To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	▼C1 DIREKTIVA SVETA 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlagališčih odpadkov ▼B (UL L 182 16.7.1999, str. 1)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
M1	UREDBA (ES) št. 1882/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. septembra 2003	L 284	1	31.10.2003
M2	UREDBA (ES) št. 1137/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. oktobra 2008	L 311	1	21.11.2008
►M3	DIREKTIVA SVETA 2011/97/EU z dne 5. decembra 2011	L 328	49	10.12.2011
►M4	DIREKTIVA (EU) 2018/850 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. maja 2018	L 150	100	14.6.2018

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 146, 29.4.2021, str. 78 (1999/31/ES)

▼B

▼C1

DIREKTIVA SVETA 1999/31/ES

z dne 26. aprila 1999

o odlagališčih odpadkov

▼B

Člen 1

Splošni cilj

▼M4

Da bi podprli prehod Unije na krožno gospodarstvo in izpolnili zahteve Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), zlasti členov 4 in 12, je cilj te direktive zagotoviti postopno zmanjšanje odlaganja odpadkov na odlagališčih, zlasti odpadkov, ki so primerni za recikliranje ali drugo predelavo, in s strogimi obratovalnimi in tehničnimi zahtevami za odpadke in odlagališča zagotoviti ukrepe, postopke in smernice za preprečevanje ali zmanjševanje, kolikor je mogoče, negativnih učinkov na okolje, zlasti onesnaženja površinskih voda, podzemne vode, tal in zraka, in na globalno okolje, vključno z učinkom tople grede, ter posledičnim ►C1 ogrožanjem zdravja ljudi zaradi odlaganja odpadkov ◄ na odlagališčih tekom celotne obratovalne dobe odlagališča.

▼B

Glede tehničnih značilnosti odlagališč ta direktiva vsebuje ustrezne tehnične zahteve za tista odlagališča, za katera velja Direktiva 96/61/ES, zato da bolj podrobno opredeli splošne zahteve omenjene direktive. Šteje se, da so zahteve Direktive 96/61/ES izpolnjene, če so izpolnjene zahteve te direktive.

Člen 2

Opredelitve

Posamezni pojmi v tej direktivi imajo naslednji pomen:

▼M4

(a)

uporabljajo se opredelitve pojmov „odpadek“, „nevaren odpadek“, „nenevaren odpadek“, „komunalni odpadki“, „povzročitelj odpadkov“, „imetnik odpadkov“, „ravnanje z odpadki“, „ločeno zbiranje“, „predelava“, „priprava za ponovno uporabo“, „recikliranje“ in „odstranjevanje“ iz člena 3 Direktive 2008/98/ES;

▼M4 —————

▼B

(e)

„inertni odpadki“ so odpadki, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminjajo. Inertni odpadki ne bodo razpadli, zgoreli ali kako drugače kemijsko ali fizikalno reagirali, se ne bodo biološko razgradili in ne bodo škodljivo vplivali na druge snovi, s katerimi bodo prišli v stik, na način, ki bi lahko povzročil onesnaženje okolja ali škodoval zdravju ljudi. Skupno izluževanje in vsebnost onesnaževal v odpadkih ter ekotoksičnost izcedne vode morajo biti zanemarljivi in zlasti ne smejo ogrožati kakovosti površinskih voda in/ali ►C1 podzemne vode ◄ ;

(f)

„podzemno skladišče“ je stalno skladišče odpadkov v globokem podzemnem prostoru, kakršni so rudniki soli ali kalija;

(g)

„odlagališče“ je odlagališče odpadkov za odlaganje odpadkov na ali v tla (to je pod zemljo), vključno z:

—

internim odlagališčem odpadkov (to je odlagališče, na katero proizvajalec odpadkov sam odlaga odpadke na kraju proizvodnje), in

—

►C1 stalnim skladiščem ◄ (to je več kakor eno leto), ki se uporablja za začasno skladiščenje odpadkov,

vendar brez:

—

objektov in naprav, kjer se odpadki raztovorijo, zato da se lahko pripravijo za nadaljnji prevoz za ►C1 predelavo ◄ , obdelavo ali odstranjevanje drugje, in

—

skladiščenja odpadkov pred ►C1 predelavo ◄ ali obdelavo za praviloma manj kakor tri leta, ali

▼C1

—

skladiščenja odpadkov pred odstranjevanjem za manj kakor eno leto;

▼B

(h)

„obdelava“ so fizikalni, termični, kemični ali biološki procesi vključno s sortiranjem, ki spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjša njihova prostornina ali nevarne lastnosti, da se laže ravna z njimi ali da se poveča ►C1 predelava ◄ ;

(i)

„izcedne vode“ so vse tekočine, ki pronicajo skozi odložene odpadke in odtekajo iz odlagališča ali se v njem zadržujejo;

(j)

„odlagališčni plin“ so vsi plini, ki nastajajo zaradi odloženih odpadkov;

(k)

„izlužek“ je raztopina, pridobljena z laboratorijskim testom izluževanja;

(l)

„upravljavec“ je fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za odlagališče, v skladu z notranjo zakonodajo države članice, v kateri je odlagališče; od priprave do upravljanja po zaprtju so upravljavci lahko različne osebe;

(m)

„biorazgradljivi odpadki“ so kakršnikoli odpadki, ki se lahko aerobno ali anaerobno razgradijo, ►C1 kakršni so odpadna hrana in odpadki z vrtov ◄ ter papir in karton;

▼M4 —————

▼B

(o)

„prosilec“ je vsaka oseba, ki zaprosi za dovoljenje za odlagališče v skladu s to direktivo;

(p)

„pristojni organ“ je tisti organ, ki ga država članica določi za odgovornega za izvrševanje nalog iz te direktive;

(q)

„tekoči odpadki“ so kakršnikoli odpadki v tekoči obliki, vključno z odpadnimi vodami, vendar brez blata;

(r)

„redko poseljeno območje“ je območje:

—

z manj kakor 500 prebivalci na občino ali naselje in ne več kakor petimi prebivalci na kvadratni kilometer, in

—

na katerem je razdalja do najbližjega urbanega naselja z najmanj 250 prebivalci na kvadratni kilometer najmanj 50 kilometrov ali na katerem je bistveni del leta dostop do teh najbližjih naselij po cesti težak zaradi slabih vremenskih razmer.

▼M4

Države članice se lahko v najbolj oddaljenih regijah v smislu člena 349 Pogodbe odločijo, da bodo uporabljale naslednjo opredelitev pojma:

„redko poseljeno območje“ je območje:

—

z manj kot 2 000 prebivalci na naselje in ne več kot petimi prebivalci na kvadratni kilometer ali z več kot 2 000 , a manj kot 5 000 prebivalci na naselje in ne več kot petimi prebivalci na kvadratni kilometer, katerih količina nastalih odpadkov ne presega 3 000 ton na leto ter

—

kjer razdalja do najbližjega urbanega strnjenega naselja z najmanj 250 prebivalci na kvadratni kilometer ni krajša kot 100 kilometrov in ni dostopa po cesti.

▼B

Člen 3

Področje

Države članice uporabljajo to direktivo za vsa odlagališča, kot so opredeljena v členu 2(g).

Brez vpliva na obstoječo zakonodajo Skupnosti ni predmet te direktive:

—

nanašanje blata, vključno z blatom iz čistilnih naprav in greznic ter blatom iz rečnih strug, jezer ali morja, in podobnih snovi zaradi gnojenja ali zboljševanja tal,

▼C1

—

uporaba primernih inertnih odpadkov pri prenavljanju, zapolnjevanju ali gradnji odlagališč,

▼B

—

odlaganje nenevarnega blata iz rečnih strug, jezer ali morja ob manjših vodnih poteh, iz katerih je bilo odstranjeno, in nenevarnega blata v površinske vode, vključno z rečnim dnom in podtaljem.

▼M4 —————

▼M4

Ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti na kopnem, to je odpadki, ki nastajajo pri raziskovanju, izkoriščanju, tudi v predproizvodni razvojni fazi, pri obdelavi in skladiščenju mineralnih surovin in v kamnolomih, je izvzeto iz področja uporabe te direktive, če je zajeto v drugih zakonodajnih aktih Unije.

