SPOROČILO KOMISIJE

Smernice o izvrševanju pravil o državni pomoči na nacionalnih sodiščih  (*1)

1.

UVOD

5

1.1.

Sistem nadzora državnih pomoči

6

1.2.

Obveznost mirovanja

8

2.

SPLOŠNA NAČELA IZVRŠEVANJA PRAVIL O DRŽAVNI POMOČI

9

2.1.

Načelo lojalnega sodelovanja

9

2.2.

Načeli enakovrednosti in učinkovitosti, ki se uporabljata za nacionalne postopke

10

2.2.1.

Pravdna sposobnost

10

2.2.2.

Pristojnost

11

2.2.3.

Načelo pravnomočnosti

12

3.

VLOGA NADZORNEGA ORGANA EFTE

13

3.1.

Izključna pristojnost Nadzornega organa Efte

13

3.2.

Pooblastila Nadzornega organa Efte za izvrševanje pravil o državni pomoči

14

4.

VLOGA NACIONALNIH SODIŠČ

15

4.1.

Razmejitev pristojnosti nacionalnih sodišč pri uporabi pravil o državni pomoči

15

4.1.1.

Po sklepu Nadzornega organa Efte

16

4.1.1.1.

Po sklepu Nadzornega organa Efte, s katerim je bila pomoč razglašena za združljivo

16

4.1.1.2.

Po sklepu Nadzornega organa Efte o začetku postopka

17

4.2.

Pristojnosti nacionalnih sodišč

18

4.2.1.

Presoja obstoja pomoči

18

4.2.2.

Ocena obstoja kršitve obveznosti mirovanja

18

4.2.2.1.

Uporaba pogojev iz uredb o skupinskih izjemah

18

4.2.2.2.

Veljavna pomoč

19

4.2.3.

Varstvo pravic posameznikov v primeru kršitve obveznosti mirovanja

20

4.2.3.1.

Začasni odlog ali prekinitev izvajanja ukrepa

20

4.2.3.2.

Vračilo

21

4.2.3.3.

Začasni ukrepi

22

4.2.3.4.

Odškodninska tožba

23

5.

SODELOVANJE MED NADZORNIM ORGANOM EFTE IN NACIONALNIMI SODIŠČI

27

5.1.

Pomoč Nadzornega organa Efte nacionalnim sodiščem

27

5.1.1.

Načini sodelovanja

27

5.1.1.1.

Pošiljanje informacij nacionalnim sodiščem

28

5.1.1.2.

Posredovanje mnenj glede vprašanj v zvezi z uporabo pravil o državni pomoči

29

5.1.1.3.

Predložitev pisnih stališč

30

5.2.

Pomoč nacionalnih sodišč Nadzornemu organu Efte

31

6.

POSLEDICE NEIZVAJANJA PRAVIL O DRŽAVNI POMOČI IN SKLEPOV

32

6.1.

Postopki pred Nadzornim organom Efte v zvezi z nezakonito pomočjo

33

6.2.

Postopki ugotavljanja kršitev

33

7.

KONČNE DOLOČBE

33

1.   UVOD

(1)

Evropska komisija od leta 2012 izvaja načrt posodobitve področja državnih pomoči (1). V okviru tega načrta je Komisija sprejela sveženj zakonodajnih aktov, smernic in obvestil za ocenjevanje ukrepov državne pomoči. V skladu s tem svežnjem je Nadzorni organ Efte svoje predhodno preverjanje lahko osredotočil na primere z največjim vplivom na delovanje Sporazuma EGP, hkrati pa je razvil tesnejše sodelovanje z državami Efte, ki so del EGP, pri izvrševanju pravil o državni pomoči. V ta namen je bilo uvedenih več možnosti, v skladu s katerimi lahko države EGP dodelijo pomoč brez predhodnega preverjanja s strani Komisije ali Nadzornega organa Efte, in sicer z zagotovitvijo dodatnih izvzetij iz obveznosti priglasitve vseh načrtovanih ukrepov državne pomoči. Posledično se je znesek pomoči, dodeljene na podlagi skupinskih izjem, povečal (2). Zato je postala vloga nacionalnih sodišč pri zagotavljanju skladnosti s pravili o državni pomoči še pomembnejša.

(2)

Komisija je leta 2019 objavila študijo o izvrševanju pravil o državni pomoči in odločb nacionalnih sodišč v 28 državah članicah (3) (v nadaljnjem besedilu: študija o izvrševanju) (4). V študiji o izvrševanju je bilo proučenih več kot 750 nacionalnih sodb, ki spadajo v dve kategoriji: 1) zadeve, v katerih nacionalna sodišča sodelujejo pri izpeljavi posledic nezakonitega izvajanja pomoči (t. i. „zasebno izvrševanje“), in 2) zadeve, v katerih nacionalna sodišča sodelujejo pri izvajanju sklepov Komisije o vračilu (t. i. „javno izvrševanje“).

(3)

Študija o izvrševanju je pokazala, da se je med letoma 2007 in 2017 povečalo število zadev v zvezi z državno pomočjo, naslovljenih na nacionalna sodišča. Kljub temu povečanju so nacionalna sodišča le redko ugodila vloženim pravnim sredstvom, odškodninski zahtevki pa predstavljajo majhno število zadev. Poleg tega se načini sodelovanja med Komisijo in nacionalnimi sodišči, ki so bili uvedeni leta 2009 z Obvestilom Komisije o izvrševanju zakonodaje o državni pomoči na nacionalnih sodiščih (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o izvrševanju iz leta 2009) (5) in leta 2015 z Uredbo Sveta (EU) 2015/1589 (v nadaljnjem besedilu: postopkovna uredba) (6), niso veliko uporabljali.

(3a)

Nadzorni organ Efte je leta 2019 objavil študijo o izvrševanju pravil o državni pomoči in odločb nacionalnih sodišč v treh državah Efte, ki so del EGP (v nadaljnjem besedilu: študija o izvrševanju v državah Efte, ki so del EGP) (*). V študiji o izvrševanju v državah Efte, ki so del EGP, je bilo proučenih 45 različno pomembnih sodb. Navedena študija je pokazala, da je bilo v posameznih državah Efte, ki so del EGP, od začetka veljavnosti Sporazuma EGP le malo primerov zasebnega izvrševanja. Šest od 45 proučenih sodb se je nanašalo na zasebno izvrševanje obveznosti mirovanja, dve pa na vračilo nezakonite državne pomoči na podlagi negativnega sklepa z nalogom za vračilo, ki ga je izdal Nadzorni organ Efte. Nacionalno sodišče v nobenem primeru ni začelo postopka sodelovanja v skladu s Smernicami Nadzornega organa Efte o izvrševanju državne pomoči na nacionalnih sodiščih (*).

(4)

Te smernice nacionalnim sodiščem in drugim zainteresiranim stranem dajejo praktične informacije v zvezi z izvrševanjem pravil o državni pomoči na nacionalni ravni. Upoštevajo vprašanja, ki so jih nacionalna sodišča zastavila v okviru študije o izvrševanju v državah Efte, ki so del EGP, v okviru zadev, predloženih Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v predhodno odločanje, ali v okviru pridobitve svetovalnih mnenj Sodišča Efte (**). Gre na primer za vprašanja skladnosti med postopki pred Komisijo in nacionalnimi sodnimi postopki ali vprašanja, ki se porajajo zaradi nepravilne uporabe uredb o skupinskih izjemah.

(5)

Namen teh smernic je usmerjati sodišča držav Efte, ki so del EGP, v smislu člena 34 Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču) (7) ter spodbuditi tesnejše sodelovanje med Nadzornim organom Efte in nacionalnimi sodišči, in sicer z opredelitvijo vseh razpoložljivih mehanizmov sodelovanja. Nacionalnih sodišč ne zavezujejo niti ne vplivajo na njihovo neodvisnost (8). Glavni poudarek teh smernic je zasebno izvrševanje. Vidike, povezane z javnim izvrševanjem, obravnava Obvestilo Komisije o vračilu nezakonite in nezdružljive državne pomoči (9) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o vračilu).

(6)

Sodna praksa Splošnega sodišča, Sodišča in Sodišča Efte (v nadaljnjem besedilu skupaj: sodišča EGP) se je od sprejetja Smernic o izvrševanju državne pomoči na nacionalnih sodiščih iz leta 2009 nadalje razvijala (*). Te smernice upoštevajo ta razvoj in nadomeščajo Smernice o izvrševanju državne pomoči na nacionalnih sodiščih iz leta 2009.

1.1.   Sistem nadzora državnih pomoči

(7)

Državna pomoč je pravni pojem, ki je neposredno opredeljen v Sporazumu EGP in ga je treba razlagati na podlagi objektivnih dejavnikov (10). V skladu s členom 61(1) Sporazuma EGP „je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice […] ali države Efte, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem Sporazuma [EGP], kolikor prizadene trgovino med pogodbenicami“. Nadzorni organ Efte je zagotovil usmeritve za razlago pojma državne pomoči (11).

(8)

Splošna prepoved državne pomoči temelji na dvojnem sistemu predhodnega in naknadnega nadzora posredovanj, ki vključujejo državno pomoč. V skladu s členom 62 Sporazuma EGP mora Nadzorni organ Efte redno preverjati vse sisteme veljavne pomoči in ocenjevati vse načrte držav Efte, ki so del EGP, za dodelitev nove ali spremembo veljavne pomoči. Da bi Nadzorni organ Efte lahko učinkovito izvajal to preverjanje, morajo države Efte, ki so del EGP, sodelovati tako, da mu predložijo vse ustrezne informacije in priglasijo ukrepe državne pomoči.

(9)

Kot prvo morajo države Efte, ki so del EGP, Nadzornemu organu Efte priglasiti vsak ukrep, s katerim želijo dodeliti novo pomoč ali spremeniti veljavno pomoč, kot drugo pa takega načrtovanega ukrepa ne smejo izvajati, dokler Nadzorni organ Efte ne oceni njegove združljivosti z delovanjem Sporazuma EGP (v nadaljnjem besedilu: obveznost mirovanja) (12). Obveznost mirovanja, ki izhaja iz člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (v nadaljnjem besedilu: Protokol 3), podeljuje posameznikom pravice, na katere se lahko sklicujejo pred nacionalnimi sodišči (13).

(9a)

Za države Efte, ki so del EGP, za izvajanje pravil EGP velja Protokol 35 k Sporazumu EGP, v skladu s katerim morajo države Efte, ki so del EGP, zagotoviti, da v primeru nasprotja med izvedenimi pravili EGP in drugimi zakonskimi določbami prevladajo izvedena pravila EGP. Posamezniki in gospodarski subjekti morajo imeti pravico, da na nacionalni ravni uveljavljajo pravice, ki izhajajo iz določb Sporazuma EGP, ki so postale del nacionalnega pravnega reda, če so te določbe brezpogojne in dovolj natančne (*), kot je na primer obveznost mirovanja.

(10)

Iz tega sledi, da je izvajanje sistema nadzora državnih pomoči, katerega temelj je določba člena 1(3) dela I Protokola 3, v pristojnosti Nadzornega organa Efte in nacionalnih sodišč, pri čemer se njihove vloge dopolnjujejo, vendar so ločene. Medtem ko je za ocenjevanje združljivosti ukrepov pomoči z delovanjem Sporazuma EGP izključno pristojen Nadzorni organ Efte, so za varovanje pravic posameznikov v primeru morebitne kršitve člena 1(3) dela I Protokola 3 pristojna nacionalna sodišča (14).

1.2.   Obveznost mirovanja

(11)

Neposredna izvršljivost člena 1(3) dela I Protokola 3 pomeni, da morajo nacionalna sodišča v skladu s svojim nacionalnim pravom sprejeti vse ustrezne ukrepe za odpravo posledic kršitve navedene določbe (15).

(12)

Da bi za ukrep veljala obveznost mirovanja iz člena 1(3) dela I Protokola 3, morata biti izpolnjena dva pogoja: prvič, ukrep se mora šteti za novo pomoč, vključno s spremembami obstoječe pomoči (16), in drugič, za ukrep mora veljati obveznost predhodne priglasitve iz člena 1(3) dela I Protokola.

(13)

Če torej ukrep ne pomeni nove pomoči, ga lahko države Efte, ki so del EGP, izvajajo brez predhodne priglasitve Nadzornemu organu Efte. Države Efte, ki so del EGP, lahko poleg tega izvajajo ukrepe pomoči, ki izpolnjujejo vse pogoje za izvzetje iz obveznosti priglasitve.

(14)

Uredbe de minimis (17) določajo pogoje, v skladu s katerimi se šteje, da pomoč ne vpliva na trgovino med državami EGP in ne izkrivlja oziroma ne bi mogla izkrivljati konkurence (18). Če ukrep pomoči izpolnjuje vse ustrezne pogoje iz uredb de minimis, je zadevna država Efte, ki je del EGP, izvzeta iz obveznosti priglasitve ukrepa Nadzornemu organu Efte.

(15)

Uredbe o skupinskih izjemah, kot je uredba o splošnih skupinskih izjemah (19), določajo pogoje, v skladu s katerimi se ukrepi pomoči morajo šteti oziroma se lahko štejejo za združljive z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(2) ali (3) (20). Če ukrep pomoči izpolnjuje vse ustrezne pogoje iz teh uredb, je zadevna država Efte, ki je del EGP, izvzeta iz obveznosti priglasitve pomoči Nadzornemu organu Efte.

(16)

Poleg tega so bili s Sklepom Komisije 2012/21/EU (21) v zvezi z državno pomočjo za storitve splošnega gospodarskega pomena na splošno in z Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (22), s posebnim poudarkom na javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza, določeni pogoji, v skladu s katerimi se nadomestila za obveznosti javne službe štejejo za združljiva z notranjim trgom v skladu s členoma 106(2) (*) in 93 PDEU (**). V teh primerih se poleg tega za zadevne ukrepe ne uporablja obveznost mirovanja.

2.   SPLOŠNA NAČELA IZVRŠEVANJA PRAVIL O DRŽAVNI POMOČI

2.1.   Načelo lojalnega sodelovanja

(17)

Člen 3 Sporazuma EGP, ki se opira na člen 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (23) (PEU), pogodbenicam nalaga obveznost, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti iz Sporazuma EGP in olajšajo sodelovanje v tem okviru. Po načelu lojalnega sodelovanja iz navedenega člena si morajo Nadzorni organ Efte in države Efte, ki so del EGP, v okviru svojih pristojnosti medsebojno pomagati pri izvajanju teh nalog. V skladu s členom 2 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču morajo države Efte sprejeti vse ustrezne splošne ali posebne ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma o nadzornem organu in sodišču. Poleg tega se morajo države Efte vzdržati vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev Sporazuma EGP in Sporazuma o nadzornem organu in sodišču.

(18)

Obveznost medsebojne pomoči, ki izhaja iz člena 3 Sporazuma EGP in člena 2 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču, velja tudi za nacionalna sodišča (24). To pomeni, da Nadzorni organ Efte pomaga nacionalnim sodiščem pri uporabi prava EGP (25) in da, obratno, nacionalna sodišča pomagajo Nadzornemu organu Efte pri opravljanju njegovih nalog. Nacionalna sodišča morajo zato sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma EGP, in se vzdržati sprejemanja odločitev, ki bi lahko ogrozile uresničevanje ciljev Sporazuma EGP (26).

2.2.   Načeli enakovrednosti in učinkovitosti, ki se uporabljata za nacionalne postopke

(19)

Sodišče dosledno priznava načelo procesne avtonomije pri izvrševanju pravil o državni pomoči (27). Po tem načelu lahko države Efte, ki so del EGP, če na tem področju ni prava EGP, prosto izbirajo, kako bodo izpolnile svoje obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma EGP, pod pogojem, da uporabljena sredstva ne posegajo v področje uporabe prava EGP in ne zmanjšujejo njegove učinkovitosti.

