EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32006R1781

Uredba (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev (Besedilo velja za EGP)

UL L 345, 8.12.2006, str. 1–9 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
posebna izdaja v bolgarščini: poglavje 19 zvezek 009 str. 64 - 72
posebna izdaja v romunščini: poglavje 19 zvezek 009 str. 64 - 72
posebna izdaja v hrvaščini: poglavje 19 zvezek 008 str. 131 - 139

Ne velja več, Datum konca veljavnosti: 25/06/2015; se razveljavijo in nadomestijo z 32015R0847

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2006/1781/oj

8.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 345/1


UREDBA (ES) št. 1781/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. novembra 2006

o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Tokovi umazanega denarja prek prenosov sredstev lahko škodujejo stabilnosti in ugledu finančnega sektorja ter ogrozijo notranji trg. Terorizem načenja same temelje naše družbe. Prizadevanja storilcev kaznivih dejanj in njihovih pomočnikov, da bi prikrili izvor nezakonitih prihodkov iz kaznivih dejanj ali prenesli denarna sredstva v teroristične namene, lahko resno ogrozi trdnost, integriteto in stabilnost sistema prenosov denarnih sredstev in zaupanje v finančni sistem kot celoto.

(2)

Brez sprejetja nekaterih usklajevalnih ukrepov na ravni Skupnosti bi tisti, ki perejo denar, in tisti, ki financirajo terorizem, lahko izkoristili prost pretok kapitala, ki ga ponuja enotno finančno območje, zato da si olajšajo izvrševanje svojih kaznivih dejanj. Ukrepanje na ravni Skupnosti bi moralo s svojim obsegom zagotoviti enoten prenos posebnega priporočila VII o elektronskih prenosih sredstev (SR VII) projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF), ustanovljene z vrhom G7 v Parizu leta 1989, po vsej Evropski uniji, zlasti pa preprečiti diskriminacijo med nacionalnimi plačili znotraj države članice in čezmejnimi plačili med državami članicami. Neusklajeno ukrepanje posamičnih držav članic na področju čezmejnih prenosov sredstev bi lahko močno okrnilo nemoteno delovanje plačilnih sistemov na ravni EU in s tem škodovalo notranjemu trgu na področju finančnih storitev.

(3)

Po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 je izredni Evropski svet 21. septembra 2001 ponovno poudaril, da je boj proti terorizmu eden od ključnih ciljev Evropske unije. Evropski svet je potrdil načrt ukrepanja na področju izboljšanega policijskega in pravosodnega sodelovanja, razvijanja mednarodnih pravnih instrumentov proti terorizmu, preprečevanja financiranja terorizma, krepitve zračne varnosti in večje usklajenosti med vsemi zadevnimi politikami. Ta načrt ukrepanja je Evropski svet spremenil po terorističnih napadih 11. marca 2004 v Madridu, tako da zdaj natančno obravnava potrebo po prilagoditvi zakonskega okvira, ki ga je vzpostavila Skupnost za namene boja proti terorizmu in izboljšanja pravosodnega sodelovanja, devetim posebnim priporočilom proti financiranju terorizma, ki jih je sprejela FATF.

(4)

Za preprečevanje financiranja terorizma so bili sprejeti ukrepi, usmerjeni v zamrznitev sredstev in finančnih virov nekaterih oseb, skupin in subjektov, vključno z Uredbo Sveta (ES) št. 2580/2001 (3) in Uredbo Sveta (ES) št. 881/2002 (4). V ta isti namen so bili sprejeti tudi ukrepi, usmerjeni v zaščito finančnega sistema pred odvajanjem sredstev in finančnih virov v teroristične namene. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES (5) vsebuje več ukrepov, usmerjenih v boj proti zlorabi finančnega sistema za namene pranja denarja in financiranja terorizma. Ti ukrepi pa teroristom in drugim storilcem kaznivih dejanj ne preprečuje v celoti dostopa do plačilnih sistemov, ki jih uporabljajo za prenašanje svojih sredstev.

(5)

Za spodbujanje usklajenega mednarodnega pristopa na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi moralo nadaljnje ukrepanje Skupnosti upoštevati razvoj dogodkov na tej ravni, namreč devet posebnih priporočil proti financiranju terorizma, ki jih je sprejela FATF, in med njimi zlasti SR VII kakor tudi spremenjeno pojasnjevalno opombo za izvajanje tega posebnega priporočila.