▼B

Brez vpliva na Direktivo 75/442/EGS lahko države članice po lastni izbiri izjavijo, da se člen 6(d), člen 7(i), člen 8(a)(iv), člen 10, člen 11(1)(a), (b) in (c), člen 12(a) in (c), točki 3 in 4 Priloge I, Priloga II (razen 3. stopnja iz točke 3 in točka 4) in točke 3 do 5 Priloge III k tej direktivi deloma ali v celoti ne uporabljajo za:

(a)

otoška odlagališča za nenevarne ali inertne odpadke s skupno zmogljivostjo do 15 000 ton ali odloženo letno količino do 1 000 ton, če je to edino odlagališče na otoku in če je namenjeno izključno za odlaganje odpadkov, nastalih na tem otoku. Ko je skupna zmogljivost tega odlagališča izkoriščena, vsako na otoku zgrajeno novo odlagališče izpolnjuje zahteve te direktive;

(b)

odlagališča za nenevarne in inertne odpadke na redko poseljenih območjih, če je odlagališče namenjeno odlaganju odpadkov, ki nastajajo le na tem redko poseljenem območju.

Najpozneje dve leti po datumu, določenem v členu 18(1), države članice uradno obvestijo Komisijo o seznamu otokov in redko poseljenih območij, ki so izvzeti. Komisija objavi seznam otokov in redko poseljenih območij.

Brez vpliva na Direktivo 75/442/EGS lahko države članice po lastni izbiri izjavijo, da se podzemno skladišče, kot je opredeljeno v členu 2(f) te direktive, lahko izvzame iz določb člena 13(d), Priloge I v točki 2 (razen prve alinee) in točkah 3 do 5 ter Priloge III v točkah 2, 3 in 5 k tej direktivi.

Člen 4

Razredi odlagališč

Vsako odlagališče se razvrsti v enega od naslednjih razredov:

—

odlagališče za nevarne odpadke,

—

odlagališče za nenevarne odpadke,

—

odlagališče za inertne odpadke.

Člen 5

Odpadki in obdelava, ki so na odlagališčih nesprejemljivi

Države članice pripravijo nacionalno strategijo za zmanjševanje količine biorazgradljivih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, najpozneje v dveh letih od datuma, določenega v členu 18(1), in o tej strategiji uradno obvestijo Komisijo. Strategija naj bi vključevala ukrepe za uresničitev ciljev, določenih v odstavku 2, predvsem z recikliranjem, kompostiranjem, ►C1 proizvodnjo bioplina ali s snovno/energetsko predelavo. ◄ V 30 mesecih od datuma, določenega v členu 18(1), Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo, ki združuje nacionalne strategije.

Ta strategija zagotavlja, da se mora količina biorazgradljivih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, zmanjšati na:

(a)

75 % skupne količine (po teži) biorazgradljivih komunalnih odpadkov, proizvedenih leta 1995 ali zadnje leto pred letom 1995, za katero so na voljo standardizirani podatki Eurostat, najpozneje pet let po datumu, določenem v členu 18(1);

(b)

50 % skupne količine (po teži) biorazgradljivih komunalnih odpadkov, proizvedenih leta 1995 ali zadnje leto pred letom 1995, za katero so na voljo standardizirani podatki Eurostat, najpozneje osem let po datumu, določenem v členu 18(1);

(c)

35 % skupne količine (po teži) biorazgradljivih komunalnih odpadkov, proizvedenih leta 1995 ali zadnje leto pred letom 1995, za katero so na voljo standardizirani podatki Eurostat, najpozneje petnajst let po datumu, določenem v členu 18(1).

▼M4 —————

▼B

Države članice, ki so leta 1995 ali zadnje leto pred letom 1995, za katero so na voljo standardizirani podatki Eurostat, na odlagališča odložile več kakor 80 % svojih zbranih komunalnih odpadkov, lahko odložijo uresničitev ciljev, določenih v odstavku (a), (b) ali (c), za največ štiri leta. Države članice, ki imajo namen uporabiti to določbo, o svojem sklepu vnaprej obvestijo Komisijo. Komisija o teh sklepih obvesti druge države članice in Evropski parlament.

Izvajanje določb, določenih v prejšnjem pododstavku, nikakor ne sme povzročiti, da se cilj iz odstavka (c) uresniči pozneje od štirih let po datumu, določenem v odstavku (c).

Države članice sprejmejo ukrepe, da se naslednji odpadki na odlagališčih ne prevzemajo:

(a)

tekoči odpadki;

(b)

odpadki, ki so v razmerah na odlagališču eksplozivni, jedki, oksidativni, lahko vnetljivi ali vnetljivi, kot je opredeljeno v Prilogi III k Direktivi 91/689/EGS;

(c)

bolnišnični in drugi klinični odpadki, ki nastajajo v zdravstvenih in veterinarskih ustanovah in so infektivni, kot je opredeljeno z Direktivo 91/689/EGS (lastnost H9 v Prilogi III), in odpadki, ki sodijo v kategorijo 14 (Priloga I. A) te direktive;

(d)

cele rabljene gume, potem ko pretečeta dve leti od datuma, določenega v členu 18(1), razen gume, uporabljene kot tehnični material, in razrezane rabljene gume, potem ko preteče pet let od datuma, določenega v členu 18(1) (razen v obeh primerih kolesarske gume in gume z zunanjim premerom več kakor 1 400 mm);

(e)

kakršnikoli drugi odpadki, ki ne izpolnjujejo meril za prevzem, določenih v skladu s Prilogo II;

▼M4

(f)

odpadki, ki so v skladu s členom 11(1) Direktive 2008/98/ES in členom 22 navedene direktive ločeno zbrani za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje, z izjemo odpadkov, ki nastanejo v kasnejših postopkih obdelave ločeno zbranih odpadkov, za katere odlaganje na odlagališčih zagotavlja najboljši izid za okolje v skladu s členom 4 navedene direktive.

3a.

Države članice si prizadevajo zagotoviti, da od leta 2030 vsi odpadki, primerni za recikliranje ali drugo predelavo, zlasti v komunalnih odpadkih, ne bodo sprejeti na odlagališču, z izjemo odpadkov, za katere odlaganje na odlagališčih zagotavlja najboljši izid za okolje v skladu s členom 4 Direktive 2008/98/ES.

Države članice vključijo informacije o ukrepih, sprejetih v skladu s tem odstavkom, v načrte za ravnanje z odpadki iz člena 28 Direktive 2008/98/ES ali v druge strateške dokumente, ki zajemajo vse ozemlje posamezne države članice.

▼B

Redčenje ali mešanje odpadkov samo zato, da se izpolnijo merila za prevzem, je prepovedano.

▼M4

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se količina na odlagališčih odloženih komunalnih odpadkov do leta 2035 zmanjša na 10 % skupne količine (po masi) nastalih komunalnih odpadkov ali manj.

Država članica lahko rok za doseganje cilja iz odstavka 5 podaljša za največ pet let, če ta država članica:

(a)

na odlagališčih odloži več kot 60 % svojih komunalnih odpadkov, nastalih v letu 2013, kot je bilo sporočeno v okviru skupnega vprašalnika OECD in Eurostata, in

(b)

najpozneje 24 mesecev pred iztekom roka iz odstavka 5 tega člena uradno obvesti Komisijo o nameri, da bo podaljšala rok, ter ji v skladu s Prilogo IV k tej direktivi predloži načrt izvajanja. Ta načrt se lahko združi z načrtom izvajanja, predloženim v skladu s točko (b) člena 11(3) Direktive 2008/98/ES.

Komisija lahko v treh mesecih od prejema načrta izvajanja, predloženega v skladu s točko (b) odstavka 6, zahteva od države članice, da ta načrt pregleda, če meni, da ta načrt ni skladen z zahtevami iz Priloge IV. Zadevna država članica predloži spremenjeni načrt v treh mesecih od prejema zahteve Komisije.

V primeru podaljšanja roka v skladu z odstavkom 6 država članica sprejme potrebne ukrepe za zmanjšanje količine odloženih komunalnih odpadkov do leta 2035 na 25 % skupne količine nastalih komunalnih odpadkov ali manj (po masi).

Komisija do 31. decembra 2024 pregleda cilj iz odstavka 5 z namenom, da ga ohrani ali po potrebi zmanjša, preuči uporabo količinskega cilja na osebo za odlaganje na odlagališčih ter uvede omejitve za odlaganje nenevarnih nekomunalnih odpadkov na odlagališčih. V ta namen Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom.