(20)

V skladu s sodno prakso sodišč EGP veljavna nacionalna zakonodaja pri uporabi člena 1(3) dela I Protokola 3 ne sme biti manj ugodna od tiste, ki ureja podobne nacionalne položaje (načelo enakovrednosti), niti ne sme biti urejena tako, da bi dejansko onemogočila ali pretirano otežila izvrševanje pravic, ki jih podeljuje pravo EGP (načelo učinkovitosti) (28). V oddelkih 2.2.1, 2.2.2 in 2.2.3 je pojasnjen medsebojni vpliv načela procesne avtonomije na eni strani ter načel enakovrednosti in učinkovitosti na drugi strani v zvezi s pravdno sposobnostjo, pristojnostjo nacionalnih sodišč in načelom pravnomočnosti (29).

2.2.1.   Pravdna sposobnost

(21)

Pri uporabi načela procesne avtonomije države EGP uporabljajo svoja nacionalna pravila glede pravdne sposobnosti v nacionalnih sodnih postopkih v zvezi z državno pomočjo, če ta spoštujejo načeli enakovrednosti in učinkovitosti.

(22)

Po načelu učinkovitosti nacionalna pravila o pravdni sposobnosti posameznikov in njihovem pravnem interesu ne bi smela posegati v njihovo pravico do učinkovitega sodnega varstva pravic, ki jih imajo na podlagi prava EGP (30).

(23)

V študiji o izvrševanju se je pokazalo, da nacionalna sodišča odločajo predvsem o zadevah, ki jih predložijo konkurenti upravičenca do pomoči, na katere neposredno vpliva izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz izvajanja nezakonite pomoči (31).

(24)

Vendar morajo nacionalna sodišča pri uporabi nacionalnih pravil o pravdni sposobnosti upoštevati svojo dolžnost, da varujejo interese vseh strank, ki imajo zadosten pravni interes za začetek postopka (v nadaljnjem besedilu: tretje osebe), ne glede na to, ali je izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz nezakonitega izvajanja ukrepa pomoči, nanje neposredno vplivalo.

(25)

Nacionalna sodišča morajo pri ocenjevanju pravdne sposobnosti tretjih oseb v zadevah v zvezi z državno pomočjo, dodeljeno z davčnimi ukrepi, upoštevati dodatne elemente. Za davčne zavezance, ki so tretje osebe, je mogoče šteti, da imajo pravni interes za vložitev tožbe za vračilo zneskov, pobranih s kršitvijo obveznosti mirovanja, le če je davek ali dajatev, ki jo morajo plačati, del financiranja nezakonite državne pomoči (32). Njihova pravdna sposobnost ne temelji na obstoju konkurenčnega razmerja z upravičencem do pomoči (33).

(26)

Nasprotno pa se davčni zavezanci, ki so tretje osebe, ne morejo sklicevati na nezakonitost ukrepa pomoči, s katerim so nekatera podjetja ali sektorji izvzeti iz obdavčitve, da bi se s tem izognili plačilu tega davka ali ga dobili povrnjenega, razen če so davčni prihodki rezervirani izključno za financiranje nezakonite državne pomoči, kot je navedeno v odstavku 25. To velja tudi, kadar konkurirajo upravičencem do pomoči (34). Taka rešitev bi povečala protikonkurenčne učinke državne pomoči, saj bi povečala število podjetij, ki so upravičena do davčne oprostitve, ki pomeni nezakonito državno pomoč (35).

(27)

Kadar se v okviru nacionalnih postopkov pojavijo vprašanja v zvezi s Sporazumom EGP, Sporazumom o nadzornem organu in sodišču ali sklepi Nadzornega organa Efte o državni pomoči, lahko stranke v teh postopkih pri nacionalnih sodiščih vložijo zahtevek za pridobitev svetovalnega mnenja Sodišča Efte. V skladu s členom 34 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču je Sodišče Efte pristojno za dajanje svetovalnih mnenj o razlagi Sporazuma EGP, kar med drugim vključuje člen 61 Sporazuma EGP. Vendar je treba za razglasitev ničnosti sklepa Nadzornega organa Efte o državni pomoči vložiti ničnostno tožbo v skladu s členom 36 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču. […] (36). […] (37).

2.2.2.   Pristojnost

(28)

Načelo procesne avtonomije pomeni, da se v nacionalnem pravnem sistemu vsake države EGP določijo sodišča, ki so pristojna za odločanje v postopkih v zvezi z dodelitvijo nezakonite pomoči. To pomeni tudi, da države EGP določijo podrobna postopkovna pravila, ki urejajo te tožbe, pod pogojem, da se upoštevata načeli enakovrednosti in učinkovitosti (38).

(29)

Ker o tem ni specifičnih pravil prava EGP, se strukture pravosodnih sistemov držav EGP zelo razlikujejo. Nekaj držav EGP je sicer ustanovilo specializirana sodišča za zadeve v zvezi z državno pomočjo, druge pa so izključno pristojnost dodelile senatom obstoječih sodišč ali sprejele postopkovna pravila, ki pojasnjujejo pristojnost sodišč v zadevah javnega in zasebnega izvrševanja (39). V večini držav EGP so za uporabo pravil o državni pomoči pristojna civilna in upravna sodišča (40).

2.2.3.   Načelo pravnomočnosti

(30)

Načelo pravnomočnosti določa, da pravnomočnih sodb ni več mogoče izpodbijati. To velja, kadar so bila izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva ali ko so se iztekli roki zanje. Namen načela pravnomočnosti je zagotoviti stabilnost prava in pravnih razmerij in učinkovito izvajanje sodne oblasti ter je določeno tako v pravnem redu EGP kot v nacionalnih pravnih sistemih (41). V skladu s sodno prakso velja, da če na tem področju ni zakonodaje EGP, se načelo pravnomočnosti uporablja v skladu z nacionalnim pravnim redom držav EGP na podlagi načela postopkovne avtonomije držav EGP. Vendar morajo biti taka postopkovna pravila skladna z načeloma enakovrednosti in učinkovitosti (42).

(31)

[…] (43). Nacionalna sodišča morajo zagotoviti polni učinek določb prava EGP. V skladu s Protokolom 35 k Sporazumu EGP morajo države Efte, ki so del EGP, zagotoviti, da v primeru nasprotja med izvedenimi pravili EGP in drugimi zakonskimi določbami prevladajo izvedena pravila EGP (*). To velja tudi za nacionalna pravila, ki določajo načelo pravnomočnosti (44).

(32)

Sodna praksa sodišč EGP je omejila načelo pravnomočnosti na področju državnih pomoči. Uporaba načela pravnomočnosti ne sme omejevati izključne pristojnosti, ki jo ima Nadzorni organ Efte na podlagi Sporazuma EGP za ocenjevanje združljivosti državne pomoči (45). Poleg tega okoliščina, da je nacionalno sodišče izključilo obstoj državne pomoči v zvezi z ukrepom, Nadzornemu organu Efte ne more preprečiti, da bi pozneje ugotovil, da zadevni ukrep pomeni nezakonito in nezdružljivo državno pomoč (46). To velja tudi za sodbe nacionalnega sodišča, ki odloča na zadnji stopnji (47). Prav tako to velja, kadar se nacionalna pravila o pravnomočnosti uporabljajo za tožbene razloge, ki bi se v sodnem postopku lahko uveljavljali, vendar se niso (48).

3.   VLOGA NADZORNEGA ORGANA EFTE

(33)

Namen sistema predhodnega nadzora, vzpostavljenega s členom 1(3) dela I Protokola 3, je zagotoviti, da se lahko izvaja le združljiva pomoč (49). Da se doseže ta cilj, je treba izvajanje načrtovane pomoči, za katero ne velja skupinska izjema, odložiti, dokler Nadzorni organ Efte ne sprejme sklepa o njeni združljivosti z delovanjem Sporazuma EGP (50).

3.1.   Izključna pristojnost Nadzornega organa Efte

(34)

Nadzorni organ Efte na splošno izvaja svojo pristojnost ocenjevanja združljivosti ukrepa pomoči v dveh korakih. Najprej oceni, ali se ukrep šteje za državno pomoč na podlagi člena 61(1) Sporazuma EGP (51), nato pa prouči, ali je ukrep združljiv z delovanjem Sporazuma EGP. Prvi korak, tj. presoja obstoja pomoči, spada v pristojnost tako Nadzornega organa Efte kot nacionalnih sodišč, saj morajo slednja morda ugotoviti, ali za ukrep velja obveznost mirovanja (52) (glej oddelka 4.2.1 in 4.2.2). Drugi korak, tj. ocena združljivosti, spada v izključno pristojnost Nadzornega organa Efte. Ocena združljivosti mora biti vključena v sklep (53), ki je predmet preizkusa Sodišča Efte (54).

(35)

Nadzorni organ Efte lahko odloči glede združljivosti ukrepa z delovanjem Sporazuma EGP bodisi po predhodni proučitvi (kadar ne dvomi o združljivosti ukrepa z delovanjem Sporazuma EGP) (55) bodisi po uradni preiskavi (kadar v okviru predhodne proučitve dvomi o združljivosti ukrepa z delovanjem Sporazuma EGP) (56). Nadzorni organ Efte ob začetku formalne preiskave sprejme sklep, v katerem predstavi svojo predhodno oceno značaja državne pomoči zadevnega ukrepa in navede svoje dvome glede združljivosti ukrepa z delovanjem Sporazuma EGP (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) (57).

(36)

Izključna pristojnost Nadzornega organa Efte za oceno združljivosti državne pomoči lahko omeji nacionalna sodišča pri izvajanju njihove pristojnosti za uporabo členov 61(1) in 1(3) dela I Protokola 3 (glej oddelek 4.1) (58). To velja za sklepe o začetku postopka, ki imajo do ocene združljivosti ukrepa določene pravne posledice za postopke pred nacionalnimi sodišči (glej oddelek 4.1.1.2).

(37)

V okviru Sporazuma EGP morajo nacionalna sodišča upoštevati presojo Nadzornega organa Efte o obstoju pomoči, kot je določena v končnem sklepu Nadzornega organa Efte, sprejetem pred odločitvijo nacionalnega sodišča (59). Nasprotno pa, če nacionalno sodišče odloči, preden Nadzorni organ Efte sprejme sklep, ta odločba sodišča, tudi če je postala pravnomočna, Nadzornemu organu Efte ne more preprečiti, da bi v danem trenutku uveljavljal izključno pristojnost, ki jo ima na podlagi Sporazuma EGP (glej oddelek 2.2.3) (60).

3.2.   Pooblastila Nadzornega organa Efte za izvrševanje pravil o državni pomoči

(38)

Kadar Nadzorni organ Efte ugotovi, da proučeni ukrep pomeni nezakonito in nezdružljivo državno pomoč, ter želi uvesti popravne ukrepe zaradi kršitve pravil o državni pomoči, mora načeloma sprejeti končni sklep, s katerim zaključi formalno preiskavo in odredi vračilo te pomoči („sklep o vračilu“) (61).

(39)

Poslovnik na področju državnih pomoči kodificira izvršilna pooblastila Nadzornega organa Efte (62). V skladu s členom 14(1) dela II Protokola 3 mora Nadzorni organ Efte s sprejetjem sklepa odrediti vračilo nezakonite in nezdružljive pomoči. Kadar v sklepu ugotovi, da je ukrep pomoči nezakonit in nezdružljiv z delovanjem Sporazuma EGP, nima diskrecijske pravice in mora odrediti vračilo pomoči (63), razen če bi bilo to v nasprotju s katerim od splošnih načel prava EGP (64). Poleg tega pooblastila Nadzornega organa Efte za odreditev vračila zastarajo v 10 letih od dne dodelitve nezakonite pomoči upravičencu (65).

(40)

V nekaterih primerih lahko Nadzorni organ Efte v skladu s členom 11 dela II Protokola 3 po lastni presoji sprejme začasne ukrepe, dokler ne zaključi ocene združljivosti. Zlasti lahko izda odredbo o začasnem odlogu ali vračilu pomoči, če so izpolnjeni nekateri pogoji (66). Namen teh ukrepov je omejiti škodo, povezano z izvajanjem pomoči, ki krši obveznosti priglasitve in mirovanja (67).

4.   VLOGA NACIONALNIH SODIŠČ

(41)

Medtem ko mora Nadzorni organ Efte proučiti združljivost ukrepa pomoči z delovanjem Sporazuma EGP, tudi kadar je že ugotovil, da je bil pri izvajanju ukrepa kršen člen 1(3) dela I Protokola 3, je glavna naloga nacionalnih sodišč ohranjati pravice posameznikov, ki jih je ta kršitev prizadela (68).

(42)

Nacionalna sodišča so pristojna za zagotavljanje učinkovitega pravnega varstva tretjim osebam (69). Njihov prispevek k sistemu nadzora državnih pomoči je še posebej potreben v primerih, ko je dodeljena nezakonita pomoč, Nadzorni organ Efte pa o istem ukrepu ni sprejel končnega sklepa ali do sprejetja takega sklepa, pa tudi v primerih, ko je bila morebiti združljiva pomoč dodeljena ob kršitvi obveznosti mirovanja (70).

4.1.   Razmejitev pristojnosti nacionalnih sodišč pri uporabi pravil o državni pomoči

(43)

Nacionalna sodišča so pristojna za razlago in uporabo člena 61(1) Sporazuma EGP in člena 1(3) dela I Protokola 3. Natančneje, nacionalna sodišča pri izvajanju njihove pristojnosti za presojo obstoja državne pomoči v odsotnosti sklepa Nadzornega organa Efte v zvezi z istim ukrepom (71) zavezuje le objektivni pojem državne pomoči (72).

(44)

Nadzorni organ Efte tudi opravi presojo obstoja državne pomoči, kar je običajno prvi korak pred oceno njene združljivosti. Zato bi lahko vsi postopki pred Nadzornim organom Efte, pred ali po postopkih pred nacionalnimi sodišči, vplivali na slednje (73), kot je pojasnjeno v oddelku 4.1.1.

4.1.1.   Po sklepu Nadzornega organa Efte

(45)

Nacionalna sodišča se morajo vzdržati sprejemanja odločitev, ki so v nasprotju s sklepom Nadzornega organa Efte (74), da ne bi kršila Sporazuma EGP, in morajo zato upoštevati presojo Nadzornega organa Efte o obstoju državne pomoči. Nacionalna sodišča prav tako niso pristojna za razglasitev neveljavnosti sklepov Nadzornega organa Efte (75). To pristojnost ima v skladu s členom 36 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču samo Sodišče Efte (76).

(46)

Če nacionalno sodišče dvomi o razlagi ali veljavnosti sklepa Nadzornega organa Efte, lahko Nadzorni organ Efte zaprosi za pojasnilo (glej oddelek 5.1). Če se pojavi vprašanje glede razlage Sporazuma EGP, lahko nacionalno sodišče (77) pri Sodišču Efte vloži zahtevek za svetovalno mnenje v skladu s členom 34 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču (78).

4.1.1.1.   Po sklepu Nadzornega organa Efte, s katerim je bila pomoč razglašena za združljivo

(47)

Končni sklep Nadzornega organa Efte o priznanju združljivosti nezakonite pomoči po njeni dodelitvi ne pomeni naknadne legalizacije ukrepov za izvajanje, ki so bili sprejeti v nasprotju z obveznostjo mirovanja iz Protokola 3 (79).

(48)

V tem okviru morajo nacionalna sodišča posameznikom zagotoviti, da bodo iz kršitve obveznosti mirovanja izpeljane vse ustrezne posledice (80), vključno z odreditvijo vračila obresti za obdobje nezakonitosti v skladu z njihovim nacionalnim pravom (81).

(49)

Iz tega sledi, da bi moralo sodišče ugoditi tožbi, kadar želi tretja oseba pred nacionalnim sodiščem doseči odpravo prednosti, povezanih s predčasnim izvajanjem pomoči, tudi če je Nadzorni organ Efte zadevno pomoč že razglasil za združljivo. Vsaka drugačna razlaga bi državam Efte, ki so del EGP, omogočila neupoštevanje določb Protokola 3, s čimer bi se tem določbam odvzel polni učinek (82).