(6)

Polna sledljivost prenosov sredstev je lahko še posebej pomembno in koristno orodje pri preprečevanju, preiskovanju in odkrivanju pranja denarja ali financiranja terorizma. Za zagotovitev podatkov o plačniku v vsej plačilni verigi je zato ustrezno določiti sistem, ki izvajalcem plačilnih storitev nalaga obveznost, da prenose sredstev spremljajo točni in jasni podatki o plačniku.

(7)

Določbe te uredbe se uporabljajo brez poseganja v Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (6). Informacije, ki so zbrane in shranjene za namene te uredbe, se ne smejo uporabljati v tržne namene.

(8)

Ta uredba ne velja za osebe, ki zgolj spreminjajo dokumente v papirni obliki v elektronske podatke in imajo z izvajalcem plačilnih storitev v ta namen sklenjeno pogodbo; isto velja za katero koli fizično ali pravno osebo, ki izvajalcem plačilnih storitev zgolj zagotavlja sisteme sporočil ali druge sisteme podpore za prenos sredstev ali klirinške sisteme in sisteme poravnave.

(9)

Ustrezno je izvzeti iz področja uporabe te uredbe prenose denarnih sredstev, ki predstavljajo manjše tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma. Te izjeme bi morale veljati za kreditne ali debetne kartice, dvige gotovine na bankomatih (ATM), direktne obremenitve, elektronsko obdelane čeke, plačila davkov, kazni in drugih dajatev ter prenose sredstev, pri katerih tako plačnik kot prejemnik plačila veljata kot izvajalca plačilnih storitev, ki delujeta v svojem imenu. Da bi se upoštevale posebne značilnosti nacionalnih plačilnih sistemov, bi moralo biti državam članicam omogočeno tudi, da predvidijo izjeme za elektronska žiro plačila, če je mogoče kadar koli izslediti potek prenosa sredstev nazaj do plačnika. Če so države članice uporabile odstopanje za elektronski denar po Direktivi 2005/60/ES, bi ga morale uporabiti v okviru te uredbe, če preneseni znesek ne presega 1 000 EUR.

(10)

Izjema za elektronski denar, kakor je opredeljena v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2000/46/ES (7), velja za elektronski denar, ne glede na to, ali je njegov izdajatelj upravičen do opustitve v skladu s členom 8 te direktive ali ne.

(11)

Da ne bi zavirali učinkovitosti plačilnih sistemov, bi bilo treba razlikovati med zahtevami za preverjanje podatkov pri prenosih sredstev z računa in prenosih sredstev brez računa. Za vzpostavitev ravnovesja med tveganjem, da se zaradi uporabe prestrogih zahtev po identifikaciji transakcije umaknejo v podzemlje, in potencialno teroristično grožnjo, ki izhaja iz majhnih prenosov sredstev, bi bilo treba obveznost preverjanja, ali so podatki o plačniku točni, v primeru prenosov brez računa uveljaviti le za posamezne prenose, ki presegajo 1 000 EUR, brez poseganja v obveznosti iz Direktive 2005/60/ES. Za prenose sredstev prek računa se od izvajalcev plačilnih storitev ne bilo smelo zahtevati preverjanja podatkov o plačniku za vsak prenos sredstev, če so bile izpolnjene obveznosti iz Direktive 2005/60/ES.

(12)

V skladu z ozadjem Uredbe (ES) št. 2560/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8) in Sporočilom Komisije „Novi pravni okvir za plačila na notranjem trgu“ zadostuje, da se določijo poenostavljeni podatki o plačniku, ki morajo spremljati prenose sredstev v Skupnosti.

(13)

Da bi organom, pristojnim za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v tretjih državah, omogočili izsleditev vira sredstev, uporabljenih za pranje denarja ali financiranje terorizma, bi morali prenose sredstev iz Skupnosti v države zunaj Skupnosti spremljati popolni podatki o plačniku. Tem organom bi moral biti dostop do popolnih podatkov o plačniku odobren samo za namene preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja pranja denarja ali financiranja terorizma.

(14)

Da bi omogočili cenovno ugodno opravljanje prenosov sredstev od enega samega plačnika do več prejemnikov plačila v okviru paketnih datotek, ki vsebujejo posamezne prenose sredstev iz Skupnosti v države zunaj Skupnosti, bi bilo treba sprejeti določbe, da take posamezne prenose sredstev spremlja zgolj številka računa plačnika ali posebna identifikacijska oznaka, pod pogojem, da paketna datoteka vsebuje popolne podatke o plačniku.