Člen 5a

Pravila za izračun doseganja ciljev

Za namene izračuna, ali so doseženi cilji iz člena 5(5) in (6):

(a)

se izračuna masa nastalih komunalnih odpadkov, usmerjenih v odlaganje, v izbranem koledarskem letu;

(b)

se v maso komunalnih odpadkov, za katere se poroča, da so bili odloženi na odlagališču, vključi masa komunalnih odpadkov, nastalih v postopku obdelave pred recikliranjem ali drugimi postopki predelave komunalnih odpadkov, kot sta sortiranje ali mehansko biološka obdelava, ki se nato odložijo na odlagališču;

(c)

se v maso komunalnih odpadkov, za katere se poroča, da so bili odloženi na odlagališču, vključita masa komunalnih odpadkov, ki so bili odstranjeni s sežigom, in masa odpadkov, nastalih pri stabilizaciji biorazgradljive frakcije komunalnih odpadkov, ki se nato odložijo na odlagališču;

(d)

se v maso komunalnih odpadkov, za katere se poroča, da so bili odloženi na odlagališču, ne vključi masa odpadkov, nastalih med recikliranjem ali drugimi postopki predelave komunalnih odpadkov, ki se nato odložijo na odlagališču.

Države članice vzpostavijo učinkovit sistem nadzora kakovosti in sledljivosti komunalnih odpadkov, odloženih na odlagališču, in tako zagotovijo, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena. V ta namen smejo uporabiti sistem, vzpostavljen v skladu s členom 11a(3) Direktive 2008/98/ES.

Če se komunalni odpadki v skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ) pošiljajo v drugo državo članico ali izvažajo iz Unije z namenom odlaganja na odlagališčih, se vštejejo v količino odpadkov, odloženih na odlagališčih, v skladu z odstavkom 1, in sicer v tisti državi članici, v kateri so bili zbrani.

Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe tega člena, Komisija do 31. marca 2019 sprejme izvedbene akte, s katerimi vzpostavi pravila za izračun, preverjanje in sporočanje podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

Člen 5b

Poročilo zgodnjega opozarjanja

Komisija v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje pripravi poročilo o napredku pri doseganju ciljev iz člena 5(5) in (6) najpozneje tri leta pred iztekom posameznega roka iz navedenih določb.

Poročila iz odstavka 1 vključujejo:

(a)

oceno doseganja ciljev za vsako državo članico;

(b)

seznam držav članic, pri katerih obstaja tveganje, da ciljev v postavljenih rokih ne bodo dosegle, ki se mu priložijo ustrezna priporočila za zadevne države članice;

(c)

primere najboljših praks, ki se uporabljajo po vsej Uniji in ki lahko služijo kot smernice za napredovanje pri doseganju ciljev.

Člen 5c

Izmenjava informacij in najboljših praks

Komisija organizira redno izmenjavo informacij o praktičnem izvajanju zahtev iz te direktive in najboljših praks med državami članicami, po potrebi tudi med regionalnimi in lokalnimi organi.

▼B

Člen 6

Odpadki, ki se bodo prevzemali na odlagališčih različnih razredov

Države članice sprejmejo ukrepe:

(a)

da se na odlagališčih odlagajo samo odpadki, ki so bili obdelani. Ta določba se ne uporablja za inertne odpadke, ki jih tehnično ni mogoče obdelati, niti za kakršne koli druge, pri katerih takšna obdelava ne prispeva k ciljem te direktive iz člena 1 z zmanjšanjem količine odpadkov ali nevarnosti za zdravje ljudi ali za okolje.

▼M4

Države članice zagotovijo, da ukrepi, sprejeti v skladu s to točko, ne ogrožajo doseganja ciljev Direktive 2008/98/ES, zlasti glede hierarhije ravnanja z odpadki in povečanja priprave za ponovno uporabo in recikliranja, kot je določeno v členu 11 navedene direktive;

▼B

(b)

da se odlagališču za nevarne odpadke dodelijo le nevarni odpadki, ki izpolnjujejo merila, določena v skladu s Prilogo II;

(c)

da se odlagališče za nenevarne odpadke lahko uporablja za:

(i)

komunalne odpadke;

(ii)

nenevarne odpadke kakršnega koli drugega izvora, ki izpolnjujejo merila za prevzem odpadkov na odlagališče za nenevarne odpadke, določena v skladu s Prilogo II;

(iii)

►C1 stabilne, nereaktivne nevarne odpadke ◄ (npr. strjeni, ostekleneli), katerih izluževanje je enakovredno izluževanju nenevarnih odpadkov iz točke (ii), in ki izpolnjujejo ustrezna merila za prevzem, določena v skladu s Prilogo II. Ti nevarni odpadki se ne odlagajo na odlagalnih poljih, namenjenih biorazgradljivim nenevarnim odpadkom;

(d)

da se odlagališča za inertne odpadke uporabljajo samo za inertne odpadke.

Člen 7

Vloga za dovoljenje

Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da vloga za dovoljenje za odlagališče vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a)

podatke o prosilcu in upravljavcu, če sta to različni osebi;

(b)

opis vrst odpadkov, ki bodo odloženi, in njihova celotna količina;

(c)

predlagano zmogljivost odlagališča;

(d)

opis odlagališča, skupaj z njegovimi hidrogeološkimi in geološkimi značilnostmi;

(e)

predlagane metode za preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja;

(f)

predlagani načrt obratovanja, spremljanja in nadzorovanja;

(g)

predlagani načrt postopkov za zapiranje in upravljanje po zaprtju;

(h)

informacije, ki jih zagotovi nosilec projekta v skladu s členom 5 Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje ( 3 ), če ta direktiva zahteva presojo vplivov;

(i)

finančno zavarovanje prosilca ali kakršenkoli enakovreden ukrep v skladu s členom 8(a)(iv) te direktive.

Ko je vlogi za dovoljenje ugodeno, so informacije na voljo pristojnim statističnim uradom v državi članici in Skupnosti, če zanje zaprosijo v statistične namene.

Člen 8

Pogoji za dovoljenje

Države članice sprejmejo ukrepe:

(a)

da pristojni organ ne izda dovoljenja za odlagališče, če ni zagotovljeno:

(i)

da, brez vpliva na člen 3(4) in (5), projekt odlagališča izpolnjuje vse ustrezne zahteve te direktive, vključno s prilogami;

(ii)

da bo odlagališče upravljala fizična oseba, ki je strokovno usposobljena za upravljanje odlagališča; da sta zagotovljena strokovni in tehnični razvoj ter usposabljanje upravljavcev in osebja odlagališča;

(iii)

da odlagališče obratuje, tako da so sprejeti potrebni ukrepi za preprečitev nesreč in omejitev njihovih posledic;

(iv)

da je ali bo prosilec s finančnim zavarovanjem ali s temu enakovrednim ukrepom na podlagi pogojev in načinov, o katerih se odločijo države članice, pred začetkom odlaganja ustrezno ukrepal za zagotovitev, da se izpolnijo vse obveznosti (vključno s tistimi, ki se nanašajo na upravljanje po zaprtju) iz dovoljenja, izdanega po določbah te direktive, in da se upoštevajo postopki zapiranja iz člena 13. To zavarovanje se zadrži ali temu enakovreden ukrep izvaja, dokler tako zahteva vzdrževanje odlagališča in njegovo upravljanje po zaprtju v skladu s členom 13(d). Države članice po lastni izbiri lahko izjavijo, da se ta točka ne uporablja za odlagališča za inertne odpadke;

(b)

da je projekt odlagališča usklajen z ustreznim načrtom ali načrti ravnanja z odpadki iz člena 7 Direktive 75/442/EGS;

(c)

da pred začetkom odlaganja pristojni organ pregleda odlagališče za zagotovitev, da odlagališče izpolnjuje ustrezne pogoje za dovoljenje. To v nobenem primeru ne bo zmanjšalo odgovornosti upravljavca, določene s pogoji za dovoljenje.

Člen 9

Vsebina dovoljenja

Za podrobnejšo določitev in dopolnitev člena 9 Direktive 75/442/EGS in člena 9 Direktive 96/61/ES dovoljenje za odlagališče določi vsaj:

(a)

razred odlagališča;

(b)

seznam opredeljenih vrst odpadkov, ki jih je dovoljeno odlagati na odlagališče, in njihova celotna količina;

(c)

zahteve za začetek obratovanja odlagališča, postopke odlaganja odpadkov ter postopke spremljanja in nadzorovanja, skupaj z načrti dela v posebnih razmerah (Priloga III, točka 4. B), in začasne zahteve za postopke zapiranja in upravljanja po zaprtju;

(d)

obveznost prosilca, da vsaj enkrat na leto poroča pristojnemu organu o vrstah in količini odloženih odpadkov in o rezultatih programov spremljanja v skladu s členi 12 in 13 ter Prilogo III.