4.1.1.2.   Po sklepu Nadzornega organa Efte o začetku postopka

(50)

Drugače je, če je Nadzorni organ Efte na podlagi člena 4(4) dela II Protokola 3 zgolj začel postopek preiskave v zvezi z ukrepom pomoči, ki je bil predložen nacionalnemu sodišču. Nadzorni organ Efte v sklepu o začetku postopka načeloma dvomi, da je ukrep pomoči združljiv z delovanjem Sporazuma EGP. Čeprav se ti dvomi na splošno nanašajo na združljivost pomoči, je presoja obstoja pomoči po naravi predhodna in izhaja iz prvotne proučitve zadevnega ukrepa (83).

(51)

V skladu s členom 3 Sporazuma EGP in členom 2 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču morajo nacionalna sodišča upoštevati pravni položaj, ki izhaja iz še nedokončanih postopkov pred Nadzornim organom Efte, tudi če je začasen.

(52)

To pomeni, da morajo nacionalna sodišča med postopkom preiskave iz samega sklepa o začetku postopka izpeljati pravne posledice. Če bi nacionalno sodišče po sklepu o začetku postopka štelo, da ta ukrep ne pomeni pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, bi bil ogrožen učinek člena 1(3) dela I Protokola 3 (84).

(53)

V ta namen morajo nacionalna sodišča sprejeti vse ustrezne ukrepe za odpravo morebitne kršitve obveznosti mirovanja. Nacionalna sodišča lahko odločijo, da bodo odložila izvajanje zadevnega preiskovanega ukrepa in odredila vračilo že izplačanih zneskov. Prav tako lahko odredijo druge začasne ukrepe za zaščito interesov zadevnih strank in učinkovitosti sklepa Nadzornega organa Efte o začetku postopka (85).

(54)

Poleg tega nacionalna sodišča ne morejo preprosto prekiniti postopka, dokler Nadzorni organ Efte ne sprejme končnega sklepa (86), saj bi to pomenilo ohranitev prednosti na trgu kljub morebitni kršitvi obveznosti mirovanja.

(55)

Enake omejitve lahko veljajo za nacionalna sodišča, kadar Sodišče Efte končni sklep Nadzornega organa Efte (87) razglasi za ničnega, saj Nadzornemu organu Efte ni treba ponovno začeti postopka od začetka, ampak lahko nadaljuje na točki, na kateri je prišlo do nezakonitosti (88). Sklep o začetku postopka lahko torej velja, dokler Nadzorni organ Efte ne sprejme novega končnega sklepa. V teh okoliščinah morajo nacionalna sodišča torej zagotoviti spoštovanje obveznosti mirovanja, ki izhaja iz začetka formalnega postopka, na primer s preprečitvijo vračila izterjane pomoči.

4.2.   Pristojnosti nacionalnih sodišč

(56)

Kot je navedeno v odstavkih 11 do 13, morajo nacionalna sodišča ugotoviti, ali je bila državna pomoč dodeljena v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3, v obsegu izključne pristojnosti Nadzornega organa Efte za ocenjevanje združljivosti pomoči in morebitnih že obstoječih sklepov Nadzornega organa Efte o istem ukrepu.

(57)

Nacionalna sodišča izvedejo svojo oceno v dveh korakih: najprej ocenijo naravo ukrepa, da bi ugotovila, ali se šteje za državno pomoč na podlagi člena 61(1) Sporazuma EGP; če ugotovijo, da ukrep pomeni državno pomoč, morajo nato ugotoviti, ali za ukrep velja obveznost mirovanja. Kadar nacionalna sodišča ugotovijo kršitev obveznosti mirovanja, morajo sprejeti ustrezna pravna sredstva za zaščito pravic posameznikov, na katere takšna kršitev vpliva.

4.2.1.   Presoja obstoja pomoči

(58)

Sodišča EGP so potrdila, da so poleg Nadzornega organa Efte za razlago pojma državne pomoči pristojna tudi nacionalna sodišča (89).

(59)

Za ugotovitev obstoja državne pomoči je treba pogosto oceniti vrsto kompleksnih vprašanj (glej odstavek 14). Nadzorni organ Efte je v obvestilu o pojmu državne pomoči po členu 61(1) Sporazuma EGP (90) podal podrobna navodila, ki so lahko v pomoč nacionalnim sodiščem.

(60)

Kadar se pojavijo dvomi o obstoju elementov državne pomoči, lahko nacionalna sodišča Nadzorni organ Efte zaprosijo za mnenje (glej oddelek 5.1.1.2). Nacionalna sodišča imajo tudi možnost, da pridobijo svetovalno mnenje Sodišča Efte na podlagi člena 34 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču.

4.2.2.   Ocena obstoja kršitve obveznosti mirovanja

(61)

Pri ocenjevanju, ali za ukrep pomoči velja obveznost mirovanja, morajo nacionalna sodišča proučiti, ali za ukrep velja ena od izjem od obveznosti priglasitve (glej oddelek 1.2). Nacionalna sodišča zlasti ocenijo, ali zadevni ukrep izpolnjuje merila iz uredbe o skupinskih izjemah oziroma ali pomeni veljavno pomoč.

(62)

Če ukrep pomoči izpolnjuje vse ustrezne pogoje iz uredbe o skupinskih izjemah, je izvzet iz predhodne priglasitve Nadzornemu organu Efte in se šteje za združljivega z delovanjem Sporazuma EGP.

(63)

Za veljavno pomoč ne velja obveznost držav Efte, ki so del EGP, v zvezi s priglasitvijo na podlagi člena 1(3) dela I Protokola 3, temveč zanjo velja drugačen sistem nadzora s strani Nadzornega organa Efte na podlagi člena 62(1)(b) Sporazuma EGP. Vendar spremembe veljavne pomoči v smislu člena 1(c) dela II Protokola 3 ne spadajo v pojem veljavne pomoči.

4.2.2.1.   Uporaba pogojev iz uredb o skupinskih izjemah

(64)

Države Efte se lahko zanašajo na to, da je ukrep izvzet iz obveznosti priglasitve, če izpolnjuje splošne in posebne pogoje, določene v uredbah o skupinskih izjemah. Če pa država Efte, ki je del EGP, izvaja ukrep pomoči, ki ne izpolnjuje vseh ustreznih pogojev za veljavne skupinske izjeme brez predhodne priglasitve Nadzornemu organu Efte, je izvajanje te pomoči nezakonito.

(65)

Obveznosti priglasitve in mirovanja, ki izhajata iz Protokola 3, nista zavezujoči le za nacionalna sodišča, ampak tudi za vse upravne organe držav Efte, ki so del EGP (91).

(66)

Nacionalna sodišča morajo pri presoji, ali je bil ukrep državne pomoči zakonito izveden, preveriti, ali so bili izpolnjeni pogoji iz uredbe o skupinskih izjemah, da bi ugotovila, ali je bil ukrep izvzet iz obveznosti priglasitve. Sodišče je opredelilo obseg pristojnosti nacionalnih sodišč pri ugotavljanju, ali so bili pogoji iz uredbe o splošnih skupinskih izjemah pravilno uporabljeni (92), tj. v obsegu, v katerem lahko nacionalna sodišča razlagajo njene določbe.

(67)

Namen sprejetja uredb o skupinskih izjemah ni prenesti ocenjevanje združljivosti državne pomoči z delovanjem Sporazuma EGP na države Efte, ki so del EGP, saj to ostaja v izključni pristojnosti Nadzornega organa Efte (93). Vendar so nacionalna sodišča dolžna ugotoviti, ali so nacionalni organi dodelili pomoč, ki v celoti izpolnjuje splošne in posebne pogoje iz veljavne uredbe o skupinskih izjemah, kot se razlagajo ozko (94).

(68)

Če je bila pomoč izvedena na podlagi uredbe o skupinskih izjemah, ne da bi bili izpolnjeni vsi veljavni pogoji, prejemnik te pomoči ne more legitimno pričakovati, da je bila dodelitev pomoči zakonita (95). To pa zato, ker nacionalni organi niso pooblaščeni za sprejetje končnih sklepov, s katerimi se ugotovi, da ni obveznosti priglasitve pomoči (96).

4.2.2.2.   Veljavna pomoč

(69)

Kot je navedeno v odstavku 63, v nasprotju z novo pomočjo za veljavno pomoč ne velja obveznost priglasitve. Nadzorni organ Efte je izključno pristojen za oceno, ali je veljavna pomoč še vedno združljiva z delovanjem Sporazuma EGP, in za predlaganje ustreznih ukrepov, kadar meni, da shema ni več združljiva. Pri izvajanju pravil o državni pomoči je vloga nacionalnih sodišč omejena na presojo, ali ukrep pomoči pomeni veljavno pomoč v smislu člena 1(1) dela I Protokola 3. Če ukrep pomeni veljavno pomoč, ne gre za kršitev člena 1(3) dela I Protokola 3, ki bi jo moralo nacionalno sodišče odpraviti.

(70)

Sporazum EGP ne daje nobenih usmeritev glede opredelitve ukrepa pomoči kot veljavne pomoči. Okoliščine, v katerih se pomoč šteje za veljavno, so opredeljene v določbah člena 1(b) dela II Protokola 3 (97). Vendar Protokol 3 ne vsebuje nobene določbe v zvezi s pooblastili in obveznostmi nacionalnih sodišč (98).

4.2.3.   Varstvo pravic posameznikov v primeru kršitve obveznosti mirovanja

(71)

Nacionalna sodišča lahko za zaščito pravic posameznikov pred nezakonitim izvajanjem državne pomoči glede na okoliščine sprejmejo različne vrste pravnih sredstev. Med drugim se lahko odločijo, da začasno odložijo ali prekinejo izvajanje ukrepa (oddelek 4.2.3.1), odredijo vračilo že izplačanih zneskov (oddelek 4.2.3.2) ali sprejmejo drugačne začasne ukrepe za drugačno zaščito interesov zadevnih strank (oddelek 4.2.3.3) (99). Nazadnje se lahko od njih zahteva, da odločijo o nadomestilu za škodo, ki so jo tretje osebe utrpele zaradi nezakonitega izvajanja državne pomoči (oddelek 4.2.3.4). Vsekakor morajo nacionalna sodišča posameznikom zagotoviti, da bodo v skladu z nacionalnim pravom sprejeti vsi ustrezni ukrepi za odpravo posledic kršitve člena 1(3) dela I Protokola 3 (100).

4.2.3.1.   Začasni odlog ali prekinitev izvajanja ukrepa

(72)

Če državni organ še ni izvedel ukrepa državne pomoči, dodeljenega ob kršitvi člena 1(3) dela I Protokola 3, morajo nacionalna sodišča preprečiti njegovo izvajanje bodisi z njegovo začasno odložitvijo bodisi z njegovo prekinitvijo. Takšno pravno sredstvo je lahko primerno tudi v primerih, ko je ukrep državne pomoči začel veljati, vendar pomoč še ni bila izplačana (v celoti ali delno), ne glede na potrebo po vložitvi dodatnih pravnih sredstev za del pomoči, ki je že bil plačan.

(73)

Pravo EGP nacionalnim sodiščem ne nalaga nobenega konkretnega zaključka, ki bi ga morala nujno sprejeti v zvezi z veljavnostjo akta o dodelitvi nezakonite državne pomoči. Zahteva le, da sprejmejo učinkovite ukrepe za preprečitev izplačila nezakonite pomoči upravičencu. Vendar lahko v skladu z nacionalnim pravom obstajajo primeri, v katerih se lahko nezakonito izvajanje ukrepa začasno odloži z razveljavitvijo akta o dodelitvi (101).

(74)

V skladu s tem lahko nacionalna sodišča pogodbo, s katero je dodeljena pomoč, razglasijo za nično, razveljavijo sklep organa države Efte, ki je del EGP, o dodelitvi pomoči ali odložijo njeno izvajanje (med drugim v primerih, ko je pomoč dodeljena v obliki dostopa do objekta ali storitve).

(75)

Kadar se pomoč dodeli v obrokih, bi morala nacionalna sodišča odrediti začasni odlog prihodnjih plačil.

4.2.3.2.   Vračilo

(76)

Kadar je bila nezakonita pomoč upravičencu že izplačana, morajo nacionalna sodišča načeloma in v odsotnosti sklepa Nadzornega organa Efte, s katerim bi bila pomoč razglašena za združljivo, odrediti vračilo celotnega nezakonito plačanega zneska (102). Ukinitev pomoči z vračilom je logična posledica njene nezakonitosti (103).

(77)

Da bi se ponovno vzpostavilo stanje, ki je obstajalo pred dodelitvijo pomoči, morajo nacionalna sodišča v celoti odpraviti prednost, ki je bila nezakonito dodeljena upravičencu. Taka prednost zajema pomoč (v nadaljnjem besedilu: glavnica pomoči) in neplačilo obresti, ki bi jih podjetje plačalo v obdobju nezakonitosti (in s tem v obdobju izboljšanega konkurenčnega položaja podjetja), če bi si moralo znesek v višini pomoči izposoditi na trgu (v nadaljnjem besedilu: obresti na nezakonito pomoč) (104). Zato morajo nacionalna sodišča odrediti vračilo glavnice pomoči in obresti na nezakonito pomoč.

(78)

Če pred nacionalnim sodiščem in pred Nadzornim organom Efte potekajo vzporedni postopki in če Nadzorni organ Efte pomoč razglasi za nezdružljivo, mora nacionalno sodišče iz tega izpeljati ustrezne posledice v skladu z nacionalnimi pravili, ki urejajo izvajanje sklepov o vračilu (105).

(79)

Kot je navedeno v odstavku 48, če Nadzorni organ Efte razglasi pomoč za združljivo, pravo EGP državam Efte, ki so del EGP, nalaga le, da izterjajo obresti na nezakonito pomoč v zvezi z obdobjem nezakonitosti (106), ki traja od izplačila pomoči do razglasitve njene združljivosti.

(80)

Če se sklep Nadzornega organa Efte, s katerim je ukrep razglašen za združljivega, razglasi za ničnega, Nadzorni organ Efte tega ukrepa ne more šteti za odobrenega in šteje se, da je njegovo izvajanje nezakonito (107). V tem primeru se prejemnik ne more sklicevati na legitimno pričakovanje glede zakonitosti pomoči, saj je bila vložena tožba za razglasitev ničnosti pozitivnega sklepa (108).

(81)

Kar zadeva izračun obresti na nezakonito pomoč, se v odsotnosti sklepa Nadzornega organa Efte o vračilu za vračilo nezakonite pomoči s strani države Efte, ki je del EGP, ne uporabljajo niti člen 14(2) dela II Protokola 3 niti člena 9 in 11 Sklepa št. 195/04/COL (109). Zato morajo v takih primerih organi zadevne države Efte, ki je del EGP, obresti na nezakonito pomoč izračunati v skladu z veljavnimi pravili nacionalnega prava, če sta izpolnjena dva pogoja. Prvič, ta pravila morajo spoštovati načeli enakovrednosti in učinkovitosti (glej oddelek 2.2), in drugič, obresti na nezakonito pomoč je treba izračunati minimalno po stopnji, ki je enaka tisti, ki bi se uporabila, če bi si moral upravičenec v tem obdobju znesek zadevne pomoči izposoditi na trgu (110).

(82)

Kar zadeva zastaralni rok, ki se uporablja za pooblastila nacionalnega sodišča za odreditev vračila, so sodišča EGP odločila, da se desetletni zastaralni rok iz postopkovne uredbe in dela II Protokola 3 uporablja samo za Komisijo in Nadzorni organ Efte (111). Dokler nacionalni postopki določajo daljši zastaralni rok, mora nacionalni sodnik vračilo pomoči, dodeljene ob kršitvi obveznosti mirovanja, odrediti tudi po izteku zastaralnega roka, določenega za Nadzorni organ Efte. Nacionalni zastaralni roki, krajši od deset let, so prav tako zavezujoči za nacionalna sodišča, razen če Nadzorni organ Efte sprejme sklep o vračilu (112). Kadar Nadzorni organ Efte sprejme sklep o vračilu, države Efte, ki so del EGP, ne morejo upravičiti neizvršitve navedenega sklepa na podlagi zahtev nacionalnega prava, kot so nacionalni zastaralni roki (113).