(15)

Da bi lahko preveril, ali zahtevani podatki o plačniku spremljajo prenose sredstev in pomagal identificirati sumljive transakcije, bi moral izvajalec plačilnih storitev imeti vzpostavljene učinkovite postopke za odkrivanje odsotnosti podatkov o plačniku.

(16)

Zaradi potencialne grožnje financiranja terorizma, ki izhaja iz anonimnih prenosov sredstev, bi se moralo izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila omogočiti, da se izogne takim okoliščinam ali jih popravi, kadar ugotovi odsotnost ali nepopolnost podatkov o plačniku. S tega vidika je treba omogočiti fleksibilnost v zvezi z obsegom podatkov o plačniku glede na stopnjo tveganja. Poleg tega bi morala točnost in popolnost informacij ostati v pristojnosti izvajalca plačilnih storitev plačnika. V primeru, da ima plačnikov izvajalec plačilnih storitev sedež izven ozemlja Skupnosti, bi bilo v zvezi s čezmejnimi korespondenčnimi bančnimi odnosi s tem izvajalcem plačilnih storitev treba uporabiti načelo poglobljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke v skladu z Direktivo 2005/60/ES.

(17)

Če nacionalni pristojni organi izoblikujejo smernice glede obveznosti o zavrnitvi vseh prenosov sredstev od izvajalca plačilnih storitev, ki večkrat zapored ne zagotovi zahtevanih podatkov o plačniku, ali obveznosti o sprejetju odločitve o omejitvi ali prekinitvi poslovnega odnosa z zadevnim izvajalcem plačilnih storitev, bi takšne smernice morale temeljiti na konvergenci najboljših praks in upoštevati revidirano pojasnjevalno opombo skupine FATF o SR VII, ki tretjim državam dovoljuje določitev najnižjega praga 1 000 EUR ali 1 000 USD, nad katerim je potrebno posredovanje podatkov o plačniku, če to ni v nasprotju s ciljem o učinkovitem boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.

(18)

V vsakem primeru bi moral biti plačnikov izvajalec plačilnih storitev posebno pozoren glede na oceno tveganja, kadar ugotovi odsotnost ali nepopolnost podatkov o plačniku, pri čemer bi moral sumljive transakcije sporočiti pristojnim organom v skladu z dolžnostjo sporočanja iz Direktive 2005/60/ES in nacionalnimi izvedbenimi ukrepi.

(19)

Določbe o prenosih sredstev z odsotnimi ali nepopolnimi podatki o plačniku veljajo brez poseganja v kakršne koli obveznosti izvajalcev plačilnih storitev glede ustavitve in/ali zavrnitve prenosa sredstev, ki krši določbe civilnega, upravnega ali kazenskega prava.

(20)

Do odprave tehničnih omejitev, ki bi lahko izvajalcem posredniških plačilnih storitev preprečile izpolnjevanje obveznosti posredovanja vseh prejetih podatkov o plačniku, bi morali ti izvajalci posredniških plačilnih storitev voditi evidence navedenih podatkov. Take tehnične omejitve bi bilo treba odpraviti takoj, ko se posodobijo plačilni sistemi.

(21)

Ker se lahko zgodi, da v okviru preiskav kaznivih dejanj mesece ali celo leta po prvotnem prenosu sredstev ni mogoče identificirati podatkov, ki se zahtevajo od zadevnih posameznikov, je ustrezno, da se zahteva od izvajalcev plačilnih storitev, da vodijo evidenco podatkov o plačniku za namene preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja pranja denarja ali financiranja terorizma. To obdobje bi moralo biti omejeno.

(22)

Za omogočanje hitrega odziva v boju proti terorizmu bi se morali izvajalci plačilnih storitev hitro odzvati na zahteve po podatkih o plačniku, ki jih podajo organi, pristojni za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v državi članici, v kateri imajo sedež.

(23)

Število dni, ki jih ima izvajalec plačilnih storitev za odgovor na zahtevo po podatkih o plačniku, se določi na podlagi števila delovnih dni v državi članici plačnikovega izvajalca plačilne storitve.

(24)

Glede na pomen boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi morale države članice za primere neizpolnjevanja te uredbe določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni v nacionalnih zakonodajah.

(25)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9).

(26)

Več držav in ozemelj, ki niso sestavni del ozemlja Skupnosti, je v monetarni uniji z določeno državo članico ali je sestavni del valutnega območja države članice ali pa so podpisali monetarni sporazum z Evropsko skupnostjo, ki jo predstavlja ena od držav članic, in imajo izvajalce plačilnih storitev, ki neposredno ali posredno sodelujejo v plačilnih in klirinških sistemih te države članice. Da bi se izognili uporabi te uredbe za prenose sredstev med zadevnimi državami članicami in temi državami ali ozemlji, ki bi občutno negativno vplivala na gospodarstva navedenih držav ali ozemelj, je ustrezno določiti možnost, da se taki prenosi sredstev obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj zadevnih držav članic.