Člen 10

Stroški odlagališča odpadkov

Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vsi stroški, povezani z gradnjo in obratovanjem odlagališča, vključno, kolikor je mogoče, s stroški finančnega zavarovanja ali enakovrednega ukrepa iz člena 8(a)(iv), ter ocenjeni stroški zaprtja odlagališča in upravljanja po zaprtju za obdobje najmanj 30 let krijejo s plačilom, ki ga zaračuna upravljavec za odlaganje kakršne koli vrste odpadkov na tem odlagališču. Ob upoštevanju zahtev Direktive Sveta 90/313/EGS z dne 7. junija 1990 o prostem dostopu do informacij o okolju ( 4 ) države članice zagotovijo preglednost pri zbiranju in uporabi vseh potrebnih informacij o stroških.

Člen 11

Postopki za prevzem odpadkov

Države članice sprejmejo ukrepe, da pred prevzemom odpadkov na odlagališče:

(a)

imetnik ali upravljavec lahko z ustrezno dokumentacijo dokaže, da se obravnavani odpadki lahko prevzamejo na tem odlagališču v skladu s pogoji, določenimi v dovoljenju, in da izpolnjujejo merila za prevzem v skladu s Prilogo II, pred dostavo ali ob dostavi ali prvi od serije dostav, če ostane vrsta odpadkov nespremenjena;

(b)

upravljavec upošteva naslednje postopke za sprejem:

—

preverjanje dokumentacije o odpadkih, vključno z dokumenti, ki jih zahteva člen 5(3) Direktive 91/689/EGS, in tistimi, če se uporabljajo, ki jih zahteva Uredba Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju prevoza odpadkov po Evropski skupnosti ter v Skupnost in iz nje ( 5 ),

—

►C1 vizualni pregled odpadkov pri vhodu na odlagališče ◄ in na kraju odlaganja ter, če je primerno, preverjanje skladnosti z opisom v dokumentaciji, ki jo je predložil imetnik. Če je treba za izvajanje 3. stopnje iz točke 3 Priloge II odvzeti reprezentativne vzorce, se rezultati analiz hranijo in vzorčenje izvaja v skladu s točko 5 Priloge II. Ti vzorci se hranijo vsaj en mesec,

—

vodenje evidence količine in značilnosti odloženih odpadkov, ki navaja izvor, datum dostave, ►C1 podatke o povzročitelju odpadkov ali zbiralcu odpadkov, ◄ če gre za komunalne odpadke, in natančno lokacijo na odlagališču, če gre za nevarne odpadke. Te informacije so na voljo pristojnim statističnim uradom v državi članici ali Skupnosti, če zanje zaprosijo v statistične namene;

(c)

upravljavec odlagališča vedno pisno potrdi prejem vsake pošiljke, prevzete na odlagališču;

(d)

če odlagališče ne prevzame odpadkov, upravljavec o tem nemudoma uradno obvesti pristojni organ brez vpliva na predpise Uredbe (EGS) št. 259/93.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se za odlagališča, ki so bila izvzeta iz določb te direktive na podlagi člena 3(4) in (5), zagotovijo:

—

redni vizualni pregledi odpadkov na kraju odlaganja, s katerimi se zagotovi, da se na odlagališču prevzamejo le nenevarni odpadki z otoka ali redko poseljenega območja, in

—

vodenje evidence količine odpadkov, odloženih na odlagališču.

▼M4 —————

▼B

Člen 12

Postopki nadzora in spremljanja med obratovanjem

Države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da postopki nadzora in spremljanja med obratovanjem izpolnjujejo vsaj naslednje zahteve:

(a)

upravljavec odlagališča med obratovanjem izvaja program nadzorovanja in spremljanja v skladu s Prilogo III;

(b)

upravljavec uradno obvesti pristojni organ o vseh pomembnih škodljivih vplivih na okolje, ki jih razkrijejo postopki nadzora in spremljanja, in upošteva sklep pristojnega organa ►C1 o vrsti potrebnih sanacijskih ukrepov in rokih za njihovo izvedbo. ◄ Ti ukrepi se izvedejo na stroške upravljavca.

Upravljavec tako pogosto, kakor določi pristojni organ, in vsekakor vsaj enkrat na leto pristojnemu organu sporoči vse rezultate spremljanja ►C1 na podlagi zbirnih podatkov, ◄ da prikaže izpolnjevanje pogojev za dovoljenje in da se izpopolni znanje o obnašanju odpadkov na odlagališčih;

(c)

kontrolo kakovosti izvajanja analiz pri postopkih nadzora in spremljanja in/ali kontrolo kakovosti analiz iz člena 11(1)(b) izvajajo pristojni laboratoriji.

Člen 13

Postopki zapiranja in upravljanja po zaprtju

Države članice sprejmejo ukrepe:

(a)

da v skladu z dovoljenjem in če je primerno, odlagališče ali njegov del začne postopek zapiranja:

(i)

če so izpolnjeni ustrezni pogoji, navedeni v dovoljenju; ali

(ii)

na zahtevo upravljavca v skladu s pooblastilom pristojnega organa; ali

(iii)

na podlagi utemeljene odločbe pristojnega organa;

(b)

da se, v skladu z dovoljenjem šteje, da je odlagališče ali njegov del dokončno zaprt, šele ko je pristojni organ izvedel končni pregled na odlagališču, ko je ocenil vsa poročila, ki jih je predložil upravljavec, in ko je sporočil upravljavcu, da je zaprtje odobreno. To v nobenem primeru ne zmanjšuje odgovornosti upravljavca, določene s pogoji za dovoljenje;

(c)

da je upravljavec, v skladu z dovoljenjem in če je primerno, po dokončnem zaprtju odlagališča odgovoren za njegovo vzdrževanje, spremljanje in nadzorovanje pri upravljanju po zaprtju, dokler to zahteva pristojni organ, ob upoštevanju časa, v katerem bi bilo lahko odlagališče nevarno.

Upravljavec uradno obvesti pristojni organ o vseh pomembnih škodljivih vplivih na okolje, ki jih razkrijejo postopki nadzora, in upošteva odločbo pristojnega organa ►C1 o vrsti potrebnih sanacijskih ukrepov in rokih za njihovo izvedbo ◄ ;

(d)

da je, v skladu z dovoljenjem in če je primerno, upravljavec odlagališča odgovoren za spremljanje in analiziranje odlagališčnega plina in izcednih voda z odlagališča ter režima ►C1 podzemne vode ◄ v bližini odlagališča v skladu s Prilogo III, dokler pristojni organ meni, da bi bilo odlagališče lahko nevarno za okolje, in brez vpliva na kakršno koli zakonodajo Skupnosti ali zakonodajo držav članic glede odgovornosti imetnika odpadkov.

Člen 14

Obstoječa odlagališča

Države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da odlagališča, ki ob prenosu te direktive že imajo dovoljenja ►C1 ali že obratujejo, ne smejo več obratovati ◄ , razen če se čim prej in najpozneje v osmih letih po datumu, določenem v členu 18(1), izvedejo naslednji koraki:

(a)

v enem letu od datuma, določenega v členu 18(1), upravljavec odlagališča pripravi in predloži pristojnemu organu v odobritev načrt prilagoditve odlagališča skupaj s podrobnostmi, navedenimi v členu 8 in vsemi sanacijskimi ukrepi, za katere meni, da bodo potrebni za izpolnitev zahtev te direktive, razen zahtev iz točke 1 Priloge I;

(b)

po predložitvi načrta prilagoditve odlagališča pristojni organi sprejmejo dokončno odločbo, ali se obratovanje lahko nadaljuje na podlagi omenjenega načrta prilagoditve in te direktive. Države članice v skladu s členom 7(g) in členom 13 sprejmejo potrebne ukrepe za čimprejšnje zaprtje odlagališč, ki jim v skladu s členom 8 ni bilo izdano dovoljenje za nadaljnje obratovanje;

(c)

na podlagi odobrenega načrta prilagoditve odlagališča pristojni organ dovoli potrebna dela in določi prehodno obdobje za izvedbo načrta. Vsa obstoječa odlagališča izpolnjujejo zahteve te direktive razen zahtev iz točke 1 Priloge I v osmih letih po datumu, določenem v členu 18(1);

(d)

(i)

v enem letu po datumu, določenem v členu 18(1), se členi 4, 5 in 11 ter Priloga II uporabljajo za odlagališča za nevarne odpadke;

(ii)

v treh letih po datumu, določenem v členu 18(1), se člen 6 uporablja za odlagališča za nevarne odpadke.

▼M4

Člen 15

Poročanje

Države članice podatke v zvezi z izvajanjem člena 5(2), (5) in (6) Komisiji sporočijo za vsako koledarsko leto.

Podatke sporočijo elektronsko v 18 mesecih po izteku leta poročanja, za katero se podatki zbirajo. Podatki se sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 5 tega člena.