4.2.3.3.   Začasni ukrepi

(83)

Nacionalna sodišča morajo v okviru obveznosti, ki jih imajo na podlagi člena 1(3) dela I Protokola 3, sprejeti začasne ukrepe, kadar je to primerno za zaščito pravic posameznikov in učinka člena 1(3) dela I Protokola 3, kakor je prenesen v nacionalno pravo (114). Nacionalna sodišča te ukrepe, namenjene začasni odpravi protikonkurenčnih učinkov pomoči (115), sprejmejo v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, če sta izpolnjena pogoja enakovrednosti in učinkovitosti (glej oddelek 2.2).

(84)

Nacionalna sodišča se lahko za sprejetje začasnih ukrepov odločijo, kadar je bila domnevno nezakonita pomoč že izplačana (116) ali bo izplačana v kratkem. V prvem primeru lahko nacionalna sodišča odredijo bodisi vračilo pomoči z obrestmi na nezakonito pomoč bodisi začasni prenos pomoči na blokiran račun, vključno z obrestmi za obdobje med izvajanjem pomoči in njenim prenosom. Ti možnosti zagotavljata, da upravičenec ne razpolaga več s prednostjo, povezano z domnevno nezakonito pomočjo. Če obstaja tveganje, da bo pomoč izplačana v kratkem, lahko sodišče izda začasno odredbo, s katero prepreči izplačilo domnevno nezakonite pomoči, dokler se zadeva ne reši vsebinsko (117).

(85)

Preiskava Nadzornega organa Efte, ki poteka, ne razreši nacionalnega sodišča obveznosti varovanja pravic posameznikov na podlagi člena 1(3) dela I Protokola 3 (118). Nacionalno sodišče lahko zato sprejme ustrezne začasne ukrepe za obravnavo posledic morebitne kršitve obveznosti mirovanja.

(86)

Nacionalna sodišča so dolžna sprejeti začasne ukrepe, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) ni dvoma glede obstoja državne pomoči; (b) pomoč se bo v kratkem začela izvajati ali se je izvajala; in (c) niso bile ugotovljene nobene izjemne okoliščine, zaradi katerih bi bilo vračilo neprimerno (119).

4.2.3.4.   Odškodninska tožba

(87)

Od nacionalnih sodišč se lahko na podlagi njihove vloge v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 tudi zahteva, da odločajo o zahtevkih za povračilo škode, ki jo je nezakonita državna pomoč povzročila tretjim osebam. Če so ti zahtevki uspešni, tožečim strankam zagotavljajo neposredno finančno nadomestilo za nastalo škodo.

(88)

Sodišče je večkrat razsodilo, da lahko oškodovane tretje osebe take odškodninske tožbe vložijo pred nacionalnimi sodišči v skladu z nacionalno zakonodajo (120), pri čemer je treba zagotoviti skladnost z načeloma enakovrednosti in učinkovitosti (glej oddelek 2.2).

(89)

[…] (121) […] (122). V skladu s sodno prakso Sodišča Efte v zadevi Sveinbjörnsdóttir (123) morajo države Efte, ki so del EGP, nadomestiti izgubo in škodo, ki ju je posameznikom povzročila kršitev prava EGP in za kateri je odgovorna država (124). Taka odgovornost obstaja, če so izpolnjene naslednje zahteve: (a) namen kršenega pravnega pravila je zagotoviti pravice posameznikom; (b) kršitev je dovolj huda; in (c) obstaja neposredna vzročna zveza med kršitvijo obveznosti države Efte, ki je del EGP, in škodo, ki so jo utrpeli oškodovanci (125).

(90)

Prvi zahtevi iz odstavka 89 bosta na splošno izpolnjeni v razmerju do kršitev člena 1(3) dela I Protokola 3. Sodišče je potrdilo obstoj pravic posameznikov na podlagi te določbe in pojasnilo, da je varovanje teh pravic dejanska naloga nacionalnih sodišč (126).

(91)

Ker so organi držav Efte, ki so del EGP, načeloma dolžni priglasiti ukrepe državne pomoči pred njihovim izvajanjem, bo kršitev člena 1(3) dela I Protokola 3 v večini primerov glede na sodno prakso sodišč EGP zadostovala za ugotovitev obstoja hude kršitve. Ob prisotnosti državne pomoči organi držav Efte, ki so del EGP, običajno ne morejo trditi, da niso bili seznanjeni z obveznostjo mirovanja, saj je poleg smernic Nadzornega organa Efte o uporabi člena 61(1) Sporazuma EGP in člena 1(3) dela I Protokola 3 na voljo tudi dovolj obsežna sodna praksa. V primeru dvoma in zaradi pravne varnosti lahko države Efte, ki so del EGP, ukrep vedno Nadzornemu organu Efte priglasijo pred začetkom njegovega izvajanja (127).

(92)

Tretja zahteva iz odstavka 89, da mora kršitev prava EGP povzročiti resnično in dejansko finančno škodo tožeči stranki, je lahko izpolnjena na različne načine. V študiji o izvrševanju je bilo poudarjeno, da so nacionalna sodišča redko dodelila odškodnino, pri čemer je bilo pojasnjeno, da sta glavni oviri za tožeče stranke količinska opredelitev škode in vzpostavitev vzročne zveze med škodo in nezakonito pomočjo (128). Študija o izvrševanju v državah Efte, ki so del EGP, je pokazala, da nacionalna sodišča v državah Efte, ki so del EGP, doslej niso nikoli dodelila odškodnine.

(93)

Tožeče stranke pogosto zatrjujejo, da je pomoč neposredno povzročila izgubo dobička. Ob takih trditvah bi moralo nacionalno sodišče upoštevati naslednje: (a) na podlagi zahtev enakovrednosti in učinkovitosti v skladu s pravom EGP nacionalna pravila ne smejo izključiti odgovornosti države članice Efte, ki je del EGP, za izgubo dobička (129). Če bi nacionalno pravo vključevalo tako izjemo, nacionalno sodišče ne bi smelo uporabiti take določbe v zvezi z odškodninskimi zahtevki zaradi kršitve člena 1(3) dela I Protokola 3; (b) opredelitev dejanskega zneska izgubljenega dobička bo lažja, če nezakonita pomoč upravičencu omogoči, da od tožeče stranke prevzame pogodbo ali določeno poslovno priložnost, pri čemer je upravičenec slednjo že izvedel oziroma izkoristil; (c) kadar pa pomoč povzroči zgolj izgubo tržnega deleža, je potrebna bolj kompleksna količinska opredelitev škode. Eden od možnih načinov obravnavanja takih primerov bi lahko bila primerjava dejanskega dohodkovnega položaja tožeče stranke (na podlagi bilance uspeha) s hipotetičnim dohodkovnim položajem, če nezakonita pomoč ne bi bila dodeljena (130); (d) pojavijo se lahko okoliščine, v katerih škoda, ki jo utrpi tožeča stranka, presega izgubljeni dobiček. To se lahko zgodi, na primer, kadar mora tožeča stranka zaradi nezakonite pomoči zapreti podjetje.

(94)

Nacionalna postopkovna pravila nacionalnim sodiščem včasih omogočajo, da se pri določitvi dejanskega zneska odškodnine za škodo zanesejo na izvedenčev nasvet. V tem primeru in ob upoštevanju načela učinkovitosti (131) bi se take ocene lahko uporabile tudi za odškodninske zahtevke na podlagi člena 1(3) dela I Protokola 3, kakor je prenesen v nacionalno pravo.

(95)

Možnost vložitve odškodninskega zahtevka načeloma ni odvisna od vzporednih preiskav Nadzornega organa Efte v zvezi z istim ukrepom pomoči. Potekajoča preiskava Nadzornega organa Efte ne razreši nacionalnih sodišč obveznosti varovanja pravic posameznikov na podlagi člena 1(3) dela I Protokola 3 (132). Ker tožeče stranke morda lahko dokažejo, da so utrpele izgubo zaradi predčasnega izvajanja pomoči, in natančneje, zaradi nezakonite časovne prednosti upravičenca do pomoči, uspešne odškodninske tožbe niso izključene niti, kadar je Nadzorni organ Efte pred odločitvijo nacionalnega sodišča pomoč že razglasil za združljivo (133).

(96)

Sodišče je opozorilo, da se državna pomoč po pravni naravi bistveno razlikuje od odškodnine, katere plačilo se lahko naloži nacionalnim organom za nadomestitev škode, ki so jo povzročili posameznikom (sodna praksa v zadevi Asteris) (134). Vendar morajo nacionalna sodišča pri odločanju o nadomestilu tretjim osebam za stroške, ki so nastali neposredno zaradi nezakonite pomoči, paziti, da ne sprejemajo odločb, katerih učinek je dodelitev pomoči (135) ali razširitev kroga upravičencev (136).

(97)

Čeprav lahko posamezniki pri nacionalnih sodiščih zahtevajo, da ta odredijo plačilo odškodnine, do katere menijo, da so upravičeni, take tožbe ne morejo povzročiti izogibanja učinkoviti uporabi pravil EGP o državni pomoči (137). Zlasti posamezniki, ki bi bili v skladu z nacionalno zakonodajo lahko upravičeni do pomoči, ki ni bila priglašena Nadzornemu organu Efte in je Nadzorni organ Efte ni odobril, vendar take pomoči niso prejeli, ne morejo kot nadomestilo za škodo zahtevati zneska, enakovrednega znesku neprejete pomoči, saj bi to pomenilo posredno dodelitev nezakonite pomoči (138). Iz tega sledi, da se sodna praksa v zadevi Asteris ne nanaša na primere, v katerih tožeča stranka pri nacionalnem sodišču zahteva, naj se ji dodeli prejšnja državna pomoč, ki je tožeča stranka iz kakršnega koli razloga ni prejela (139).

(98)

Upravičenci do nezakonite pomoči včasih poskušajo od države zahtevati odškodnino, potem ko jim je bilo naloženo vračilo zneska. Navadno ti upravičenci navajajo argumente v zvezi z domnevno kršitvijo njihovih legitimnih pričakovanj. Kljub temu je Sodišče razsodilo, da nezakonito dodeljen ukrep ne more ustvariti legitimnega pričakovanja upravičenca, ki bi moral biti sposoben ugotoviti, ali je bil upoštevan pravilen postopek za dodelitev pomoči (140). Njihove trditve bi bilo treba torej zavrniti.

(99)

Čeprav je bila s sodno prakso priznana pravica EGP, v skladu s katero lahko tretje osebe, ki so utrpele škodo zaradi nezakonitega izvajanja pomoči, zahtevajo odškodnino od zadevne države EGP, so odškodninske tožbe proti upravičencem do pomoči dovoljene, vendar jih pravo EGP o državni pomoči ne zahteva, saj člen 61 Sporazuma EGP in člen 1(3) dela I Protokola 3 upravičencem ne nalagata nobenih neposrednih obveznosti. Sodišče je v sodbi v zadevi SFEI ugotovilo, da ker člen 108(3) PDEU (člen 1(3) dela I Protokola 3) upravičencu ne nalaga nobenih neposrednih obveznosti, kršitev navedenega člena ni zadostna podlaga za nastanek odgovornosti upravičenca (141). To ne posega v možnost vložitve odškodninske tožbe zoper upravičenca v skladu z nacionalno zakonodajo, na primer na podlagi nacionalnih določb, ki urejajo nepogodbeno odgovornost (142).

5.   SODELOVANJE MED NADZORNIM ORGANOM EFTE IN NACIONALNIMI SODIŠČI

(100)

Nadzorni organ Efte mora v skladu s členom 3 Sporazuma EGP in členom 2 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču podpirati nacionalna sodišča pri izpolnjevanju ključne vloge, ki jo imajo pri izvrševanju pravil o državni pomoči. Nasprotno pa lahko nacionalna sodišča Nadzorni organ Efte zaprosijo za pomoč pri uporabi teh pravil v okviru nerešene zadeve. Tesno sodelovanje med nacionalnimi sodišči in Nadzornim organom Efte prispeva k večji doslednosti (143) in učinkovitosti pri uporabi pravil o državni pomoči v vsem EGP.

5.1.   Pomoč Nadzornega organa Efte nacionalnim sodiščem

(101)

Kadar Nadzorni organ Efte pomaga nacionalnim sodiščem, mora upoštevati svojo dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti ter varovati svoje delovanje in neodvisnost (144). Pri izpolnjevanju svoje dolžnosti, ki jo ima do nacionalnih sodišč na podlagi člena 3 Sporazuma EGP in člena 2 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču, je Nadzorni organ Efte zavezan, da ostane nevtralen in objektiven. Nadzorni organ Efte lahko od nacionalnih sodišč zahteva, da mu pošljejo informacije in dokumente, potrebne za zagotovitev zahtevane pomoči. Kadar Nadzorni organ Efte pomaga nacionalnim sodiščem, tega ne počne v zasebne interese strank. Prispevek Nadzornega organa Efte je namreč del njegove dolžnosti, da zagotovi pravilno izvajanje pravil o državni pomoči in varuje javni interes (145). Nadzorni organ Efte zato ne bo zaslišal nobene stranke, udeležene v nacionalnem postopku.

(102)

Pomoč, ki se zagotavlja nacionalnim sodiščem na podlagi člena 3 Sporazuma EGP in člena 2 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču, ne posega v možnost (146) nacionalnih sodišč, da Sodišče Efte zaprosijo za svetovalno mnenje (147) o razlagi prava EGP v skladu s členom 34 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču (148). […] (149).

5.1.1.   Načini sodelovanja

(103)

Člen 3 Sporazuma EGP, ki se opira na člen 4(3) PEU, pogodbenicam nalaga obveznost, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti iz Sporazuma EGP, se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev Sporazuma EGP, in olajšajo sodelovanje v tem okviru. Poleg tega člen 2 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču državam Efte, ki so del EGP, nalaga obveznost, da sprejmejo vse ustrezne splošne ali posebne ukrepe, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti iz Sporazuma o nadzornem organu in sodišču, ter se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev Sporazuma o nadzornem organu in sodišču. (*) (**) (***) Različni načini sodelovanja so podrobneje pojasnjeni v oddelkih 5.1.1.1, 5.1.1.2 in 5.1.1.3 teh smernic.

5.1.1.1.   Pošiljanje informacij nacionalnim sodiščem

(104)

Nacionalna sodišča lahko Nadzorni organ Efte zaprosijo, naj jim pošlje informacije, s katerimi razpolaga (150).

(105)

Nacionalna sodišča lahko Nadzorni organ Efte zaprosijo za informacije o postopkih v zvezi z državno pomočjo, ki jih obravnava. To vključuje na primer informacije o tem: (a) ali pred Nadzornim organom Efte teče postopek v zvezi z ukrepom državne pomoči; (b) ali je država Efte, ki je del EGP, ustrezno priglasila določen ukrep pomoči v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3; (c) ali je Nadzorni organ Efte začel formalno preiskavo; in (d) ali je Nadzorni organ Efte že sprejel sklep (151).

(106)

Nacionalno sodišče lahko poleg tega Nadzorni organ Efte zaprosi tudi, naj mu pošlje dokumente, s katerimi razpolaga. To so med drugim lahko kopije veljavnih sklepov Nadzornega organa Efte, če še niso bili objavljeni na spletišču Nadzornega organa Efte, dejanski podatki, statistični podatki, tržne raziskave in ekonomske analize.