(27)

Da se ne bi odvrnilo donacij v dobrodelne namene, je primerno, da se države članice pooblastijo, da izvajalce plačilnih storitev s sedežem na njihovih ozemljih izvzamejo iz zbiranja, preverjanja, evidentiranja ali pošiljanja podatkov o plačniku za prenose sredstev v višini do 150 EUR, ki so izvedeni znotraj njihovega ozemlja. Prav tako je primerno, da je takšna možnost pogojna v zvezi z zahtevami, ki jih morajo izpolniti nepridobitne organizacije, kar bi državi članici zagotavljajo, da takega izvzetja teroristi ne bi zlorabljali za prikrivanje financiranja svojih dejavnosti ali kot sredstvo za spodbujanje le-tega.

(28)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenih ciljev.

(29)

Za vzpostavitev usklajenega pristopa na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi se morale glavne določbe te uredbe začeti uporabljati na isti datum kot ustrezne določbe, sprejete na mednarodni ravni –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UREJANJA, OPREDELITVE IN OBSEG

Člen 1

Področje urejanja

Ta uredba določa pravila o podatkih, ki se nanašajo na plačnika in spremljajo prenose denarnih sredstev, za namene preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.

„financiranje terorizma“ pomeni zagotavljanje ali zbiranje sredstev v smislu člena 1(4) Direktive 2005/60/ES;

2.

„pranje denarja“ pomeni katero koli ravnanje, ki, v kolikor je storjeno naklepno, po členu 1(2) ali (3) Direktive 2005/60/ES pomeni pranje denarja;

3.

„plačnik“ pomeni bodisi fizično ali pravno osebo, ki je imetnik računa in ki dovoljuje prenos sredstev z računa, bodisi fizično ali pravno osebo, ki naroči prenos sredstev v primeru, ko račun ne obstaja;

4.

„prejemnik plačila“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je predvideni končni prejemnik prenesenih sredstev;

5.

„izvajalec plačilnih storitev“ pomeni fizično ali pravno osebo, katere poslovanje vključuje opravljanje storitev prenosa sredstev;

6.

„izvajalec posredniških plačilnih storitev“ pomeni izvajalca plačilnih storitev, ki ni niti izvajalec plačilnih storitev plačnika niti izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila, je pa udeležen v izvedbi prenosa sredstev;

7.

„prenos sredstev“ pomeni katero koli transakcijo, izvedeno z elektronskimi sredstvi v imenu plačnika prek izvajalca plačilnih storitev, z namenom dati sredstva na razpolago prejemniku plačila pri izvajalcu plačilnih sredstev, ne glede na to, ali sta plačnik in prejemnik plačila ista oseba;

8.

„paketni prenos sredstev“ pomeni več posameznih prenosov sredstev, ki so združeni za namene pošiljanja;

9.

„posebna identifikacijska oznaka“ pomeni kombinacijo črk, številk ali simbolov, ki jo izvajalec plačilnih storitev določi v skladu s protokoli plačilnega in poravnalnega sistema ali sistema sporočil, ki se uporablja za izvedbo prenosa sredstev.

Člen 3

Obseg

1.   Ta uredba se uporablja za prenose sredstev v kateri koli valuti, ki jih pošlje ali prejme izvajalec plačilnih storitev s sedežem v Skupnosti.

2.   Ta uredba se ne uporablja za prenose sredstev, ki so izvedeni z uporabo kreditne ali debetne kartice, pod pogojem, da:

(a)

je prejemnik plačila z izvajalcem plačilnih storitev sklenil dogovor, ki dovoljuje plačilo dobave blaga in storitev;

in

(b)

prenose sredstev spremlja posebna identifikacijska oznaka, ki omogoča, da se transakcija izsledi nazaj do plačnika.

3.   Če se država članica odloči, da bo uporabila odstopanje po členu 11(5)(d) Direktive 2005/60/ES, se ta uredba ne uporablja za prenose sredstev z uporabo elektronskega denarja, ki ga ureja navedeno odstopanje, razen če preneseni znesek presega 1 000 EUR.