Prvo obdobje poročanja o izvajanju člena 5(5) in (6) se začne prvo polno koledarsko leto po sprejetju izvedbenega akta, s katerim je v skladu z odstavkom 5 tega člena določena oblika za poročanje, in zajema podatke za to obdobje poročanja.

Države članice podatke v zvezi z izvajanjem člena 5(2) sporočijo do 1. januarja 2025.

Podatkom, ki jih države članice sporočijo v skladu s tem členom, se priloži poročilo o preverjanju kakovosti.

Komisija pregleda podatke, sporočene v skladu s tem členom, in objavi poročilo o rezultatih pregleda. Poročilo oceni organizacijo zbiranja podatkov, vire podatkov in uporabljene metodologije v državah članicah ter popolnost, zanesljivost, pravočasnost in doslednost teh podatkov. Ocena lahko vključuje specifična priporočila za izboljšave. Poročilo se pripravi po tem, ko so države članice prvič sporočile podatke, in nato vsaka štiri leta.

Komisija do 31. marca 2019 sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko za poročanje podatkov iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

▼M4

Člen 15a

Instrumenti za spodbujanje prehoda na bolj krožno gospodarstvo

Da bi prispevale k ciljem, določenim v tej direktivi, države članice uporabijo ekonomske instrumente in druge ukrepe za spodbujanje uporabe hierarhije ravnanja z odpadki. Ti instrumenti in ukrepi lahko zajemajo tiste iz Priloge IVa k Direktivi 2008/98/ES ali druge ustrezne instrumente in ukrepe.

Člen 15b

Določanje koeficienta prepustnosti odlagališča

Komisija pripravi izvedbene akte, s katerimi določi metodo za določanje koeficienta prepustnosti odlagališča na terenu in za vse območje odlagališča. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

Člen 15c

Standard Unije za vzorčenje odpadkov

Komisija sprejme izvedbene akte za oblikovanje standarda za vzorčenje odpadkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2). Dokler se ti izvedbeni akti ne sprejmejo, lahko države članice uporabljajo nacionalne standarde in postopke.

▼M4

Člen 16

Pregled prilog

Komisija redno pregleduje priloge in po potrebi poda ustrezne zakonodajne predloge.

Člen 17

Postopek v odboru

Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 39 Direktive 2008/98/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ).

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

▼B

Člen 18

Prenos

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v dveh letih po začetku veljavnosti. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Države članice sporočijo Komisiji besedila nacionalnih predpisov, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 20

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

PRILOGA I

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA VSE RAZREDE ODLAGALIŠČ

1. Lokacija

1.1

Lokacija odlagališča mora upoštevati zahteve glede:

(a)

razdalje od mej odlagališča do stanovanjskih in rekreacijskih območij, vodnih poti, vodnih teles in drugih kmetijskih ali urbanih območij;

(b)

obstoja ►C1 podzemne vode ◄ , obalnih voda ali naravovarstvenih pasov na območju;

(c)

geoloških in hidrogeoloških razmer na območju;

(d)

nevarnosti poplav, pogrezanja, usadov ali plazov na odlagališču;

(e)

varstva narave ali kulturne dediščine na območju;

1.2	Odlagališče se dovoli le, če značilnosti lokacije glede zgoraj navedenih zahtev ali potrebnih sanacijskih ukrepov kažejo, da odlagališče ne predstavlja resnega tveganja za okolje.

2. Nadzorovanje vode in ravnanje z izcedno vodo

Sprejmejo se ustrezni ukrepi glede na značilnosti odlagališča in vremenske razmere, da se:

—

nadzira padavinska voda, ki vstopa v telo odlagališča,

—

prepreči vstop površinskih voda in/ali ►C1 podzemne vode ◄ v odložene odpadke,

—

zberejo onesnažena voda in izcedne vode. Če ocena, ki temelji na preučitvi lokacije odlagališča in odpadkov, ki se bodo prevzemali, kaže, da odlagališče ne predstavlja možne nevarnosti za okolje, pristojni organ lahko odloči, da se ta določba ne uporablja,

—

onesnažena voda in izcedne vode, zbrane na odlagališču, čistijo tako, da se dosežejo ustrezni standardi za njihovo odvajanje.

Zgornje določbe se ne uporabljajo za odlagališča inertnih odpadkov.

3. Varstvo tal in vode

3.1

Odlagališče mora biti na taki lokaciji in načrtovano tako, da izpolnjuje potrebne pogoje za preprečevanje onesnaževanja tal, ►C1 podzemne vode ◄ ali površinskih voda in za zagotavljanje učinkovitega zbiranja izcednih vod, kakor in če se to zahteva v skladu z oddelkom 2. Varstvo tal, ►C1 podzemne vode ◄ in površinskih voda se doseže z geološko pregrado in spodnjo tesnilno plastjo med obratovalno/aktivno fazo ter z geološko pregrado in površinsko tesnilno plastjo med pasivno fazo/po zaprtju.

3.2

Geološko pregrado določajo geološke in hidrogeološke razmere pod odlagališčem in v njegovi bližini, ki zagotavljajo zadostno oslabitveno zmogljivost, da se prepreči možno tveganje za tla in ►C1 podzemno vodo ◄ .

Odlagališčno dno in stene so iz mineralne plasti, ki izpolnjuje zahteve za prepustnost in debelino ter ima skupen učinek glede varstva tal, ►C1 podzemne vode ◄ in površinskih voda, vsaj enakovreden učinku, ki je dosežen pri naslednjih zahtevah:

—

odlagališče za nevarne odpadke: K ≤ 1,0 × 10-9 m/s; debelina ≥ 5 m,

—

odlagališče za nenevarne odpadke: K ≤ 1,0 × 10-9 m/s; debelina ≥ 1 m,

—

odlagališče za inertne odpadke: K ≤ 1,0 × 10-7 m/s; debelina ≥ 1 m,

m/s: meter/sekundo.

Če geološka pregrada sama ne izpolnjuje navedenih zahtev, se lahko umetno dopolni in utrdi z drugimi sredstvi, ki dajejo enakovredno zaščito. Umetna geološka pregrada naj ne bi bila tanjša od 0,5 metra.

3.3

Opisano geološko pregrado mora dopolnjevati sistem zbiranja izcednih voda in tesnjenja v skladu z naslednjimi načeli, s katerimi se zagotovi, da je nabiranje izcednih voda pri dnu odlagališča čim manjše:

Zbiranje izcednih voda in tesnjenje dna

►C1 Razred odlagališča ◄	nenevarni odpadki	nevarni odpadki
Umetna tesnilna plast	obvezno	obvezno
Drenažni sloj ≥ 0,5 m	obvezno	obvezno

Države članice lahko določijo splošne ali posebne zahteve za odlagališča za inertne odpadke in za značilnosti zgoraj navedenih tehničnih sredstev.

Če pristojni organ po preučitvi možnih nevarnosti za okolje ugotovi, da je treba preprečiti nastanek izcednih voda, se lahko predpiše površinsko tesnjenje. Priporočila za površinsko tesnjenje so:

►C1 Razred odlagališča ◄	nenevarni odpadki	nevarni odpadki
Plast za razplinjevanje	obvezno	ni obvezno
Umetna tesnilna plast	ni obvezno	obvezno
Neprepustna mineralna plast	obvezno	obvezno
Drenažni sloj > 0,5 m	obvezno	obvezno
Prekrivna plast prsti > 1 m	obvezno	obvezno

3.4

Če je pristojni organ na podlagi ocene tveganja za okolje, ki upošteva zlasti Direktivo 80/68/EGS ( 7 ), v skladu z oddelkom 2 (Nadzorovanje vode in ravnanje z izcedno vodo) odločil, da zbiranje in čiščenje izcednih voda ni potrebno, ali če je bilo ugotovljeno, da odlagališče ne predstavlja možne nevarnosti za tla, ►C1 podzemno vodo ◄ ali površinske vode, se zahteve v odstavkih 3.2 in 3.3 lahko ustrezno omilijo. Pri odlagališčih za inertne odpadke se te zahteve lahko prilagodijo z nacionalno zakonodajo.

▼M4 —————

▼B

4. Nadziranje plinov

4.1	Sprejmejo se ustrezni ukrepi, da se nadzirata nabiranje in premikanje odlagališčnih plinov (Priloga III).

4.2	Odlagališčni plini se zbirajo na vseh odlagališčih, na katerih se odlagajo biorazgradljivi odpadki. Odlagališčni plini se morajo obdelati in uporabiti. Če se zbranih plinov ne da uporabiti za proizvodnjo energije, se morajo sežgati.

4.3	Zbiranje, obdelava in uporaba odlagališčnih plinov po odstavku 4.2 se izvaja tako, da se kar najbolj zmanjšajo poškodbe okolja ali njegovo razvrednotenje in tveganje za zdravje ljudi.

