(1)

Perfluoroalkilne snovi so se pogosto uporabljale, nekatere pa se še vedno pogosto uporabljajo v industrijskih in potrošniških izdelkih, na primer v premazih za blago in preproge, odpornih proti madežem, premazih, odpornih proti olju, za papirnat in kartonast material za stik z živili, penah za gašenje požarov, površinsko aktivnih snoveh za rudarjenje in črpanje nafte, loščilih za tla ter insekticidnih sredstvih. Njihova razširjena uporaba, skupaj z njihovo obstojnostjo v okolju, je povzročila razširjeno onesnaženje okolja. Onesnaženje živil s temi snovmi je predvsem posledica bioakumulacije v vodnih in kopenskih prehranskih verigah ter uporabe materialov, namenjenih za stik z živili, ki vsebujejo perfluoroalkilne snovi. Perfluorooktan sulfonska kislina (PFOS) in perfluorooktanojska kislina (PFOA) ter njune soli so perfluoroalkilne snovi, ki se nahajajo v živilih in ljudeh v najvišjih koncentracijah.

(2)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu Agencija) je zato pozvala svoj Znanstveni odbor za onesnaževala v prehranski verigi, naj pripravi mnenje o pomenu živil ter sorazmernem prispevku različnih živil in materialov, namenjenih za stik z živili, k izpostavljenosti ljudi PFOS, PFOA in njunim solem ter naj svetuje o nadaljnjih ukrepih v zvezi z oceno tveganja perfluoroalkilnih snovi.

(3)

Znanstveni odbor za onesnaževala v prehranski verigi je 21. februarja 2008 sprejel znanstveno mnenje o PFOS, PFOA in njunih soleh (1), v katerem je priporočil, da bi bili zaželeni dodatni podatki o ravni perfluoroalkilnih snovi v živilih in ljudeh, zlasti za spremljanje trendov izpostavljenosti ljudi.

(4)

Dodatni podatki o prisotnosti različnih perfluoroalkilnih snovi v živilih so bili zbrani v skladu s Priporočilom Komisije 2010/161/EU (2).

(5)

Agencija je leta 2020 na zahtevo Komisije posodobila svojo oceno tveganja za PFOS in PFOA ter jo razširila na pefluorononanojsko kislino (PFNA) in perfluoroheksan sulfonsko kislino (PFHxS), pri čemer je upoštevala najnovejše znanstvene informacije in podatke o prisotnosti, zbrane v skladu s Priporočilom 2010/161/EU. V svojem mnenju o tveganju za zdravje ljudi, povezanem s perfluoroalkilnimi snovmi (3), je ugotovila, da deli evropskega prebivalstva presegajo dopustni tedenski vnos. Vendar pa je navedla, da za številna živila še vedno ni reprezentativnega sklopa podatkov o prisotnosti, zato je priporočila zbiranje takih podatkov za širok nabor perfluoroalkilnih snovi v številnih pogosto zaužitih živilih. Ker so bile izmerjene koncentracije perfluoroalkilnih snovi v nekaterih živilih pridobljene le z zelo občutljivimi analiznimi metodami, ki jih večina laboratorijev trenutno ne more doseči, je za analize perfluoroalkilnih snovi priporočila uporabo občutljivih analitskih metod.

(6)

Glede na mnenje Agencije bi bilo treba zbrati podatke o prisotnosti številnih perfluoroalkilnih snoveh v živilih, ki so pomembna za izpostavljenost ljudi perfluoroalkilnim snovem, da se podpre ocena prehranske izpostavljenosti in oceni potreba po ureditvi teh snovi v določenih proizvodih. V ta namen bi bilo treba spremljati posebna živila iz posebnih vrst proizvodnje ali s posebnimi značilnostmi, za katera podatki manjkajo, in zagotoviti oceno faktorjev predelave za različne predelane proizvode.

(7)

Potrebne so nadaljnje preiskave virov onesnaženja, da se omogoči izvajanje nadaljnjih ukrepov za preprečevanje prisotnosti perfluoroalkilnih snovi v živilih. Za zagotovitev smernic v zvezi s tem je primerno določiti okvirne ravni koncentracij perfluoroalkilnih snovi v živilih. Navedene ravni ne bi smele vplivati na možnost dajanja na trg katerega koli živila, vendar pa bi bilo treba opraviti preiskave, kadar jih koncentracija perfluoroalkilnih snovi v živilu presega. Za količinsko opredelitev koncentracij perfluoroalkilnih snovi v količinah, v katerih se pojavljajo, bi bilo treba uporabiti dovolj občutljive metode. To bi bilo treba spodbujati s priporočanjem ciljnih meja določljivosti.

(8)

Živila živalskega izvora pomembno prispevajo k izpostavljenosti ljudi perfluoroalkilnim snovem. Agencija je ugotovila, da se perfluoroalkilne snovi prenašajo iz krme v živila, pridobljena iz živali, z jasnimi razlikami med vrstami živali in vrsto perfluoroalkilnih snovi. Do takega prenosa perfluoroalkilnih snovi lahko pride tudi iz tal, ki jih zaužijejo domače živali, in iz pitne vode za živali. Zato je za nadaljnje preiskave, namenjene ugotavljanju vzrokov onesnaženja, kadar so mejne vrednosti perfluoroalkilnih snovi v živilih živalskega izvora iz Uredbe (ES) št. 1881/2006 (4) presežene, pomembno, da lahko laboratoriji nadzorujejo tudi krmo, pitno vodo za živali in tla, na katerih živijo živali. Vendar je trenutno na voljo le malo podatkov o prisotnosti perfluoroalkilnih snovi v krmi Unije, ki omogočajo preučevanje krme kot vira perfluoroalkilnih snovi v živilih živalskega izvora. Ker lahko le omejeno število laboratorijev analizira perfluoroalkilne snovi v krmi, si Evropski referenčni laboratorij za halogenirana obstojna organska onesnaževala v krmi in živilih nadalje prizadeva pomagati laboratorijem pri razvoju takih zmogljivosti. Čeprav bi morala ta prizadevanja v prihodnosti, ko ti laboratoriji dosežejo zadostno analizno zmogljivost, omogočiti sprejetje nadaljnjih priporočil v zvezi s perfluoroalkilnimi snovmi v krmi, bi bilo treba državam članicam, katerih laboratoriji že lahko analizirajo perfluoroalkilne snovi v krmi, medtem priporočiti, da to že storijo, laboratoriji v državah članicah, ki še nimajo zahtevanih analiznih zmogljivosti, pa bi morali že validirati analizne metode za perfluoroalkilne snovi v krmi.

(9)

Za zagotovitev reprezentativnosti vzorcev za vzorčeni lot bi bilo treba upoštevati postopke vzorčenja iz Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2022/1428 (5) o določitvi metod vzorčenja in analiznih metod za nadzor perfluoroalkilnih snovi v nekaterih živilih –