4.   Brez poseganja v odstavek 3 ta uredba ne velja za prenose sredstev, opravljene s prenosnim telefonom ali kakršnim koli drugim digitalnim ali informacijsko-tehnološkim pripomočkom, kadar so ti prenosi plačani vnaprej in ne presegajo 150 EUR.

5.   Ta uredba ne velja za prenose sredstev, opravljene s prenosnim telefonom ali kakršnim koli drugim digitalnim ali informacijsko-tehnološkim (IT) pripomočkom, če so ti prenosi plačani naknadno in izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

prejemnik plačila je z izvajalcem plačilnih storitev sklenil dogovor, ki dovoljuje plačilo dobave blaga in storitev;

(b)

prenose sredstev spremlja posebna identifikacijska oznaka, ki omogoča, da se transakcija izsledi nazaj do plačnika;

ter

(c)

za izvajalca plačilnih storitev veljajo obveznosti iz Direktive 2005/60/ES.

6.   Države članice se lahko odločijo, da te uredbe na svojem ozemlju ne bodo uporabljale za prenose sredstev na račun prejemnika plačila, s katerega je mogoče plačevati dobavo blaga in storitev, če:

(a)

za izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila veljajo obveznosti iz Direktive 2005/60/ES;

(b)

lahko izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila s posebno referenčno številko prek prejemnika plačila izsledi prenos sredstev od fizične ali pravne osebe, ki je s prejemnikom plačila sklenila dogovor o dobavi blaga ali opravljanju storitev;

ter

(c)

je znesek transakcije 1 000 EUR ali manj.

Države članice, ki uporabljajo to odstopanje, o tem obvestijo Komisijo.

7.   Ta uredba se ne uporablja za prenose sredstev:

(a)

pri katerih plačnik s svojega računa dviga gotovino;

(b)

pri katerih obstaja dovoljenje za knjiženje v breme, ki dvema strankama omogoča medsebojna plačila prek računov, pod pogojem, da so prenosi sredstev opremljeni s posebno identifikacijsko oznako, ki omogoča izsleditev fizične ali pravne osebe;

(c)

pri katerih se uporablja elektronsko obdelane čeke;

(d)

za poravnavo davkov, kazni in drugih dajatev javnim organom znotraj države članice;

(e)

pri katerih sta tako plačnik kot prejemnik plačila hkrati tudi izvajalca plačilnih storitev in delujeta v svojem imenu.

POGLAVJE II

OBVEZNOSTI PLAČNIKOVEGA IZVAJALCA PLAČILNIH STORITEV

Člen 4

Popolni podatki o plačniku

1.   Popolni podatki o plačniku so sestavljeni iz njegovega imena, naslova in številke računa.

2.   Naslov se lahko nadomesti z datumom in krajem rojstva plačnika, njegovo identifikacijsko številko stranke ali nacionalno identifikacijsko številko.

3.   Če številka računa plačnika ne obstaja, jo plačnikov izvajalec plačilnih storitev nadomesti s posebno identifikacijsko oznako, ki omogoča, da se transakcija izsledi nazaj do plačnika.

Člen 5

Podatki, ki spremljajo prenose sredstev, in vodenje evidence

1.   Izvajalci plačilnih storitev zagotovijo, da prenose sredstev spremljajo popolni podatki o plačniku.

2.   Preden prenese sredstva, izvajalec plačilnih storitev plačnika preveri celotne podatke o plačniku s pomočjo dokumentov, podatkov ali informacij, pridobljenih od zanesljivega in neodvisnega vira.

3.   Pri prenosih sredstev z računa se preverjanje šteje za opravljeno, če:

(a)

je bila pri odprtju računa preverjena istovetnost plačnika in so bili podatki, pridobljeni s tem preverjanjem, shranjeni v skladu z obveznostmi iz členov 8(2) in 30(a) Direktive 2005/60/ES;

ali

(b)

plačnik spada na področje uporabe člena 9(6) Direktive 2005/60/ES.

4.   Brez poseganja v člen 7(c) Direktive 2005/60/ES izvajalec plačilnih storitev plačnika v primeru prenosa sredstev brez računa preveri podatke o plačniku le, če znesek presega 1 000 EUR, razen če gre za transakcijo, opravljeno z več prenosi, ki se zdijo povezani in skupaj presegajo 1 000 EUR.

5.   Izvajalec plačilnih storitev plačnika pet let vodi evidenco popolnih podatkov o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev.

Člen 6

Prenosi sredstev v Skupnosti

1.   Z odstopanjem od člena 5(1) se za prenose sredstev, pri katerih imata izvajalec plačilnih storitev plačnika in izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sedež v Skupnosti, zahteva, da jih spremlja zgolj številka računa plačnika ali posebna identifikacijska oznaka, ki omogoča, da se transakcija izsledi nazaj do plačnika.