5. Motnje in nevarnosti

Sprejmejo se ukrepi, da se kar najbolj zmanjšajo motnje in nevarnosti, ki jih povzroča odlagališče zaradi:

—

emisij vonjav in prahu,

—

materiala, ki ga prenaša veter,

—

hrupa in prometa,

▼C1

—

ptičev, žuželk in drugih škodljivih živali,

▼B

—

nastajanja aerosolov,

—

ognja.

Odlagališče se opremi tako, ►C1 da se nečistoča z odlagališča ne prenaša na ◄ javne ceste in okoliška zemljišča.

6. Stabilnost

Odpadki se razmestijo po odlagališču tako, da se zagotovi stabilnost mase odpadkov in z njo povezanih struktur, predvsem zato da se preprečijo zdrsi. Če je v odlagališče vgrajena umetna pregrada, se je treba prepričati, da je geološka podlaga glede na zgradbo in obliko odlagališča dovolj stabilna, zato da se prepreči posedanje, ki bi lahko poškodovalo pregrado.

7. Ograde

Odlagališče se zavaruje, tako da se prepreči prost dostop. V času, ko odlagališče ne obratuje, so vrata zaklenjena. Sistem nadzora in dostopa do vseh objektov naj bi vključeval program ukrepov za odkrivanje in odvračanje nezakonitega odlaganja na odlagališče.

▼M3

8. Začasno skladiščenje kovinskega živega srebra

Za namene začasnega skladiščenja kovinskega živega srebra za dlje kot eno leto se uporabljajo naslednje zahteve:

—

kovinsko živo srebro se skladišči ločeno od drugih odpadkov,

—

posode se skladiščijo v zbiralnih bazenih s primerno prostornino za zadrževanje količine skladiščenega živega srebra, ki so ustrezno premazani, tako da nimajo razpok in špranj ter so neprepustni za kovinsko živo srebro,

—

skladiščni prostor ima primerne umetne ali naravne pregrade za varovanje okolja pred emisijami živega srebra in primerno prostornino za zadrževanje skupne količine skladiščenega živega srebra,

—

tla skladiščnega prostora so prekrita s tesnilnimi masami, odpornimi na živo srebro. Zagotovljen je naklon z zbiralnikom,

—

skladiščni prostor je opremljen s protipožarnim sistemom,

—

skladišče je urejeno na način, ki omogoča enostaven dostop do vseh posod.

▼B

PRILOGA II

MERILA IN POSTOPKI ZA PREVZEM ODPADKOV

1. Uvod

Ta priloga vsebuje:

—

splošna načela za prevzem odpadkov na odlagališčih različnih razredov. Prihodnji postopek razvrstitve odpadkov naj bi temeljil na teh načelih,

—

smernice za predhodne postopke za prevzem odpadkov, ki se bodo upoštevale, dokler se ne pripravi enoten postopek za razvrstitev in prevzem odpadkov. Ta postopek bo skupaj z ustreznim postopkom za vzorčenje pripravil tehnični odbor iz člena 16 te direktive. Tehnični odbor pripravi merila, ki jih bodo morali izpolnjevati nekateri nevarni odpadki ob prevzemu na odlagališčih za nenevarne odpadke. Ta merila naj bi upoštevala zlasti kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno izluževanje takšnih odpadkov. Merila se pripravijo v dveh letih po začetku veljavnosti te direktive. Tehnični odbor pripravi tudi merila, ki jih bodo morali izpolnjevati odpadki za prevzem v podzemnih skladiščih. Ta merila morajo upoštevati zlasti, da za odpadke ne sme biti verjetna reakcija med seboj in s kamnino.

Delo tehničnega odbora se konča v treh letih po začetku veljavnosti te direktive, razen predlogov za standardizacijo metod nadzorovanja, vzorčenja in analiziranja glede prilog k tej direktivi, ki bodo sprejeti v dveh letih po začetku veljavnosti. Tehnični odbor mora pri delu upoštevati cilje, predlagane v členu 1 te direktive.

2. Splošna načela

Sestava, izluževanje, dolgoročno obnašanje in splošne značilnosti odpadkov, ki bodo odloženi, morajo biti znani, kolikor je mogoče natančno. Prevzem odpadkov na odlagališče lahko temelji na seznamih prevzetih ali zavrnjenih odpadkov, opredeljenih glede na naravo in izvor, ter na metodah analize odpadkov in mejnih vrednostih za lastnosti odpadkov, ki se bodo prevzemali. Prihodnji postopki za prevzem, opisani v tej direktivi, temeljijo, kolikor je mogoče, na standardiziranih metodah za analiziranje odpadkov in mejnih vrednostih lastnosti odpadkov, ki se bodo prevzemali.

Preden določijo take analitske metode in mejne vrednosti, naj bi države članice pripravile vsaj nacionalne sezname odpadkov, ki bodo prevzeti ali zavrnjeni na odlagališčih posameznih razredov, ali opredelile merila za vključitev v seznam. Odpadki morajo biti na ustreznem nacionalnem seznamu ali morajo izpolnjevati merila, podobna tistim za vključitev v seznam, da se prevzamejo na odlagališču posebnega razreda. Ti seznami ali enakovredna merila ter analitske metode in mejne vrednosti se pošljejo Komisiji v šestih mesecih od prenosa te direktive ali kadarkoli se sprejmejo na nacionalni ravni.

Ti seznami ali merila za prevzem naj bi se uporabili za pripravo seznamov za posamezna odlagališča, to je seznama prevzetih odpadkov, opredeljenih v dovoljenju v skladu s členom 9 te direktive.

Merila za vključitev odpadkov v referenčne sezname ali za njihov prevzem na odlagališču posebnega razreda lahko temeljijo na drugi zakonodaji in/ali lastnostih odpadkov.

Merila za prevzem na odlagališče posebnega razreda morajo upoštevati:

—

varstvo bližnjega okolja (zlasti ►C1 podzemne vode ◄ in površinskih voda),

—

zaščito okoljevarstvenih sistemov (npr. tesnilnih plasti in sistemov za čiščenje izcednih voda),

—

varstvo zaželenih stabilizacijskih procesov odpadkov v odlagališču,

—

zaščito pred nevarnostjo za zdravje ljudi.

Primeri meril, ki temeljijo na lastnostih odpadkov:

—

zahteve glede poznavanja celotne sestave,

—

omejitve količine organskih snovi v odpadkih,

—

zahteve ali omejitve glede biorazgradljivosti organskih sestavin odpadkov,

—

omejitve glede količine nekaterih potencialno škodljivih/nevarnih sestavin (v zvezi z zgoraj navedenimi varstvenimi merili),

—

omejitve glede možnega in pričakovanega izluževanja nekaterih, potencialno škodljivih/nevarnih sestavin (v zvezi z zgoraj navedenimi varstvenimi merili),

—

ekotoksikološke lastnosti odpadkov in nastalih izcednih voda.

Merila za prevzem odpadkov, ki temeljijo na njihovih lastnostih, morajo biti na splošno najbolj obsežna za odlagališča za inertne odpadke, manj obsežna za odlagališča za nenevarne odpadke in najmanj obsežna za odlagališča za nevarne odpadke zaradi višje stopnje varstva okolja slednjih.

3. Splošni postopki za analiziranje in prevzem odpadkov

Splošna opredelitev in analiza odpadkov morata temeljiti na naslednji tristopenjski hierarhiji:

►C1 1. stopnja

osnovna opredelitev. ◄ Natančno določanje kratkoročnega in dolgoročnega izluževanja in/ali značilnih lastnosti odpadkov v skladu s standardiziranimi analitskimi metodami in metodami testiranja obnašanja.

►C1 2. stopnja

testiranje ustreznosti. ◄ Občasno testiranje po preprostejših analitskih metodah in metodah testiranja obnašanja, da se ugotovi, ali odpadki izpolnjujejo pogoje za dovoljenje in/ali posebna referenčna merila. Testi so osredotočeni na ključne spremenljivke in obnašanje, ki jih določa osnovna opredelitev.

►C1 3. stopnja

preverjanje na odlagališču. ◄ Metode hitrega preverjanja, s katerimi se potrdi, da so odpadki enaki tistim, katerih ustreznost je bila preverjena in ki so opisani v spremnih dokumentih. Lahko je to samo vizualni pregled tovora odpadkov pred iztovarjanjem na odlagališču in po njem.