(107)

Dolžnost lojalnega sodelovanja iz člena 3 Sporazuma EGP in člena 2 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču zahteva, da Nadzorni organ Efte nacionalnim sodiščem zagotovi vse informacije, ki jih potrebujejo (152). Sem spadajo tudi informacije, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

(108)

Pri pošiljanju informacij nacionalnim sodiščem mora Nadzorni organ Efte spoštovati jamstva, ki so s členom 122 Sporazuma EGP in členom 14 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču dana fizičnim in pravnim osebam (153). V skladu s členom 14 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču člani, uradniki in drugi uslužbenci Nadzornega organa Efte ne smejo razkriti informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. To lahko vključuje zaupne informacije in poslovne skrivnosti.

(109)

Kadar namerava Nadzorni organ Efte nacionalnemu sodišču posredovati informacije, za katere velja poslovna skrivnost, nacionalno sodišče pozove, naj potrdi, da bo zagotovilo varstvo takih zaupnih informacij in poslovnih skrivnosti. Če nacionalno sodišče da tako zagotovilo (npr. z navedbo zadevne nacionalne pravne podlage), bo Nadzorni organ Efte poslal zahtevane informacije in označil tiste dele, za katere velja poslovna skrivnost in se zato ne smejo razkriti. Kadar pa nacionalno sodišče ne more dati takega zagotovila, Nadzorni organ Efte zahtevanih informacij ne pošlje (154).

(110)

Nadzorni organ Efte morda tudi v drugih primerih ne bo mogel razkriti informacij nacionalnim sodiščem. Zlasti lahko Nadzorni organ Efte zavrne pošiljanje informacij sodišču države Efte, ki je del EGP, kadar bi tako pošiljanje oviralo delovanje in neodvisnost Nadzornega organa Efte. To bi veljalo v primeru, kadar bi razkritje ogrozilo izpolnjevanje nalog, zaupanih Nadzornemu organu (155) Efte (na primer informacije o postopku notranjega odločanja v Nadzornem organu Efte).

(111)

Da bi zagotovil učinkovito sodelovanje z nacionalnimi sodišči, si Nadzorni organ Efte prizadeva, da jim zahtevane informacije zagotovi v enem mesecu od datuma zahteve. Kadar mora Nadzorni organ Efte od nacionalnih sodišč zahtevati dodatna pojasnila glede njihovih začetnih zahtevkov ali se posvetovati s tretjimi osebami, ki jih pošiljanje informacij neposredno zadeva, začne enomesečni rok teči znova od trenutka prejema pojasnila ali zaključka posvetovanja (156).

5.1.1.2.   Posredovanje mnenj glede vprašanj v zvezi z uporabo pravil o državni pomoči

(112)

V skladu s členom 3 Sporazuma EGP in členom 2 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču lahko nacionalna sodišča Nadzorni organ Efte zaprosijo za mnenje glede vprašanj v zvezi z uporabo pravil o državni pomoči (157).

(113)

Nacionalna sodišča morajo pri uporabi pravil o državni pomoči v zadevi, o kateri odločajo, spoštovati ustrezna pravila EGP in sodno prakso sodišč EGP. Brez poseganja v končno razlago Sporazuma EGP s strani sodišč EGP lahko nacionalna sodišča pri uporabi pravil o državni pomoči ravnajo v skladu s prakso odločanja Nadzornega organa Efte ter ustreznimi obvestili in smernicami Nadzornega organa Efte. Nacionalna sodišča lahko prav tako ravnajo v skladu s prejšnjimi mnenji Nadzornega organa Efte, objavljenimi na spletišču Nadzornega organa Efte, kadar zadevna vprašanja vsebujejo elemente, ki so podobni tistim, s katerimi se srečujejo druga nacionalna sodišča (158).

(114)

Vendar se lahko zgodi, da v določenih okoliščinah prejšnje odločitve ali mnenja Nadzornega organa Efte ter njegova obvestila in smernice nacionalnim sodiščem ne zagotavljajo zadostnih navodil. V skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena Sporazuma EGP in člena 2 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču ter glede na bistveno vlogo nacionalnih sodišč pri izvrševanju državne pomoči Nadzorni organ Efte nacionalnim sodiščem daje možnost, da v zvezi s pomembnimi vprašanji glede uporabe pravil o državni pomoči za mnenje zaprosijo Nadzorni organ Efte (159).

(115)

Zahteve za mnenje Nadzornega organa Efte lahko načeloma zajemajo vsa gospodarska, dejanska ali pravna vprašanja v zvezi z državno pomočjo, ki se pojavijo med nacionalnimi postopki. Nacionalna sodišča lahko Nadzorni organ Efte med drugim zaprosijo za mnenje: (a) ali določen ukrep vključuje elemente pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP in če je tako, zaprosijo za navodila, kako količinsko opredeliti znesek pomoči. Take zahteve se lahko nanašajo na točno določen element državne pomoči v skladu s členom 61(1) Sporazuma EGP (tj. pojem podjetja, obstoj selektivne prednosti, pripisljivost ukrepa državi Efte, ki je del EGP, in vpletenost državnih sredstev, morebitno izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino med pogodbenicami); (b) ali določen ukrep pomoči izpolnjuje zahtevo iz uredbe o skupinskih izjemah ali uredbe de minimis, ki bi pomenila, da ukrepa pomoči ni treba predhodno priglasiti Nadzornemu organu Efte in da se zanj ne uporablja obveznost mirovanja iz člena 1(3) dela I Protokola 3; (c) ali posamezna pomoč spada v shemo pomoči, ki je bila priglašena Nadzornemu organu Efte in jo je Nadzorni organ Efte s sklepom razglasil za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP, oziroma se kako drugače šteje za veljavno pomoč in se zato zanjo ne uporablja obveznost mirovanja iz člena 1(3) dela I Protokola 3; (d) ali obstajajo izjemne okoliščine (160), ki bi nacionalnemu sodišču preprečevale, da na podlagi prava EGP odredi vračilo v celoti; (e) kakšne pravne pogoje za odškodninske zahtevke določa pravo EGP in kakšna so navodila za količinsko opredelitev nastale škode; (f) kako izračunati znesek pomoči, ki jo je treba vrniti, in kako izračunati obresti za vračilo.

(116)

Nacionalna sodišča niso pristojna za ocenjevanje združljivosti ukrepa pomoči na podlagi člena 61(2), člena 61(3), člena 59(2) in člena 49 Sporazuma EGP (161). Zato Nadzornega organa Efte ne morejo zaprositi za mnenje glede združljivosti določenega ukrepa pomoči z delovanjem Sporazuma EGP. Vendar lahko nacionalna sodišča Nadzorni organ Efte vprašajo, ali že ocenjuje združljivost določenega ukrepa pomoči, kot je pojasnjeno v oddelku 5.1.1.1.

(117)

Pri oblikovanju mnenja bo Nadzorni organ Efte v skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 3 Sporazuma EGP in člena 2 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču nacionalnemu sodišču zagotovil informacije o dejanskem stanju ali zahtevana ekonomska ali pravna pojasnila. Mnenje Nadzornega organa Efte nacionalnega sodišča pravno ne zavezuje.

(118)

Nadzorni organ Efte bo nacionalnim sodiščem svoje mnenje predložil v skladu z njihovimi postopkovnimi pravili in praksami. Da bi zagotovil učinkovito sodelovanje z nacionalnimi sodišči, si Nadzorni organ Efte prizadeva nacionalnim sodiščem zagotoviti zahtevana mnenja v štirih mesecih od datuma zahteve. Kadar mora Nadzorni organ Efte nacionalno sodišče zaprositi za dodatna pojasnila v zvezi z njegovo zahtevo, je mogoče ta štirimesečni rok podaljšati.

(119)

Nacionalna sodišča morajo pravice posameznikov na podlagi člena 1(3) dela I Protokola 3 varovati tudi v obdobju, v katerem Nadzorni organ Efte pripravlja zahtevano mnenje. Kot je navedeno zgoraj (162), obveznost nacionalnega sodišča, da varuje pravice posameznikov na podlagi člena 1(3) dela I Protokola 3, vključno s sprejetjem začasnih ukrepov, velja ne glede na to, ali je Nadzorni organ Efte mnenje že podal ali ne.

5.1.1.3.   Predložitev pisnih stališč

(120)

Nadzorni organ Efte lahko v skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz prava EGP (člen 3 Sporazuma EGP in člen 2 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču) nacionalnim sodiščem držav Efte, ki so del EGP, pomaga pri uporabi pravil o državni pomoči.

(121)

Nadzorni organ Efte lahko v skladu z nacionalnim pravom držav Efte, ki so del EGP, v okviru nacionalnih sodnih postopkov predloži pisna stališča, da bi prispeval k skladni uporabi pravil o državni pomoči iz Sporazuma EGP.

(122)

Odločitev o predložitvi pisnih stališč v skladu z nacionalnim pravom je v celoti v pristojnosti Nadzornega organa Efte (163). Pri oceni nujnosti in primernosti svojega prispevka lahko Nadzorni organ Efte med drugim prouči: (a) ali se pričakuje, da bo pomen zadeve presegal obravnavani primer (na primer, kadar zadeva vključuje splošno vprašanje državne pomoči); (b) ali stališča Nadzornega organa Efte lahko prispevajo k učinkovitosti izvrševanja pravil o državni pomoči s strani zadevnih nacionalnih sodišč; (c) ali gre za novo vsebinsko vprašanje, ki ni zajeto v praksi odločanja Nadzornega organa Efte ali obvestilih in smernicah, oziroma (d) ali se zadeva še rešuje pred sodiščem, zoper odločitev katerega ni mogoče vložiti nadaljnjih pravnih sredstev.

(123)

[…].

(124)

Da bi bila stališča Nadzornega organa Efte koristna, lahko Nadzorni organ Efte zadevno nacionalno sodišče pozove, da mu posreduje dokumente, s katerimi razpolaga in ki so potrebni, da bi lahko ocenil zadevo. Nadzorni organ Efte bo te dokumente uporabil samo za pripravo svojih stališč.

(125)

Nadzorni organ Efte v celoti spoštuje neodvisnost in delovanje nacionalnih sodišč. Svoja stališča predloži v skladu s postopkovnimi pravili in praksami držav Efte, ki so del EGP, vključno s tistimi, ki varujejo pravice strank.

(126)

[…].

(127)

Nacionalna sodišča lahko vse zahtevke za podporo v skladu z oddelki 5.1.1.1, 5.1.1.2 in 5.1.1.3 teh smernic ter vsa druga pisna vprašanja (po možnosti po elektronski pošti) ali ustna vprašanja o politiki državne pomoči, ki se lahko pojavijo pri njihovem vsakodnevnem delu, naslovijo na: EFTA Surveillance Authority Competition and State Aid Directorate Avenue des Arts/Kunstlaan 19H 1000 Bruxelles/Brussel Belgique/België Telefon: +32 22861811 E-naslov: registry@eftasurv.int

(128)

[…] (164).

(129)

[…].

(130)

Nadzorni organ Efte ob predložitvi mnenj ali pisnih stališč zaprosi nacionalna sodišča, naj dovolijo njihovo objavo. To Nadzornemu organu Efte omogoča, da na svojem spletišču objavi mnenja in pisna stališča, ki jih je predložil, ter sodbe, ki so jih izdala zadevna nacionalna sodišča, če so na voljo.

5.2.   Pomoč nacionalnih sodišč Nadzornemu organu Efte

(131)

[…].

(132)

Člen 3 Sporazuma EGP, ki se opira na člen 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), pogodbenicam nalaga obveznost, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti iz Sporazuma EGP in olajšajo sodelovanje v tem okviru. Po načelu lojalnega sodelovanja iz navedenega člena si morajo Nadzorni organ Efte in države Efte, ki so del EGP, vključno z njihovimi pravosodnimi organi, v okviru svojih pristojnosti medsebojno pomagati pri izvajanju teh nalog. Člen 2 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču zagotavlja dodatno podlago za tako sodelovanje.

(133)

Da se zagotovi učinkovito izvrševanje pravil o državni pomoči, so nacionalna sodišča pozvana, naj Nadzornemu organu Efte nemudoma pošljejo kopije vseh pisnih sodb, ki so jih izdala na podlagi informacij ali mnenja Nadzornega organa Efte ali predložitve njegovih pisnih stališč. To Nadzornemu organu Efte omogoča, da se pravočasno seznani z zadevami, v zvezi s katerimi bi bilo primerno predložiti pisna stališča, če bi ena od strank vložila pritožbo zoper sodbo. Nacionalna sodišča ob pošiljanju sodbe Nadzornemu organu Efte sporočijo, ali soglašajo z objavo navedene sodbe na njegovem spletišču.

(134)

Da bi se pravila o državni pomoči uporabljala učinkoviteje in bolj dosledno, Nadzorni organ Efte spodbuja države Efte, ki so del EGP, naj vzpostavijo koordinacijske točke za nacionalne sodnike, ki obravnavajo vprašanja državne pomoči. Te koordinacijske točke bi se morale ujemati z upravno strukturo držav Efte, ki so del EGP, in spoštovati neodvisnost pravosodnega organa. Nadzorni organ Efte meni tudi, da je lahko vzpostavitev formalnih ali neformalnih mrež sodnikov, ki obravnavajo vprašanja državne pomoči, bodisi na nacionalni bodisi na evropski ravni, še posebej pomembna za izmenjavo znanja. Osrednje koordinacijske točke in mreže sodnikov lahko nacionalnim sodnikom omogočijo izmenjavo dobrih praks na področju državne pomoči in Nadzornemu organu Efte olajšajo posredovanje informacij v zvezi z najnovejšim razvojem politike državne pomoči, na primer s tečaji usposabljanja in glasili […].

6.   POSLEDICE NEIZVAJANJA PRAVIL O DRŽAVNI POMOČI IN SKLEPOV

(135)

Kot je navedeno v oddelkih 4.2.1 in 4.2.2 teh smernic, se lahko od nacionalnih sodišč zahteva, da neposredno v svojih nacionalnih pravnih sistemih uporabljajo določbe člena 61(1) Sporazuma EGP in člena 1(3) dela I Protokola 3, kakor so prenesene v nacionalni pravni red. Kadar nacionalna sodišča s svojimi sodbami odobrijo novo pomoč v nasprotju z obveznostjo mirovanja, lahko Nadzorni organ Efte začne postopek preiskave v skladu s členom 1(2) dela I Protokola 3, da bi ocenil združljivost nezakonite državne pomoči z delovanjem Sporazuma EGP. Poleg tega lahko Nadzorni organ Efte v primeru, da nacionalna sodišča ne zagotovijo izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz sklepa Nadzornega organa Efte o vračilu ali Sporazuma EGP (165), zoper zadevne države Efte, ki so del EGP, začne postopek za ugotavljanje kršitev.

(136)

Nacionalna sodišča so kot organi držav Efte, ki so del EGP, pozvana, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvajanja sklepov o vračilu. Posledice neizvajanja sklepov Nadzornega organa Efte o vračilu s strani držav Efte, ki so del EGP, so opisane v obvestilu o vračilu (166).

(137)

Nacionalna sodišča morajo prav tako varovati pravice posameznikov ob morebitnih kršitvah obveznosti mirovanja (167). Kot je navedeno v oddelku 6.2 teh smernic, države Efte, ki so del EGP, vključno z njihovimi nacionalnimi sodišči, ki ne varujejo teh pravic, ne izpolnjujejo obveznosti, ki jih imajo na podlagi prava EGP (168).

6.1.   Postopki pred Nadzornim organom Efte v zvezi z nezakonito pomočjo

(138)

Nacionalna sodišča lahko z dodelitvijo nove pomoči v okviru svojih postopkov neposredno kršijo člen 1(3) dela I Protokola 3. To se lahko zgodi, kadar nacionalno sodišče izda sodbo, ki vpliva na izvajanje akta o dodelitvi državne pomoči. Tako je na primer, kadar razlaga pogodbe ali sklepa o dodelitvi pomoči povzroči podaljšanje prvotnega trajanja ukrepa pomoči (169).