2.   Na zahtevo izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila izvajalec plačilnih storitev plačnika da izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila na razpolago popolne podatke o plačniku, in sicer v treh delovnih dneh od prejema take zahteve.

Člen 7

Prenosi sredstev iz Skupnosti na območje zunaj nje

1.   Prenose sredstev, če ima izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sedež izven Skupnosti, spremljajo popolni podatki o plačniku.

2.   V primeru paketnih prenosov sredstev enega samega plačnika, kadar imajo izvajalci plačilnih storitev prejemnikov plačil sedež zunaj Skupnosti, se odstavek 1 ne uporablja za posamezne prenose, združene v paketnem prenosu, pod pogojem, da take podatke vsebuje ter da so posamezni prenosi označeni s številko računa plačnika ali posebno identifikacijsko oznako.

POGLAVJE III

OBVEZNOSTI IZVAJALCA PLAČILNIH STORITEV PREJEMNIKA PLAČILA

Člen 8

Zaznavanje odsotnosti podatkov o plačniku

Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila zazna, ali so polja v sistemu sporočil ali v plačilnem in poravnalnem sistemu, ki se uporablja za izvedbo prenosa sredstev, glede podatkov o plačniku izpolnjena z znaki in vsebino, dopustnimi po dogovorih o sistemu sporočil ali plačilnem in poravnalnem sistemu. Tak izvajalec ima vzpostavljene učinkovite postopke za odkrivanje odsotnosti naslednjih podatkov o plačniku:

(a)

za prenose sredstev, v primeru katerih ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež v Skupnosti, podatke, zahtevane v skladu s členom 6;

(b)

za prenose sredstev, v primeru katerih ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež izven Skupnosti, popolne podatke o plačniku, določene v členu 4, ali, kjer je ustrezno, podatke, zahtevane v skladu s členom 13;

in

(c)

za paketne prenose sredstev, če ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež zunaj Skupnosti, popolne podatke o plačniku iz člena 4 le v paketnih prenosih sredstev, ne pa v posameznih prenosih, združenih v paketnem prenosu sredstev.

Člen 9

Prenosi sredstev z odsotnostjo podatkov ali nepopolnimi podatki o plačniku

1.   Če izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila ob prejemu prenosov sredstev ugotovi, da so podatki o plačniku, zahtevani v skladu s to uredbo, odsotni ali nepopolni, prenos bodisi zavrne ali pa zahteva popolne podatke o plačniku. Izvajalec plačilnih storitev prejemnika v vseh primerih ravna v skladu z vsemi veljavnimi zakonodajnimi ali upravnimi določbami, ki se nanašajo na pranje denarja ali financiranje terorizma, ter zlasti z uredbama (ES) št. 2580/2001 in (ES) št. 881/2002 ter Direktivo 2005/60/ES kakor tudi z nacionalnimi izvedbenimi ukrepi.

2.   Če izvajalec plačilnih storitev redno ne zagotavlja zahtevanih podatkov o plačniku, izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sprejme ukrepe, ki v začetni fazi lahko vključujejo izdajo opominov in določitev skrajnih rokov, kasneje pa zavrnitev vseh bodočih prenosov sredstev tega izvajalca plačilnih storitev ali sprejetje odločitve o omejitvi ali prekinitvi poslovnega odnosa s takšnimi izvajalci plačilnih storitev.

Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sporoči to dejstvo organom, pristojnim za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma.

Člen 10

Ocena na podlagi tveganja

Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila upošteva odsotne ali nepopolne podatke o plačniku kot dejavnik pri ocenjevanju, ali sta prenos sredstev ali kakršna koli druga z njim povezana transakcija sumljiva in ali morata biti v skladu z obveznostmi iz poglavja III Direktive 2005/60/ES sporočena organom, pristojnim za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma.

Člen 11

Vodenje evidence

Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila pet let vodi evidenco o vseh podatkih, prejetih o plačniku.

POGLAVJE IV

OBVEZNOSTI IZVAJALCEV POSREDNIŠKIH PLAČILNIH STORITEV

Člen 12

Hranjenje podatkov o plačniku skupaj s prenosom

Posredniški izvajalci plačilnih storitev zagotovijo, da se vsi prejeti podatki o plačniku, ki spremljajo prenos sredstev, hranijo skupaj s prenosom.