Posamezna vrsta odpadkov mora biti običajno opredeljena na 1. stopnji in izpolnjevati ustrezna merila, da se vključi v referenčni seznam. Posamezna vrsta odpadkov mora biti v rednih intervalih (npr. letnih) testirana na 2. stopnji in izpolnjevati ustrezna merila, da ostane na seznamu za posamezno odlagališče. Vsak tovor odpadkov, ki prispe na vhod odlagališča, je treba preveriti na 3. stopnji.

Za nekatere vrste odpadkov se lahko trajno ali začasno opusti testiranje na 1. stopnji. Razlog je lahko nepraktičnost testiranja, nedostopnost ustreznih postopkov testiranja in meril za prevzem ali prevladujoča zakonodaja.

4. Smernice za predhodne postopke za prevzem odpadkov

Dokler ta priloga ne bo popolna, je obvezno samo testiranje na 3. stopnji, testiranje na 1. in 2. stopnji pa se uporablja, kolikor je mogoče. Da se odpadki prevzamejo na odlagališču posameznega razreda, morajo biti na tej predhodni stopnji vključeni v omejevalni nacionalni seznam ali seznam za posamezno odlagališče za ta razred odlagališč ali izpolnjevati merila, podobna tistim za vključitev v seznam.

Naslednje splošne smernice se lahko uporabijo za določitev predhodnih meril za prevzem odpadkov na odlagališča treh glavnih razredov ali vključitev v ustrezne sezname.

Odlagališča za inertne odpadke : le inertni odpadki, kot so določeni v členu 2(e), se lahko vključijo v seznam.

Odlagališča za nenevarne odpadke : da se vrsta odpadkov vključi v seznam, ne sme biti zajeta v Direktivi 91/689/EGS.

Odlagališča za nevarne odpadke : predhoden seznam za odlagališča z nevarnimi odpadki, bi sestavljale le vrste odpadkov, vključene v Direktivo 91/689/EGS. Vendar naj se takih vrst ne bi vključevalo v seznam brez predhodne obdelave, če je celoten delež nevarnih sestavin ali njihovo izluževanje dovolj veliko, da predstavlja kratkoročno poklicno ali okoljsko tveganje ali preprečuje zadostno stabilizacijo odpadkov v predvideni obratovalni dobi odlagališča.

▼M4 —————

▼M3

6. Posebne zahteve za kovinsko živo srebro

Za namene začasnega skladiščenja kovinskega živega srebra za dlje kot eno leto se uporabljajo naslednje zahteve:

Sestava živega srebra

Kovinsko živo srebro ustreza naslednjim specifikacijam:

—

vsebnost živega srebra presega 99,9 % masnega deleža,

—

ni nečistoč, ki bi lahko povzročile korozijo ogljikovega ali nerjavečega jekla (npr. raztopina dušikove kisline, raztopine kloridnih soli).

Zadrževanje

Posode za skladiščenje kovinskega živega srebra so odporne na korozijo in udarce. Zvarjenim posodam se je treba zato izogniti. Posode ustrezajo zlasti naslednjim specifikacijam:

—

material posode: ogljikovo jeklo (najmanj ASTM A36) ali nerjaveče jeklo (AISI 304, 316L),

—

posode ne prepuščajo plina in tekočine,

—

zunanji del posode je odporen na skladiščne pogoje,

—

model posode mora uspešno prestati preskus s padcem in preskuse tesnosti, ki so opisani v poglavjih 6.1.5.3 in 6.1.5.4 Priporočil ZN o prevozu nevarnega blaga: Priročnik preskusov in meril.

Posoda se napolni do največ 80 % prostornine, s čimer se zagotovi, da je na voljo zadosten kalo in da raztezanje tekočine zaradi visoke temperature ne povzroči niti puščanja niti trajne deformacije posode.

Postopki za prevzem

Sprejemljive so samo posode s potrdilom o upoštevanju zahtev, navedenih v tem oddelku.

Postopki za prevzem ustrezajo naslednjim zahtevam:

—

sprejemljivo je samo kovinsko živo srebro, ki izpolnjuje zgoraj navedena minimalna merila za prevzem,

—

pred skladiščenjem se posode vizualno pregledajo. Poškodovane, puščajoče ali korozivne posode niso sprejemljive,

—

posode imajo trajno vtisnjeno oznako, ki obsega njihovo identifikacijsko številko, material izdelave, maso prazne posode, referenco proizvajalca in datum izdelave,

—

na posode je trajno pritrjena ploščica z identifikacijsko številko potrdila.

Potrdilo

Potrdilo iz pododdelka C vsebuje naslednje elemente:

—

naziv in naslov proizvajalca odpadkov,

—

naziv in naslov odgovornega za polnitev,

—

kraj in datum polnitve,

—

količino živega srebra,

—

čistost živega srebra in po potrebi opis nečistoč, vključno z razčlenjenim poročilom,

—

potrditev, da se posode uporabljajo izključno za prevoz/skladiščenje živega srebra,

—

identifikacijske številke posod,

—

morebitne posebne pripombe.

Potrdila izda proizvajalec odpadkov ali, v njegovi odsotnosti, oseba, ki je odgovorna za ravnanje z njimi.

▼B

PRILOGA III

POSTOPKI NADZORA IN SPREMLJANJA MED OBRATOVANJEM IN PO ZAPRTJU

1. Uvod

Namen te priloge je predvideti osnovne postopke za spremljanje, s katerimi se preveri:

—

ali so bili odpadki prevzeti za odstranitev v skladu z merili, ►C1 določenimi za obravnavani razred odlagališča, ◄

—

ali procesi v odlagališču potekajo, kakor je zaželeno,

—

ali okoljevarstveni sistemi delujejo, kakor je bilo načrtovano,

—

ali so izpolnjeni pogoji za dovoljenje za odlagališče.

2. Meteorološki podatki

▼M4 —————

▼B

Če se države članice odločijo, da so vodne bilance učinkovito sredstvo za ocenjevanje ali se izcedne vode nabirajo v telesu odlagališča oziroma ali odlagališče pušča, se priporoča, da se pri spremljanju odlagališča ali na najbližji meteorološki postaji zbirajo naslednji podatki, če to zahteva pristojni organ v skladu s členom 13(c) te direktive:

	Med obratovanjem	Po zaprtju
1.1 Količina padavin	na dan	na dan, dodano mesečnim vrednostim
1.2 Temperatura (min., maks., ob 14.00 po srednjeevropskem času)	na dan	mesečno povprečje
1.3 Smer in jakost prevladujočega vetra	na dan	ni obvezno
1.4 Izhlapevanje (lizimeter) (1)	na dan	na dan, dodano mesečnim vrednostim
1.5 Zračna vlaga (ob 14.00 po srednjeevropskem času)	na dan	mesečno povprečje
(1) Ali po kaki drugi primerni metodi.

3. Podatki o emisijah: nadzorovanje vode, izcednih voda in plinov

Kraji vzorčenja izcednih voda in površinskih voda, če te obstajajo, morajo biti reprezentativni. Izcedne vode je treba vzorčiti in meriti (prostornina in sestava) ločeno na vsakem mestu, kjer se izcedne vode odvajajo iz odlagališča. Napotilo: Splošne smernice tehnologije vzorčenja, ISO 5667-2 (1991).

Površinske vode, če obstajajo, se spremljajo na najmanj dveh mestih, nad in pod odlagališčem.

Spremljanje plinov mora biti reprezentativno za vsak del odlagališča. Pogostnost vzorčenja in analiziranja je navedena v naslednji tabeli. Za spremljanje izcednih voda in vode se vzame vzorec s povprečno sestavo.

Pogostnost vzorčenja se lahko prilagodi glede na zgradbo in obliko odlagališča odpadkov (v obliki gomile, zakopano itn.). To mora biti določeno v dovoljenju.

	Med obratovanjem	Po zaprtju (3)
2.1 Prostornina izcednih voda	na mesec (1) (3)	vsakih šest mesecev
2.2 Sestava izcednih voda (2)	vsake tri mesece (3)	vsakih šest mesecev
2.3 Prostornina in sestava površinske vode (7)	vsake tri mesece (3)	vsakih šest mesecev
2.4 Možne emisije plinov in zračni tlak (4) (CH4, CO2, O2, H2S, H2 itn.)	na mesec (3) (5)	vsakih šest mesecev (6)
(1) Pogostnost vzorčenja se lahko prilagodi, glede na zgradbo in obliko odlagališča odpadkov (v obliki gomile, zakopano itn.). To mora biti določeno v dovoljenju. (2) Parametri, ki jih je treba meriti, in snovi, ki jih je treba analizirati, se spreminjajo glede na sestavo odloženih odpadkov; biti morajo določeni v dovoljenju in morajo izražati izluževalne lastnosti odpadkov. (3) Če vrednotenje podatkov kaže, da so daljša obdobja enako učinkovita, se lahko prilagodijo. Prevodnost izcednih voda je treba meriti vsaj enkrat na leto. (4) Te meritve so povezane predvsem z deležem organskih snovi v odpadkih. (5) CH4, CO2, O2 redno, drugi plini, kakor je potrebno glede na sestavo odloženih odpadkov, tako da se izrazijo njihove izluževalne lastnosti. (6) Učinkovitost sistemov za izsesavanje plinov je treba redno preverjati. (7) Na podlagi značilnosti odlagališča lahko pristojni organ ugotovi, da te meritve niso potrebne. O tem poroča v skladu s členom 15 te direktive. 2.1 in 2.2 se uporabljata le, če se zbirajo izcedne vode (glej Prilogo 1(2)).