(139)

Zato morajo nacionalna sodišča spoštovati člen 1(3) dela I Protokola in v skladu s tem zagotoviti, da se vse njihove odločitve, katerih posledica je sprememba ali podaljšanje akta o dodelitvi državne pomoči, na primer z razlago (170), pred njihovo izvedbo priglasijo v skladu z veljavnimi upravnimi pravili, ki veljajo v državi Efte, ki je del EGP.

(140)

Če nacionalno sodišče ne zagotovi izpolnjevanja obveznosti mirovanja in nova pomoč ni priglašena, pri čemer se uporabi pregled Nadzornega organa Efte, lahko Nadzorni organ Efte na lastno pobudo ali po prejemu pritožbe katere koli zainteresirane strani v skladu s členom 20 dela II Protokola 3 začne preiskavo v zvezi z nezakonito državno pomočjo.

6.2.   Postopki ugotavljanja kršitev

(141)

Če Nadzorni organ Efte meni, da država Efte, ki je del EGP, ni izpolnila obveznosti iz Sporazuma EGP, lahko v skladu s členom 31 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču začne postopek za ugotavljanje kršitev. Namen postopka je končati kršitev. Nadzorni organ Efte lahko po predpravdni fazi, v kateri poda obrazloženo mnenje po uradni izmenjavi stališč z zadevno državo Efte, ki je del EGP, zadevo predloži Sodišču Efte (171).

(142)

Če nacionalna sodišča ne ukrepajo ustrezno glede na kršitev člena 1(3) dela I Protokola 3, kršijo svoje obveznosti iz Sporazuma EGP. To se lahko zgodi, kadar nacionalna sodišča ne preprečijo izvajanja nezakonitega ukrepa ali ne odredijo njegovega vračila (172).

(143)

Država Efte, ki je del EGP, lahko odgovarja tudi, če nacionalna sodišča ne zaščitijo pravic posameznikov in tako kršijo obveznosti, ki jih imajo na podlagi člena 1(3) dela I Protokola 3. Sodišče je odločilo, da so države EGP odgovorne za škodo, ki so jo povzročile kršitve prava EGP, vključno s kršitvami, ki izhajajo iz odločbe nacionalnega sodišča, ki odloča na zadnji stopnji (173).

7.   KONČNE DOLOČBE

(144)

Te smernice nadomestijo obstoječe Smernice Nadzornega organa Efte o izvrševanju zakonodaje o državni pomoči na nacionalnih sodiščih.

(145)

Namen teh smernic je nacionalna sodišča usmerjati pri uporabi pravil o državni pomoči. Nacionalnih sodišč ne zavezujejo oziroma ne vplivajo na njihovo neodvisnost.

(146)

Nadzorni organ Efte lahko te smernice spremeni, kadar se mu to zdi primerno, med drugim na podlagi sprememb veljavnih pravil EGP ali prihodnjega razvoja sodne prakse.

---

(*1)  Te smernice so skladne z Obvestilom Komisije o izvrševanju pravil o državni pomoči na nacionalnih sodiščih (UL C 305, 30.7.2021, str. 1), vendar so bili nekateri deli Obvestila Komisije črtani. Črtani deli vključujejo besedilo, ki se nanaša na pravne instrumente in določbe, ki niso del Sporazuma EGP ali v Sporazumu EGP nimajo ustreznice, ter besedilo, glede katerega trenutno ni dovolj jasno, kakšne bodo posledice zadevnega pravnega instrumenta v okviru Sporazuma EGP. Črtano besedilo je nadomeščeno s prostornikom […].

(1)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Posodobitev področja državnih pomoči EU (COM(2012) 209 final).

(2)  […]. Leta 2019 je bilo več kot 86 % aktivnih ukrepov pomoči v EU zajetih v uredbi o skupinskih izjemah. Glej http://ec.europa.eu/competition/state_aid/scoreboard/index_en.html. Za države Efte, ki so del EGP, je ta delež znašal 67 %. Dodatne informacije so na voljo na: https://www.eftasurv.int/state-aid/state-aid-scoreboards.

(3)  Študija o izvrševanju je bila izvedena pred podpisom Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (24. januarja 2020) in pred začetkom njegove veljavnosti (1. februarja 2020). Vsa sklicevanja na države članice v študiji o izvrševanju naj bi se nanašala tudi na Združeno kraljestvo.

(4)  Glej „Final Study on the enforcement of State aid rules and decisions by national courts (COMP/2018/001)“ (Končna študija o izvrševanju pravil o državni pomoči in odločb nacionalnih sodišč), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2019.

(5)  Obvestilo Komisije o izvrševanju zakonodaje o državni pomoči na nacionalnih sodiščih (UL C 85, 9.4.2009, str. 1).

(6)  Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (kodificirano besedilo) (UL L 248, 24.9.2015, str. 9) (Besedilo velja za EGP). Uredba še ni vključena v Sporazum EGP.

(*)  Študija o zasebnem izvrševanju pravil o državni pomoči na nacionalnih sodiščih v državah Efte, ki so del EGP, objavljena julija 2019: https://www.eftasurv.int/state-aid/private-enforcement.

(*)   UL L 115, 5.5.2011, str. 13, in Dopolnilo EGP št. 25, 5.5.2011, str. 1.

(**)  Sodba Sodišča Efte z dne 15. decembra 2016, Synnøve Finden AS/Staten v/Landbruks- og matdepartmentet, E-1/16, EFTA Court Report (Poročilo Sodišča Efte) 2016, str. 931, točki 47 in 48, in sodba Sodišča Efte z dne 14. julija 2000, State Debt Management Agency/Íslandsbanki-FBA hf, E-1/00, EFTA Court Report 2000–2001, str. 8, točka 37.

(7)  Pri proučitvi vprašanja, ali je nek organ sodišče v smislu člena 34 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču (člen ustreza členu 267 PDEU), je Sodišče Efte večkrat ugotovilo, da namen člena 34 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču ne zahteva ozke razlage pojma sodišče, ki je avtonomen pojem prava EGP (glej sodbo Sodišča Efte z dne 16. julija 2020, Scanteam AS/The Norwegian Government, E-8/19, še ni objavljena, točka 41, in navedeno sodno prakso) […].

(8)  Tudi če navedene smernice nimajo zavezujočega učinka, jih morajo nacionalna sodišča upoštevati pri odločanju o sporih, o katerih odločajo. Glej sodbo Sodišča z dne 3. septembra 2014, Baltlanta, C-410/13, ECLI:EU:C:2014:2134, točka 64, in sodbo Sodišča z dne 13. decembra 1989, Grimaldi, C-322/88, ECLI:EU:C:1989:646, točka 18; sodbo Sodišča z dne 13. februarja 2014, Mediaset, C-69/13, ECLI:EU:C:2014:71, točka 31.

(9)  Nadzorni organ Efte sprejme smernice za razlago in uporabo pravil o državni pomoči, bodisi v obliki različice ustreznega instrumenta Evropske komisije za države Efte, ki so del EGP, bodisi v obliki sklica na navedeni instrument. Evropska komisija je sprejela Obvestilo o vračilu nezakonite in nezdružljive državne pomoči (UL C 247, 23.7.2019, str. 1), ki je nadomestilo Obvestilo o vračilu iz leta 2007 (UL C 272, 15.11.2007, str. 4). Obvestilo o vračilu nezakonite in nezdružljive državne pomoči v določeni meri temelji na Uredbi Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9; postopkovna uredba), ki še ni vključena v Sporazum EGP. Zato Nadzorni organ Efte napotuje na svoje trenutno veljavno obvestilo o vračilu iz leta 2008 (UL L 105, 21.4.2011, str. 32).

(*)  Glej na primer sodbo Sodišča Efte z dne 15. decembra 2016, Synnøve Finden AS/Staten v/Landbruks- og matdepartmentet, E-1/16, EFTA Court Report 2016, str. 931, točki 47 in 48, in sodbo Sodišča Efte z dne 14. julija 2000, State Debt Management Agency/Íslandsbanki-FBA hf, E-1/00, EFTA Court Report 2000–2001, str. 8, točka 37.

(10)  Sodba Sodišča z dne 22. decembra 2008, British Aggregates/Komisija, C-487/06 P, ECLI:EU:C:2008:757, točka 111; sodba Sodišča z dne 16. maja 2000, Francija/Ladbroke Racing in Komisija, C-83/98 P, ECLI:EU:C:2000:248, točka 25.

(11)  Glej na primer Smernice o pojmu državne pomoči po členu 61(1) Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (UL L 342, 21.12.2017, str. 35, in Dopolnilo EGP št. 82, 21.12.2017, str. 1); Uporaba pravil o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (UL L 161, 13.6.2013, str. 12, in Dopolnilo EGP št. 34, 13.6.2013, str. 1); Smernice o državnih poroštvih (UL L 105, 21.4.2011, str. 32, in Dopolnilo EGP št. 23, 21.4.2011, str. 1); Smernice o državni pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije (UL L 209, 6.8.2015, str. 17, in Dopolnilo EGP št. 44, 6.8.2015, str. 1).

(12)  Sodba Sodišča z dne 14. novembra 2019, Dilly's Wellnesshotel, C-585/17, ECLI:EU:C:2019:969, točka 54.

(13)  Obveznost mirovanja, ki izhaja iz člena 108(3) PDEU, ki se odraža v členu 1(3) dela I Protokola 3, ima neposredni učinek v državah članicah EU. Sodba Sodišča z dne 5. marca 2019, Eesti Pagar, C-349/17, ECLI:EU:C:2019:172, točka 88; sodba Sodišča z dne 3. marca 2020, Vodafone Magyarország, C-75/18, ECLI:EU:C:2020:139, točka 22; sodba Sodišča z dne 21. novembra 2013, Deutsche Lufthansa, C-284/12, ECLI:EU:C:2013:755, točka 29.

(*)  Sodba Restamark, E-1/94, EFTA Court Report 1994–1995, str. 15, točka 77, sodba HOB-vín ehf/Áfengis- og tóbaksverslun ríkisins, E-2/12, EFTA Court Report 2012, str. 1092, točka 122, in sodba Fjarskipti hf./síminn hf., E-6/17, EFTA Court Report 2018, str. 78, točki 27 in 28.

(14)  Sodba Sodišča z dne 5. oktobra 2006, Transalpine Ölleitung in Österreich, C-368/04, ECLI:EU:C:2006:644, točka 38; sodba Sodišča z dne 11. marca 2010, CELF in Ministre de la Culture et de la Communication, C-1/09, ECLI:EU:C:2010:136, točka 26; sodba Sodišča z dne 11. novembra 2015, Klausner Holz Niedersachsen, C-505/14, ECLI:EU:C:2015:742, točka 21; sodba Sodišča z dne 3. marca 2020, Vodafone Magyarország, C-75/18, ECLI:EU:C:2020:139, točka 21.

(15)  Sodba Sodišča z dne 5. marca 2019, Eesti Pagar, C-349/17, ECLI:EU:C:2019:172, točki 88 in 89; sodba Sodišča z dne 3. marca 2020, Vodafone Magyarország, C-75/18, ECLI:EU:C:2020:139, točki 22 in 23. Sodba Sodišča Efte z dne 15. decembra 2016, SynnøveFinden AS/Staten v/Landbruks- og matdepartmentet, E-1/16, EFTA Court Report 2016, str. 931, točka 48.

(16)   „Nova pomoč“ je v skladu s členom 1(c) dela II Protokola 3 „vsa pomoč, to je sheme pomoči ali individualna pomoč, ki ni veljavna pomoč, vključno s spremembami veljavne pomoči“. Ta določba, ki temelji na široki opredelitvi, lahko zajema ne le samo spremembo, ampak tudi pomoč, na katero se ta sprememba nanaša. Poleg tega se v skladu s členom 1(b)(ii) dela II Protokola 3 „veljavna pomoč“ med drugim razume kot „odobrena pomoč, to je sheme pomoči ali individualna pomoč, ki jo je odobril Nadzorni organ Efte ali ki so jo s skupnim soglasjem, kot je določeno v delu I, člen 1(2), pododstavek 3, odobrile države Efte“. Zato lahko pomoč, ki je predmet odločbe o odobritvi in ki je zaradi spremembe, s katero je bil kršen pogoj iz te odločbe, da bi se zagotovila združljivost te pomoči z notranjim trgom, ne ureja več odločba o njeni odobritvi, pomeni novo pomoč. Glej sodbo Sodišča z dne 25. oktobra 2017, Komisija/Italija, C-467/15 P, ECLI:EU:C:2017:799, točki 46 in 47. Glej tudi oddelek 4.2.2.2 teh smernic.

(17)  Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1). Uredba je bila vključena v Sporazum EGP v točki 1ea Priloge XV s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 98/2014 z dne 16. maja 2014 (UL L 310, 30.10.2014, str. 65, in Dopolnilo EGP št. 63, 30.10.2014, str. 56); Uredba Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L 114, 26.4.2012, str. 8). Uredba je bila vključena v Sporazum EGP v točki 1ha Priloge XV s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 225/2012 z dne 7. decembra 2012 (UL L 81, 21.3.2013, str. 27, in Dopolnilo EGP št. 18, 21.3.2013, str. 32).

(18)  Podlaga za sprejetje takšnih uredb je pooblastitvena Uredba Sveta (EU) 2015/1588 z dne 13. julija 2015 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (UL L 248, 24.9.2015, str. 1).

(19)  Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1). Uredba je bila vključena v Sporazum EGP v točki 1j Priloge XV s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 152/2014 z dne 27. junija 2014 (UL L 342, 27.11.2014, str. 63, in Dopolnilo EGP št. 71, 27.11.2014, str. 61).

(20)  V skladu s členom 109 PDEU lahko Svet Evropske unije sprejme uredbe za uporabo členov 107 in 108 PDEU ter določi vrste pomoči, ki so izvzete iz obveznosti priglasitve. V skladu s členom 108(4) PDEU lahko Komisija nato sprejme uredbe o skupinah državnih pomoči, ki jih je v skladu s členom 109 PDEU določil Svet.

(21)  Sklep Komisije 2012/21/EU z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 9380) (UL L 7, 11.1.2012, str. 3). Sklep je bil vključen v Sporazum EGP v točki 1h Priloge XV s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 66/2012 z dne 30. marca 2012 (UL L 207, 2.8.2012, str. 46, in Dopolnilo EGP št. 43, 2.8.2012, str. 56).

(22)  Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza (UL L 315, 3.12.2007, str. 1). Uredba je bila vključena v Sporazum EGP v točki 4a Priloge XIII s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 85/2008 z dne 4. julija 2008 (UL L 280, 23.10.2008, str. 20, in Dopolnilo EGP št. 64, 23.10.2008, str. 13).

(*)  Člen 106(2) PDEU ustreza členu 59(2) Sporazuma EGP.

(**)  Člen 93 PDEU ustreza členu 49 Sporazuma EGP.

(23)   UL C 202, 7.6.2016, str. 13.

(24)  Sodba Sodišča z dne 22. oktobra 2002, Roquette Frères, C-94/00, ECLI:EU:C:2002:603, točka 31, in sodba Sodišča Efte z dne 28. septembra 2012, Irish Bank Resolution Corporation Ltd/Kaupþing hf, E-18/11, EFTA Court Report 2012, str. 592, točki 58 in 123.

(25)  Sodba Sodišča z dne 11. julija 1996, SFEI in drugi, C-39/94, ECLI:EU:C:1996:285, točka 50; sodba Sodišča z dne 28. februarja 1991, Delimitis/Henninger Bräu, C-234/89, ECLI:EU:C:1991:91, točka 53.

(26)  Sodba Sodišča z dne 11. septembra 2014, Komisija/Nemčija, C-527/12, ECLI:EU:C:2014:2193, točka 56; sodba Sodišča z dne 21. novembra 2013, Deutsche Lufthansa, C-284/12, ECLI:EU:C:2013:755, točka 41, in sodba Sodišča Efte z dne 17. oktobra 2014, LBI hf/Merril Lynch Int Ltd, E-28/13, EFTA Court Report 2014, str. 970, točka 40.