Člen 13

Tehnične omejitve

1.   Ta člen se uporabi v primeru, kadar ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež izven Skupnosti, izvajalec posredniških plačilnih storitev pa ima sedež v Skupnosti.

2.   Če posredniški izvajalec plačilnih storitev ob prejemu prenosov sredstev ne ugotovi odsotnosti ali nepopolnosti podatkov o plačniku, ki so zahtevani v okviru te uredbe, lahko za pošiljanje prenosov sredstev izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila uporabi plačilni sistem s tehničnimi omejitvami, ki preprečuje pošiljanje informacij o plačniku skupaj s prenosi sredstev.

3.   Če posredniški izvajalec plačilnih storitev ob prejemu prenosov sredstev ugotovi, da so podatki o plačniku, zahtevani v okviru te uredbe, odsotni ali nepopolni, uporabi sistem s tehničnimi omejitvami le, če lahko o ugotovljenih dejstvih obvesti izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila, in sicer z uporabo sistema za sporočila ali plačila, ki omogoča tovrstno komunikacijo, ali s kakšnim drugim postopkom pod pogojem, da je takšen način komunikacije sprejemljiv za oba oz. dogovorjen med obema izvajalcema plačilnih storitev.

4.   Če posredniški izvajalec plačilnih storitev uporablja plačilni sistem s tehničnimi omejitvami, posredniški izvajalec plačilnih storitev na zahtevo izvajalca plačilnih sredstev prejemnika plačila da slednjemu na razpolago vse prejete podatke o plačniku, ne glede na to, ali so le-ti popolni ali ne, v treh delovnih dneh od prejema zahteve.

5.   V primerih, ki so navedeni v odstavkih 2 in 3, izvajalec posredniških plačilnih storitev pet let vodi evidenco o vseh prejetih podatkih.

POGLAVJE V

SPLOŠNE OBVEZNOSTI IN PRISTOJNOSTI ZA IZVAJANJE

Člen 14

Obveznosti sodelovanja

Izvajalci plačilnih storitev se v celoti in takoj odzovejo v skladu s postopkovnimi zahtevami, določenimi v nacionalni zakonodaji države članice, v kateri imajo sedež, na poizvedbe organov, pristojnih za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma te države članice, v zvezi s podatki o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev, in s tem povezano evidenco.

Brez poseganja v nacionalno kazensko pravo in varstvo temeljnih pravic lahko ti organi uporabijo podatke zgolj za namene preprečevanja, preiskovanja ali odkrivanja pranja denarja ali financiranja terorizma.

Člen 15

Kazni in nadzor

1.   Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Uporabljajo se od 15. decembra 2007.

2.   Države članice najpozneje do 14. decembra 2007 sporočijo Komisiji pravila iz odstavka 1 in organe, pristojne za njihovo uporabo, poleg tega ji nemudoma sporočijo tudi kakršne koli naknadne spremembe, ki vplivajo na njih.

3.   Države članice zahtevajo učinkovit nadzor in ustrezno ukrepanje pristojnih organov, da bi se zagotovilo spoštovanje zahtev te uredbe.

Člen 16

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, ustanovljen z Direktivo 2005/60/ES, v nadaljevanju „odbor“.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa in pod pogojem, da izvedbeni ukrepi, sprejeti v skladu s tem postopkom, ne spreminjajo bistvenih določb te uredbe.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

POGLAVJE VI

ODSTOPANJA

Člen 17

Sporazumi z ozemlji ali državami, ki niso sestavni del ozemlja Skupnosti

1.   Komisija lahko pooblasti katero koli državo članico, da v skladu z nacionalno ureditvijo sklene sporazum z državo ali ozemljem, ki ni sestavni del ozemlja Skupnosti, kakor je določeno v členu 299 Pogodbe, ki vsebuje odstopanja od te uredbe, da omogoči, da se prenosi sredstev med to državo ali ozemljem in zadevno državo članico obravnavajo kot prenosi sredstev v tej državi članici.

Taki sporazumi se lahko odobrijo zgolj, če:

(a)

je zadevna država ali ozemlje v monetarni uniji skupaj z zadevno državo članico, ali je sestavni del valutnega območja te države članice ali je podpisala monetarni sporazum z Evropsko skupnostjo, ki jo predstavlja ena od držav članic;

(b)

izvajalci plačilnih storitev v zadevni državi ali na zadevnem ozemlju posredno ali neposredno sodelujejo v plačilnem in poravnalnem sistemu te države članice;

ter

(c)

zadevna država ali ozemlje od izvajalcev plačilnih storitev pod njeno pristojnostjo zahteva, da uporabljajo ista pravila, kakor so določena v tej uredbi.