4. Varstvo ►C1 podzemne vode ◄

A. Vzorčenje

Meritve morajo zagotavljati informacije o ►C1 podzemni vodi ◄ , ki jo bo verjetno prizadelo odlaganje odpadkov. Vsaj eno merilno mesto mora biti na območju dotoka ►C1 podzemne vode ◄ in dve mesti na območju njenega odtoka. Število merilnih mest se lahko poveča na podlagi posebne hidrogeološke raziskave in glede na potrebo po zgodnjem prepoznavanju naključnega odtekanja izcednih voda v ►C1 podzemno vodo ◄ .

Pred začetkom odlaganja odpadkov je treba vzeti vzorce vsaj na treh mestih, da se določijo referenčne vrednosti za nadaljnje vzorčenje. Napotilo: Vzorčenje ►C1 podzemne vode ◄ , ISO 5667, del 11, 1993.

B. Spremljanje

Parametri, ki se bodo določali v vzorcih, morajo temeljiti na pričakovani sestavi izcednih voda in kakovosti ►C1 podzemne vode ◄ na območju. Pri izbiri parametrov za analizo naj bi se upoštevala gibanja na območju ►C1 podzemne vode ◄ . ►C1 Parametri lahko vključujejo indikativne parametre, ◄ da se zagotovi zgodnje odkrivanje sprememb v kakovosti vode. ( 8 )

	Med obratovanjem	Po zaprtju
Raven ►C1 podzemne vode ◄	vsakih šest mesecev (1)	vsakih šest mesecev (1)
Sestava ►C1 podzemne vode ◄	pogostnost, določena za vsako odlagališče posebej (2) (3)	pogostnost, določena za vsako odlagališče posebej (2) (3)
(1) Če raven ►C1 podzemne vode ◄ niha, je treba pogostnost povečati. (2) Pogostnost mora temeljiti na možnosti popravnih ukrepov med vzorčenjema, če se doseže sprožitvena raven; to pomeni, da je treba pogostnost določiti na podlagi poznavanja toka ►C1 podzemne vode ◄ in ocene njegove hitrosti. (3) Če je dosežena sprožitvena raven (glej C), je potrebno preverjanje s ponovitvijo vzorčenja. Če se raven potrdi, se upošteva načrt dela v posebnih razmerah (določen v dovoljenju).

C. Sprožitvene ravni

Šteje se, da so se pri ►C1 podzemni vodi ◄ pojavili pomembni škodljivi vplivi na okolje iz členov 12 in 13 te direktive, če analiza vzorca ►C1 podzemne vode ◄ kaže, da se je kakovost vode pomembno spremenila. Pri določanju sprožitvene ravni je treba upoštevati posebne hidrogeološke pojave na lokaciji odlagališča in kakovost ►C1 podzemne vode ◄ . Kadar je le mogoče, je treba sprožitveno raven določiti v dovoljenju.

Opazovanja je treba ovrednotiti z uporabo kontrolnih kart, na katerih so določene kontrolna mreža in kontrolne ravni, za vsako vrtino po gradientu navzdol. Kontrolne ravni je treba določiti na podlagi lokalnih razlik v kakovosti podtalnice.

5. Topografija območja: podatki o telesu odlagališča

	Med obratovanjem	Po zaprtju
5.1 Zgradba in sestava telesa odlagališča (1)	letno
5.2 Posedanje ravni telesa odlagališča	letno	letno odčitavanje
(1) Podatki za prikaz stanja na obravnavanem odlagališču: površina, ki jo zasedajo odpadki, prostornina in sestava odpadkov, metode odlaganja, čas in trajanje odlaganja, izračun preostale zmogljivosti odlagališča.

▼M3

6. Posebne zahteve za kovinsko živo srebro

Za namene začasnega skladiščenja kovinskega živega srebra za dlje kot eno leto se uporabljajo naslednje zahteve:

Zahteve glede spremljanja, nadzora in izrednih dogodkov

V skladiščni prostor se namesti sistem za neprekinjeno spremljanje emisij živosrebrne pare z občutljivostjo najmanj 0,02 mg živega srebra/m3. Senzorji so nameščeni pri tleh in pri stropu. Sistem vključuje sistem za optični in zvočni alarm. Vzdrževalna dela na sistemu se opravljajo letno.

Skladiščni prostor in posode pooblaščena oseba vizualno pregleda najmanj enkrat mesečno. Ob zaznavi uhajanja upravljavec nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe za preprečitev morebitnih emisij živega srebra v okolje in ponovno vzpostavitev varnega skladiščenja živega srebra. Vsako uhajanje se obravnava kot povzročanje pomembnih škodljivih posledic za okolje v skladu s členom 12(b).

Načrti ukrepov za primer izrednega dogodka in zadostna ustrezna zaščitna oprema za ravnanje s kovinskim živim srebrom so dostopni na kraju samem.

Vodenje evidenc

Vsi dokumenti, ki vsebujejo podatke iz oddelka 6 Priloge II in iz točke A tega oddelka, vključno s potrdilom, ki je priloženo posodi, in evidenco o zmanjševanju zalog in odpremah kovinskega živega srebra po njegovem začasnem skladiščenju ter namembnem kraju in načrtovani obdelavi, se hranijo najmanj tri leta po koncu skladiščenja.

▼M4

PRILOGA IV

NAČRT IZVAJANJA, KI SE PREDLOŽI V SKLADU S ČLENOM 5(6)

Načrt izvajanja, ki se predloži v skladu s členom 5(6), vsebuje:

oceno preteklih, sedanjih in predvidenih stopenj recikliranja, odlaganja na odlagališčih in drugih postopkov obdelave komunalnih odpadkov ter tokov, ki sestavljajo komunalne odpadke;

oceno izvajanja veljavnih načrtov ravnanja z odpadki in programov preprečevanja odpadkov členov v skladu s členoma 28 in 29 Direktive 2008/98/ES;

razloge, zaradi katerih država članica meni, da morda ne bo mogla doseči posameznega cilja iz člena 5(5) v roku, določenem v navedenem členu, in oceno, koliko dodatnega časa bo potrebovala za izpolnitev tega cilja;

ukrepe, ki so potrebni za doseganje ciljev iz člena 5(8) te direktive, ki veljajo za državo članico v dodatnem času, vključno z ustreznimi ekonomskimi instrumenti in drugimi ukrepi za zagotavljanje spodbud za uporabo hierarhije ravnanja z odpadki iz člena 4(1) Direktive 2008/98/ES in Priloge IVa k navedeni direktivi;

časovni okvir za izvajanje ukrepov iz točke 4, določitev organa, pristojnega za njihovo izvajanje, in oceno prispevka posameznega ukrepa k doseganju ciljev, ki veljajo v primeru dodatnega časa;

informacije o financiranju ravnanja z odpadki v skladu z načelom „onesnaževalec plača“;

ukrepe za izboljšanje kakovosti podatkov, kot je primerno, da se zagotovi boljše načrtovanje in spremljanje uspešnosti pri ravnanju z odpadki.

( 1 ) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3)

( 2 ) Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).

( 3 ) UL L 175, 5.7.1985, str. 40. Direktiva, kot je bila spremenjena z Direktivo 97/11/ES (UL L 73, 14.3.1997, str. 5)

( 4 ) UL L 158, 23.6.1990, str. 56.

( 5 ) UL L 30, 6.2.1993, str. 1. Uredba, kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 120/97. (UL L 22, 24.1.1997, str. 14).

( 6 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

( 7 ) UL L 20, 26.1.1980, str. 43. Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 91/692/EGS (UL L 377, 31.12.1991, str. 48).

( 8 ) Priporočeni parametri, pH, celoten organski ogljik — TOC, fenoli, težke kovine, fluorid, arzen, nafta/ogljikovodiki.

Na vrh

Izberite preskusne funkcije, ki jih želite preveriti.