(27)  Sodba Sodišča z dne 21. septembra 1983, Deutsche Milchkontor GmbH, C-205/82, ECLI:EU:C:1983:233, točki 22 in 23; sodba Sodišča z dne 13. junija 2002, Nizozemska/Komisija, C-382/99, ECLI:EU:C:2002:363, točka 90; sodba Sodišča z dne 11. septembra 2014, Komisija/Nemčija, C-527/12, ECLI:EU:C:2014:2193, točke 39 do 42; sodba Sodišča z dne 23. januarja 2019, Fallimento Traghetti del Mediterraneo, C-387/17, ECLI:EU:C:2019:51, točka 72; sodba Sodišča z dne 11. novembra 2015, Klausner Holz Niedersachsen, C-505/14, ECLI:EU:C:2015:742, točki 40 in 41; sodba Sodišča z dne 5. marca 2019, Eesti Pagar, C-349/17, ECLI:EU:C:2019:172, točka 135.

(28)  Spoštovanje načela učinkovitosti je treba obravnavati prek analize posameznih značilnosti navedene določbe in njene vloge v zadevnem postopku. V zvezi s tem glej sodbo Sodišča z dne 11. novembra 2015, Klausner Holz Niedersachsen, C-505/14, ECLI:EU:C:2015:742, točka 40; sodbo Sodišča z dne 5. marca 2019, Eesti Pagar, C-349/17, ECLI:EU:C:2019:172, točke 138 do 140. Sodba Sodišča Efte z dne 17. septembra 2018, Nye Kystlink AS/Color Group AS in Color Line AS, E-10/17, EFTA Court Report 2018, str. 292, točke 73 do 75 ter točki 110 in 111, ter navedena sodna praksa.

(29)  Skladnost veljavnih nacionalnih postopkovnih pravil z načeloma enakovrednosti in učinkovitosti pa se lahko nanaša na vse druge vidike nacionalne zakonodaje, med drugim na višino stroškov, povezanih z zasebnim izvrševanjem pravil o državni pomoči pred nacionalnimi sodišči.

(30)  Sodba Sodišča z dne 13. januarja 2005, Streekgewest, C-174/02, ECLI:EU:C:2005:10, točka 18, in sodba Sodišča Efte z dne 13. junija 2013, Beatrix Koch, Dipl. Kfm. Lothar Hummel in Stefan Müller/Swiss Life AG, E-11/12, EFTA Court Report 2013, str. 272, točka 117.

(31)  V Romuniji ima na primer vsaka oseba, na katero vpliva ukrep nezakonite državne pomoči, pravdno sposobnost pred sodiščem. Glej Prilogo 3: poročila za posamezne države v okviru „Final Study on the enforcement of State aid rules and decisions by national courts (COMP/2018/001)“, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2019, str. 404. V Latviji pravdna sposobnost temelji neposredno na členu 108(3) PDEU in tako se lahko nacionalna sodišča pri ugotavljanju, ali ima oseba pravdno sposobnost v dani zadevi, oprejo na opredelitev „zainteresirane stranke“ iz postopkovne uredbe. Glej Prilogo 3: poročila za posamezne države v okviru „Final Study on the enforcement of State aid rules and decisions by national courts (COMP/2018/001)“, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2019, str. 300.

(32)  Pri tem gre med drugim za primere, v katerih se nezakonita pomoč financira z dajatvijo, ki jo mora plačati tožnik. Vendar je drugače, če se spor ne nanaša na zahtevek za oprostitev spornega davka, temveč na zakonitost predpisov v zvezi s tem davkom. V zvezi s tem glej sodbo Sodišča z dne 3. marca 2020, Vodafone Magyarország, C-75/18, ECLI:EU:C:2020:139, točka 25, in sodbo Sodišča z dne 26. aprila 2018, ANGED, C-233/16, ECLI:EU:C:2018:280, točka 26.

(33)  Sodba Sodišča z dne 13. januarja 2005, Streekgewest, C-174/02, ECLI:EU:C:2005:10, točka 19.

(34)  Sodba Sodišča z dne 10. novembra 2016, DTS Distribuidora de Televisión Digital/Komisija, C-449/14 P, ECLI:EU:C:2016:848, točki 81 in 82; sodba Sodišča z dne 21. decembra 2016, Komisija/Aer Lingus, C-164/15 P, ECLI:EU:C:2016:990, točka 121; sodba Sodišča z dne 3. marca 2020, Vodafone Magyarország, C-75/18, ECLI:EU:C:2020:139, točke 24 do 28.

(35)  Sodba Sodišča z dne 15. junija 2006, Air Liquide Industries Belgium, C-393/04, ECLI:EU:C:2006:403, točka 45.

(36)  […].

(37)  […].

(38)  Sodba Sodišča z dne 23. januarja 2019, Fallimento Traghetti del Mediterraneo, C-387/17, ECLI:EU:C:2019:51, točka 72.

(39)  Irska je na primer za spore v zvezi s konkurenčnim pravom, vključno z zadevami v zvezi z državno pomočjo, izključno pristojnost dodelila oddelku za konkurenco pri višjem sodišču (Competition List of the High Court). Prav tako so dobila upravna sodišča v Italiji od 19. januarja 2013 skoraj izključno pristojnost za obravnavo zadev v zvezi z javnim in zasebnim izvrševanjem pravil o državni pomoči. Civilna sodišča so ohranila pristojnost v zvezi z nekaterimi vrstami postopkov in tožb. Glej Prilogo 3: poročila za posamezne države v okviru „Final Study on the enforcement of State aid rules and decisions by national courts (COMP/2018/001)“, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2019, str. 253, 263 in 264. Glej tudi „Final Study on the enforcement of State aid rules and decisions by national courts (COMP/2018/001), str. 103 in 104.

(40)  Natančneje, v večini držav članic EU so upravna sodišča pristojna, kadar tožnik izpodbija akt javnega organa, kot je nalog za izvedbo vračila ali dodelitev pomoči, medtem ko so civilna sodišča pristojna za vprašanja, povezana z vračilom državne pomoči v okviru postopkov v primeru insolventnosti ali z dodelitvijo odškodnine. Glej „Final Study on the enforcement of State aid rules and decisions by national courts (COMP/2018/001)“ (Končna študija o izvrševanju pravil o državni pomoči in odločb nacionalnih sodišč), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2019, str. 64. Na Norveškem in Islandiji ni specializiranih sodišč; vse zadeve obravnavajo nacionalna sodišča. V Lihtenštajnu so nacionalna sodišča pristojna za razglasitev ničnosti pogodbe ali zakona, na podlagi katerega je bila dodeljena pomoč, z retroaktivnim učinkom. Organ, ki dodeli pomoč, lahko spremeni svojo odločitev ali naloži vračilo nezakonite državne pomoči, če je Nadzorni organ Efte sprejel negativni sklep, pritožbe pa se lahko vložijo pri nacionalnem organu.

(41)  Sodba Sodišča z dne 11. novembra 2015, Klausner Holz Niedersachsen, C-505/14, ECLI:EU:C:2015:742, točka 38.

(42)  Sodba Sodišča z dne 3. septembra 2009, Fallimento Olimpiclub, C-2/08, ECLI:EU:C:2009:506, točka 24. Sodba Sodišča z dne 10. julija 2014, Impresa Pizzarotti, C-213/13, ECLI:EU:C:2014:2067, točka 54; sodba Sodišča z dne 4. maja 2020, Telecom Italia, C-34/19, ECLI:EU:C:2020:148, točka 58.

(43)  […].

(*)  Sodba Sodišča Efte z dne 22. februarja 2022, Hörður Einarsson/Islandija, E-1/01, EFTA Court Report 2002, str. 1, točki 52 in 53.

(44)  Sodba Sodišča z dne 18. julija 2007, Lucchini, C-119/05, ECLI:EU:C:2007:434, točki 60 in 61.

(45)  Sodba Sodišča z dne 18. julija 2007, Lucchini, C-119/05, ECLI:EU:C:2007:434, točke 61 do 63; sodba Sodišča z dne 11. novembra 2015, Klausner Holz Niedersachsen, C-505/14, ECLI:EU:C:2015:742, točka 44; sodba Sodišča z dne 4. marca 2020, Buonotourist/Komisija, C-586/18 P, ECLI:EU:C:2020:152, točke 92 do 96; sodba Sodišča z dne 4. marca 2020, CSTP Azienda della Mobilità/Komisija, C-587/18 P, ECLI:EU:C:2020:150, točke 92 do 96; sodba Sodišča z dne 3. septembra 2009, Fallimento Olimpiclub, C-2/08, ECLI:EU:C:2009:506, točke 22 do 25.

(46)   „[n]acionalno pravilo, ki nacionalnemu sodišču zaradi nacionalne pravnomočne sodne odločbe, ki je izdana v sporu, ki nima enakega predmeta in se ne nanaša na značilnost zadevnih pogodb kot državne pomoči, preprečuje, da bi izpeljalo vse posledice kršitve člena 108(3), tretji stavek, PDEU [člena 1(3) dela I Protokola 3], [je treba] šteti za nezdružljivo z načelom učinkovitosti“, sodba Sodišča z dne 11. novembra 2015, Klausner Holz Niedersachsen, C-505/14, ECLI:EU:C:2015:742, točka 45.

(47)  Sodba Sodišča z dne 4. marca 2020, Buonotourist/Komisija, C-586/18 P, ECLI:EU:C:2020:152, točke 92 do 96.

(48)  Sodba Sodišča z dne 11. novembra 2015, Klausner Holz Niedersachsen, C-505/14, ECLI:EU:C:2015:742, točke 30, 42 in 43.

(49)  Sodba Sodišča z dne 3. marca 2020, Vodafone Magyarország, C-75/18, ECLI:EU:C:2020:139, točka 19.

(50)  Sodba Sodišča z dne 21. novembra 2013, Deutsche Lufthansa, C-284/12, ECLI:EU:C:2013:755, točki 25 in 26; sodba Sodišča z dne 18. maja 2017, Fondul Proprietatea, C-150/16, ECLI:EU:C:2017:388, točka 40; sodba Sodišča z dne 5. marca 2019, Eesti Pagar, C-349/17, ECLI:EU:C:2019:172, točka 84.

(51)  […]. Smernice o pojmu državne pomoči po členu 61(1) Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (UL L 342, 21.12.2017, str. 35, in Dopolnilo EGP št. 82, 21.12.2017, str. 1).

(52)  Sodba Sodišča z dne 4. marca 2020, Buonotourist/Komisija, C-586/18 P, ECLI:EU:C:2020:152, točka 90.

(53)  Glej člena 4 in 7 dela II Protokola 3.

(54)  Sodba Sodišča z dne 19. julija 2016, Kotnik in drugi, C-526/14, ECLI:EU:C:2016:570, točka 37.

(55)  Sklep o nenasprotovanju, člen 4(3) dela II Protokola 3.

(56)  Glej pojma „pozitivni sklep“ in „negativni sklep“ iz člena 7(3) oziroma (5) dela II Protokola 3.

(57)  Glej člen 4(3) in (4) dela II Protokola 3.

(58)  Glej sodbo Sodišča z dne 4. marca 2020, Buonotourist/Komisija, C-586/18 P, ECLI:EU:C:2020:152, točki 93 in 94: „Izvajanje take pristojnosti pa pomeni, da lahko Komisija na podlagi člena 108 PDEU preizkusi, ali ukrep pomeni državno pomoč, ki bi ji morala biti v skladu z odstavkom 3 tega člena priglašena v položaju, v katerem so organi države članice menili, da ta ukrep ne izpolnjuje pogojev iz člena 107(1) PDEU, tudi če so ti organi v zvezi s tem ravnali v skladu s presojo nacionalnega sodišča. Te ugotovitve ne more omajati dejstvo, da je to sodišče sprejelo odločbo, ki je postala pravnomočna. Poudariti je namreč treba, da pravilo o izključni pristojnosti Komisije zaradi načela primarnosti prava Unije v notranjem pravnem redu prevlada.“

(59)  Sodba Sodišča z dne 15. septembra 2016, PGE, C-574/14, ECLI:EU:C:2016:686, točke 33, 36 in 37.

(60)  Sodba Sodišča z dne 4. marca 2020, Buonotourist/Komisija, C-586/18 P, ECLI:EU:C:2020:152, točke 92 do 96; sodba Sodišča z dne 4. marca 2020, CSTP Azienda della Mobilità/Komisija, C-587/18 P, ECLI:EU:C:2020:150, točke 92 do 96.

(61)  Sodba Sodišča z dne 14. februarja 1990, Francija/Komisija (Boussac), C-301/87, ECLI:EU:C:1990:67, točke 9 do 22. To ne izključuje možnosti, da Nadzorni organ Efte v določenih primerih iz člena 11(1) dela II Protokola 3 izda odredbo o vračilu, preden zaključi oceno združljivosti.

(62)  Sodba Sodišča z dne 23. januarja 2019, Fallimento Traghetti del Mediterraneo, C-387/17, ECLI:EU:C:2019:51, točka 66; sodba Sodišča z dne 5. marca 2019, Eesti Pagar, C-349/17, ECLI:EU:C:2019:172, točka 110. V obeh primerih se je Sodišče sklicevalo na (revidirano) postopkovno uredbo, ki v delu, ki vsebuje postopkovna pravila, ki se uporabljajo za vse upravne postopke na področju državnih pomoči, ki potekajo pred Komisijo, kodificira in krepi prakso Komisije pri nadzoru nad državnimi pomočmi. Revidirana postopkovna uredba (Uredba (EU) 2015/1589) še ni vključena v Sporazum EGP.

(63)  Sodba Sodišča z dne 7. marca 2002, Italija/Komisija, C-310/99, ECLI:EU:C:2002:143, točka 99.

(64)  Glej člen 14(1) dela II Protokola 3.

(65)  Glej člen 15(1) dela II Protokola 3.

(66)  Sodba Sodišča z dne 14. februarja 1990, Francija/Komisija, C-301/87, ECLI:EU:C:1990:67, točki 19 in 20; sodba Sodišča z dne 21. marca 1991, Italija/Komisija, C-303/88, ECLI:EU:C:1991:136, točka 46. Če država članica ne izpolni odredbe o začasnem odlogu ali vračilu, je Nadzorni organ Efte v skladu s členom 12 postopkovne uredbe upravičen, da med vsebinskim pregledom zadeve zadevo predloži neposredno Sodišču Efte in zaprosi za izjavo, da je tako neizpolnjevanje kršitev Sporazuma EGP.

(67)  Glej člen 11(1) in (2) dela II Protokola 3.

(68)  Sodba Sodišča z dne 12. februarja 2008, CELF in Ministre de la Culture et de la Communication, C-199/06, ECLI:EU:C:2008:79, točka 38; sodba Sodišča z dne 21. novembra 1991, Fédération nationale du commerce extérieur des produits alimentaires in drugi/Francija, C-354/90, ECLI:EU:C:1991:440, točki 11 in 12.

(69)  Sodba Sodišča z dne 11. decembra 1973, Lorenz GmbH/Bundesrepublik Deutschland in drugi, C-120/73, ECLI:EU:C:1973:152, točka 8; sodba Sodišča z dne 21. novembra 1991, Fédération nationale du commerce extérieur des produits alimentaires in drugi/Francija, C-354/90, ECLI:EU:C:1991:440, točka 11; sodba Sodišča z dne 11. julija 1996, SFEI in drugi, C-39/94, ECLI:EU:C:1996:285, točka 39.