2.   Država članica, ki želi skleniti sporazum iz odstavka 1, pošlje vlogo Komisiji in ji predloži vse potrebne informacije.

Ob prejemu vloge države članice s strani Komisije se prenosi sredstev med to državo članico in zadevno državo ali ozemljem do sprejema odločitve v skladu s postopkom, določenim v tem členu, začasno obravnavajo kot prenosi sredstev v tej državi članici.

Če Komisija meni, da nima vseh potrebnih informacij, v roku dveh mesecev od dne prejema vloge obvesti zadevno državo članico o tem in podrobno navede, katere dodatne informacije potrebuje.

Ko Komisija dobi vse informacije, za katere meni, da so nujne za presojo zahteve, v roku enega meseca ustrezno obvesti državo članico, ki je podala zahtevo, in posreduje zahtevo ostalim državam članicam.

3.   V treh mesecih od obvestila iz četrtega pododstavka odstavka 2 Komisija odloči v skladu s postopkom iz člena 16(2), ali bo zadevni državi članici dovolila, da sklene sporazum, določen v odstavku 1 tega člena.

V vsakem primeru je odločitev iz prvega pododstavka sprejeta v osemnajstih mesecih od dneva, ko Komisija prejme vlogo.

Člen 18

Prenosi sredstev na nepridobitne organizacije v državi članici

1.   Države članice lahko izvajalce plačilnih storitev s sedežem na njihovem ozemlju izvzamejo iz obveznosti, določenih v členu 5, in sicer v zvezi s prenosi sredstev na nepridobitne organizacije, ki opravljajo dejavnosti v dobrodelne, verske, kulturne, izobraževalne, družbene in znanstvene namene ali namene razvijanja prijateljskih odnosov, če za te organizacije veljajo zahteve, ki se nanašajo na poročanje in zunanjo revizijo ali nadzor s strani javnega organa ali samoregulativnega organa, priznanega v skladu z nacionalno zakonodajo, in da so ti prenosi sredstev omejeni na znesek do 150 EUR na prenos ter da se izvajajo izključno na ozemlju zadevne države članice.

2.   Države članice, ki uporabljajo ta člen, sporočijo Komisiji ukrepe, ki so jih sprejele za uporabo možnosti, določene v odstavku 1, vključno s seznamom izvzetih organizacij, z imeni fizičnih oseb, ki izvajajo končni nadzor v organizacijah, in s pojasnilom o načinu posodabljanja seznama. Ti podatki so na voljo tudi organom, pristojnim za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma.

3.   Zadevna država članica posreduje izvajalcem plačilnih storitev, ki delujejo v tej državi članici, posodobljen seznam izvzetih organizacij.

Člen 19

Klavzula o pregledu

1.   Najpozneje do 28. decembra 2011 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo s celovito ekonomsko in pravno oceno o izvajanju te uredbe, po potrebi priloži tudi predlog za njeno spremembo ali razveljavitev.

2.   Poročilo zlasti vključuje pregled:

(a)

uporabe člena 3 ob upoštevanju novih izkušenj glede mogočih zlorab elektronskega denarja, kot je opredeljeno v členu 1(3) Direktive 2000/46/ES, in drugih novo razvitih plačilnih sredstev za namene pranja denarja in financiranja terorizma. Če obstaja tveganje takšne zlorabe, Komisija predloži predlog za spremembo te uredbe;

(b)

uporabe člena 13 ob upoštevanju tehničnih omejitev, ki lahko preprečijo posredovanje popolnih podatkov plačnika izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila. Če razvoj na področju plačil omogoči možnosti za odpravo tehničnih omejitev, ob upoštevanju stroškov za izvajalce plačilnih storitev, Komisija poda predlog za spremembo te uredbe.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan od dneva objave v Uradnem listu Evropske unije, vendar nikakor ne pred 1. januarjem 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 15. novembra 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednica

P. LEHTOMÄKI


(1)  UL C 336, 31.12.2005, str. 109.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 7. novembra 2006.

(3)  UL L 344, 28.12.2001, str. 70. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1461/2006 (UL L 272, 3.10.2006, str. 11).

(4)  UL L 139, 29.5.2002, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1508/2006 (UL L 280, 12.10.2006, str. 12).

(5)  UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

(6)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(7)  UL L 275, 27.10.2000, str. 39.

(8)  UL L 344, 28.12.2001, str. 13.

(9)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).


Na vrh