz vrste Ephedra
Lubje johimbe in njegovi pripravki iz johimbe (Pausinystalia yohimbe (K. Schum) Pierre ex Beille)
DEL B
Omejene snovi
|
Omejena snov |
Pogoji uporabe |
Dodatne zahteve |
|
transmaščobna kislina, ki ni naravno prisotna v maščobi živalskega izvora |
največ 2 grama na 100 gramov maščobe v živilih, namenjenih končnemu potrošniku ali za dobavo za prodajo na drobno |
Nosilci živilske dejavnosti, ki drugim nosilcem živilske dejavnosti dobavljajo živila, ki niso namenjena končnemu potrošniku ali za dobavo za prodajo na drobno, poskrbijo, da se nosilcem živilske dejavnosti, ki jih oskrbujejo, zagotovijo informacije o količini transmaščobnih kislin, ki niso naravno prisotne v maščobi živalskega izvora, kadar ta količina presega 2 grama na 100 gramov maščobe. |
Del C — Snovi pod strogim nadzorom Skupnosti
▼M9 —————
( 1 ) UL L 31, 1.2.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 575/2006 (UL L 100, 8.4.2006, str. 3).
( 2 ) UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2165/2005 (UL L 345, 28.12.2005, str. 1).
( 3 ) UL L 304, 22.11.2011, str. 18.
( *1 ) Menakinon, ki se pojavlja zlasti kot menakinon-7 in v manjši meri kot menakinon-6.
( *2 ) S selenom obogateni kvasi, ki jih proizvede kultura ob prisotnosti natrijevega selenita kot vira selena in v suhi obliki, kot se trži, ne vsebuje več kot 2,5 mg Se/g. Prevladujoča organska oblika selena, prisotna v kvasih, je selenometionin (med 60 in 85 % skupne vsebnosti izvlečka selena v izdelku). Vsebnost drugih organskih spojin selena, vključno s selenocisteinom, ne presega 10 % skupne količine izvlečka selena. Količina neorganskega selena običajno ne presega 1 % skupne količine izvlečka selena.