(70)  V zvezi z vlogo nacionalnih sodišč pri javnem izvrševanju državne pomoči glej obvestilo o vračilu (UL C 247, 23.7.2019, str. 1). Nadzorni organ Efte sprejme smernice za razlago in uporabo pravil o državni pomoči, bodisi v obliki različice ustreznega instrumenta Evropske komisije za države Efte, ki so del EGP, bodisi v obliki sklica na navedeni instrument. Evropska komisija je sprejela Obvestilo o vračilu nezakonite in nezdružljive državne pomoči (UL C 247, 23.7.2019, str. 1), ki je nadomestilo Obvestilo o vračilu iz leta 2007 (UL C 272, 15.11.2007, str. 4). Obvestilo o vračilu nezakonite in nezdružljive državne pomoči v določeni meri temelji na Uredbi Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9; postopkovna uredba), ki še ni vključena v Sporazum EGP. Iz tega razloga Nadzorni organ Efte za države Efte, ki so del EGP, ni mogel sprejeti smiselne različice Obvestila o vračilu nezakonite in nezdružljive državne pomoči, zato napotuje na svoje trenutno veljavno obvestilo o vračilu iz leta 2008 (UL L 105, 21.4.2011, str. 32).

(71)  Glej tudi sodbo Splošnega sodišča z dne 20. junija 2019, a&o hostel and hotel Berlin/Komisija, T-578/17, ECLI:EU:T:2019:437, točka 72.

(72)  V zvezi s tem glej sodbo Sodišča z dne 22. marca 1977, Steinike & Weinlig, C-78/76, ECLI:EU:C:1977:52, točka 14.

(73)  Sodba Sodišča z dne 4. marca 2020, CSTP Azienda della Mobilità/Komisija, C-587/18 P, ECLI:EU:C:2020:150, točki 92 in 93; sodba Sodišča z dne 4. marca 2020, Buonotourist/Komisija, C-586/18 P, ECLI:EU:C:2020:152, točka 96.

(74)  Sodba Sodišča z dne 21. novembra 2013, Deutsche Lufthansa, C-284/12, ECLI:EU:C:2013:755, točka 41.

(75)  Sodba Sodišča z dne 22. oktobra 1987, Foto-Frost/Hauptzollamt Lübeck-Ost, C-314/85, ECLI:EU:C:1987:452, točka 20.

(76)  Sodba Sodišča z dne 21. februarja 1991, Zuckerfabrik Süderdithmarschen in Zuckerfabrik Soest/Hauptzollamt Itzehoe in Hauptzollamt Paderborn, C-143/88 in C-92/89, ECLI:EU:C:1991:65, točka 23; sodba Sodišča z dne 9. novembra 1995, Atlanta Fruchthandelsgesellschaft in drugi (I)/Bundesamt für Ernährung und Forstwirtschaft, C-465/93; ECLI:EU:C:1995:369; točka 51; sodba Sodišča z dne 18. julija 2007, Lucchini, C-119/05, ECLI:EU:C:2007:434, točka 53.

(77)  [...] V skladu s členom 34 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču je Sodišče Efte pristojno za dajanje svetovalnih mnenj o razlagi Sporazuma EGP. Kadar se tako vprašanje postavi sodišču v državi Efte, ki je del EGP, lahko to sodišče, če meni, da je to potrebno za izrek sodbe, pri Sodišču Efte vloži zahtevek za tako mnenje.

(78)  Sodba Sodišča z dne 11. julija 1996, SFEI in drugi, C-39/94, ECLI:EU:C:1996:285, točki 50 in 51; sodba Sodišča z dne 21. novembra 2013, Deutsche Lufthansa, C-284/12, ECLI:EU:C:2013:755, točka 44.

(79)  Sodba Sodišča z dne 12. februarja 2008, CELF in Ministre de la Culture et de la Communication, C-199/06, ECLI:EU:C:2008:79, točka 40; sodba Sodišča z dne 19. marca 2015, OTP Bank, C-672/13, ECLI:EU:C:2015:185, točka 76; sodba Sodišča z dne 23. januarja 2019, Fallimento Traghetti del Mediterraneo, C-387/17, ECLI:EU:C:2019:51, točka 59.

(80)  Sodba Sodišča z dne 21. novembra 2013, Deutsche Lufthansa, C-284/12, ECLI:EU:C:2013:755, točka 30; sodba Sodišča z dne 5. marca 2019, Eesti Pagar, C-349/17, ECLI:EU:C:2019:172, točka 89; sodba Sodišča z dne 3. marca 2020, Vodafone Magyarország, C-75/18, ECLI:EU:C:2020:139, točka 23; sodba Sodišča z dne 13. decembra 2018, Rittinger in drugi, C-492/17, ECLI:EU:C:2018:1019, točka 42.

(81)  Sodba Sodišča z dne 12. februarja 2008, CELF in Ministre de la Culture et de la Communication, C-199/06, ECLI:EU:C:2008:79, točke 52 do 55. V okviru svojega nacionalnega prava lahko nacionalno sodišče poleg tega, če je to predvideno, naloži vračilo nezakonite pomoči kljub pravici države EGP, da pomoč pozneje ponovno izvaja. Prav tako lahko ugodi odškodninskim zahtevkom za škodo, ki je nastala zaradi nezakonitosti pomoči (prav tam, točka 53).

(82)  V zvezi s tem glej sodbo Sodišča z dne 19. decembra 2019, Arriva Italia in drugi, C-385/18, ECLI:EU:C:2019:1121, točka 85.

(83)  Sodba Sodišča z dne 21. novembra 2013, Deutsche Lufthansa, C-284/12, ECLI:EU:C:2013:755, točke 37 do 40.

(84)  Prav tam, točka 38.

(85)  Prav tam, točke 41 do 43.

(86)  Sodba Sodišča z dne 11. marca 2010, CELF in Ministre de la Culture et de la Communication, C-1/09, ECLI:EU:C:2010:136, točka 31 in naslednje; sklep Sodišča z dne 4. aprila 2014, Flughafen Lübeck, C-27/13, ECLI:EU:C:2014:240, točka 30.

(87)  Tj. sklep o zaključku formalnega postopka preiskave na podlagi člena 7 dela II Protokola 3.

(88)  V zvezi s tem glej sodbo Sodišča z dne 12. novembra 1998, Španija/Komisija, C-415/96, ECLI:EU:C:1998:533, točka 31; sodbo Sodišča z dne 3. oktobra 2000, Industrie des poudres sphériques/Svet, C-458/98 P, ECLI:EU:C:2000:531, točka 82; sodbo Sodišča z dne 9. julija 2008, Alitalia/Komisija, T-301/01, ECLI:EU:T:2008:262, točki 99 in 142.

(89)  Sodba Sodišča z dne 22. marca 1977, Steinike & Weinlig, C-78/76, ECLI:EU:C:1977:52, točka 14; sodba Sodišča z dne 11. julija 1996, SFEI in drugi, C-39/94, ECLI:EU:C:1996:285, točka 49; sodba Sodišča z dne 21. novembra 1991, Fédération nationale du commerce extérieur des produits alimentaires in drugi/Francija, C-354/90, ECLI:EU:C:1991:440, točka 10; sodba Sodišča z dne 18. julija 2007, Lucchini, C-119/05, ECLI:EU:C:2007:434, točka 50; sodba Sodišča z dne 5. oktobra 2006, Transalpine Ölleitung in Österreich, C-368/04, ECLI:EU:C:2006:644, točka 39.

(90)   UL C 262, 19.7.2016, str. 1.

(91)  Sodba Sodišča z dne 5. marca 2019, Eesti Pagar, C-349/17, ECLI:EU:C:2019:172, točke 90 do 92.

(92)  Prav tam, točka 101; sodba Sodišča z dne 29. julija 2019, BMW/Komisija, C-654/17 P, ECLI:EU:C:2019:634, točka 151.

(93)  Sodba Sodišča z dne 29. julija 2019, BMW/Komisija, C-654/17 P, ECLI:EU:C:2019:634, točki 132 in 133; sodba Sodišča z dne 5. marca 2019, Eesti Pagar, C-349/17, ECLI:EU:C:2019:172, točka 67.

(94)  Sodba Sodišča z dne 5. marca 2019, Eesti Pagar, C-349/17, ECLI:EU:C:2019:172, točka 60. V zvezi s tem je Sodišče pojasnilo, da morajo biti merila za uporabo izjeme jasna in lahko izvršljiva, njihovo preverjanje s strani nacionalnih sodišč pa ne bi smelo zahtevati kompleksnih ekonomskih presoj za vsak primer posebej (prav tam, točki 61 in 68).

(95)  Sodba Sodišča z dne 15. decembra 2005, Unicredito Italiano, C-148/04, ECLI:EU:C:2005:774, točka 104; sodba Sodišča z dne 19. marca 2015, OTP Bank, C-672/13, ECLI:EU:C:2015:185, točka 77; sodba Sodišča z dne 5. marca 2019, Eesti Pagar, C-349/17, ECLI:EU:C:2019:172, točka 104.

(96)  Sodba Sodišča z dne 5. marca 2019, Eesti Pagar, C-349/17, ECLI:EU:C:2019:172, točka 101; sodba Sodišča z dne 29. julija 2019, BMW/Komisija, C-654/17 P, ECLI:EU:C:2019:634, točka 151.

(97)  Člena 1(b) in 15(3) dela II Protokola 3.

(98)  Sodba Sodišča z dne 23. januarja 2019, Fallimento Traghetti del Mediterraneo, C-387/17, ECLI:EU:C:2019:51, točka 66; sodba Sodišča z dne 5. marca 2019, Eesti Pagar, C-349/17, ECLI:EU:C:2019:172, točka 110. Na primer, člen 15(1) dela II Protokola 3, ki določa desetletni zastaralni rok za pooblastila Nadzornega organa Efte zahtevati vračilo pomoči, in odstavek 3 navedenega člena, ki določa, da se „kakršna koli pomoč, pri kateri je zastaralni rok potekel, [šteje] kot veljavna pomoč“, ne določata splošnega načela, ki se uporablja za nacionalna sodišča (glej odstavek 82 v nadaljevanju).

(99)  Sodba Sodišča z dne 21. novembra 2013, Deutsche Lufthansa, C-284/12, ECLI:EU:C:2013:755, točka 43; sodba Sodišča z dne 21. decembra 2016, Komisija/Hansestadt Lübeck, C-524/14 P, ECLI:EU:C:2016:971, točka 29.

(100)  Sodba Sodišča z dne 3. marca 2020, Vodafone Magyarország, C-75/18, ECLI:EU:C:2020:139, točka 23; sodba Sodišča z dne 19. decembra 2019, Arriva Italia in drugi, C-385/18, ECLI:EU:C:2019:1121, točka 84.

(101)  Sodba Sodišča z dne 8. decembra 2011, Residex Capital IV, C-275/10, ECLI:EU:C:2011:814, točke 44 do 47.

(102)  Sodba Sodišča z dne 21. julija 2005, Xunta de Galicia, C-71/04, ECLI:EU:C:2005:493, točka 49; sodba Sodišča z dne 11. julija 1996, SFEI in drugi, C-39/94, ECLI:EU:C:1996:285, točki 40 in 68; sodba Sodišča z dne 21. novembra 1991, Fédération nationale du commerce extérieur des produits alimentaires in drugi/Francija, C-354/90, ECLI:EU:C:1991:440, točka 12; sodba Sodišča z dne 8. decembra 2011, Residex Capital IV, C-275/10, ECLI:EU:C:2011:814, točka 43.

(103)  Sodba Sodišča z dne 21. decembra 2016, Komisija/Aer Lingus, C-164/15 P in C-165/15 P, ECLI:EU:C:2016:990, točka 116; sodba Sodišča z dne 19. marca 2015, OTP Bank, C-672/13, ECLI:EU:C:2015:185, točka 70; sodba Sodišča z dne 8. decembra 2011, Residex Capital IV, C-275/10, ECLI:EU:C:2011:814, točka 33. Sodba Sodišča Efte z dne 8. aprila 2013, Hurtigruten ASA, Kraljevina Norveška/Nadzorni organ Efte, E-10/11, E-11/11, EFTA Court Report 2012, str. 758, točki 283 in 284; sodba Sodišča Efte z dne 21. julija 2005, Fesil ASA in Finnfjord Smelteverk AS (E-5/04), Prosessindustriens Landsforening in drugi (E-6/04), Kraljevina Norveška (E-7/04)/Nadzorni organ Efte, EFTA Court Report 2005, str. 117, točka 178. Sodba Sodišča Efte z dne 29. julija 2016, Nadzorni organ Efte/Islandija, E-25/15, EFTA Court Report 2016, str. 631, točka 43.

(104)  Sodba Sodišča z dne 5. marca 2019, Eesti Pagar, C-349/17, ECLI:EU:C:2019:172, točka 132; sodba Sodišča z dne 8. decembra 2011, Residex Capital IV, C-275/10, ECLI:EU:C:2011:814, točka 39.

(105)  […].

(106)  Sodba Sodišča z dne 5. marca 2019, Eesti Pagar, C-349/17, ECLI:EU:C:2019:172, točka 134.

(107)  Sodba Sodišča z dne 12. februarja 2008, CELF in Ministre de la Culture et de la Communication, C-199/06, ECLI:EU:C:2008:79, točka 63.

(108)  Prav tam, točka 68.

(109)  Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 140, 30.4.2004, str. 1). Uredba je bila vključena v Sporazum EGP v točki 2 Priloge II s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 123/2005 z dne 30. septembra 2005 (UL L 339, 22.12.2005, str. 32, in Dopolnilo EGP št. 66, 22.12.2005, str. 18).

(110)  Sodba Sodišča z dne 5. marca 2019, Eesti Pagar, C-349/17, ECLI:EU:C:2019:172, točka 141.

(111)  Sodba Sodišča z dne 23. januarja 2019, Fallimento Traghetti del Mediterraneo, C-387/17, ECLI:EU:C:2019:51, točka 61.

(112)  Prav tam, točke 71 do 75.

(113)  Sodba Sodišča z dne 20. marca 1997, Land Rheinland-Pfalz/Alcan Deutschland, C-24/95, ECLI:EU:C:1997:163, točke 34 do 37; sodba Sodišča z dne 29. marca 2012, Komisija/Italija, C-243/10, ECLI:EU:C:2012:182, točka 35; sodba Sodišča z dne 30. aprila 2020, Nelson Antunes da Cunha, C-627/18, ECLI:EU:C:2020:321, točka 60.

(114)  Sodba Sodišča z dne 21. novembra 1991, Fédération nationale du commerce extérieur des produits alimentaires in drugi/Francija, C-354/90, ECLI:EU:C:1991:440, točka 12; sodba Sodišča z dne 21. decembra 2016, Komisija/Hansestadt Lübeck, C-524/14 P, ECLI:EU:C:2016:971, točka 29; sodba Sodišča z dne 11. julija 1996, SFEI in drugi, C-39/94, ECLI:EU:C:1996:285, točka 52; sodba Sodišča z dne 5. oktobra 2006, Transalpine Ölleitung in Österreich, C-368/04, ECLI:EU:C:2006:644, točka 46.

(115)  Sodba Sodišča z dne 11. julija 1996, SFEI in drugi, C-39/94, ECLI:EU:C:1996:285, točka 52; sodba Sodišča z dne 5. oktobra 2006, Transalpine Ölleitung in Österreich, C-368/04, ECLI:EU:C:2006:644, točka 46.

(116)  V študiji o izvrševanju je bila navedena zanimiva odredba francoskega sodišča po negativnem sklepu Komisije: da bi se izravnal samodejni odložilni učinek pritožbe zoper nalog za vračilo, je nacionalno sodišče upravičencu odredilo plačilo dolgovanih zneskov na blokiran račun. Pri tem je sodišče uporabilo določbo francoskega prava, v skladu s katero je začasno plačilo mogoče v primerih, ko obveznosti plačila ni mogoče resno izpodbijati. Glej Prilogo 3: poročila za posamezne države v okviru „Final Study on the enforcement of State aid rules and decisions by national courts (COMP/2018/001)“, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2019, str. 156, Case Summary FR8: Cour administrative d’appel de Bordeaux (višje upravno sodišče iz Bordeauxja), 10. december 2015.

(117)  Sodba Sodišča z dne 26. oktobra 2016, DEI in Komisija/Alouminion tis Ellados, C-590/14 P, ECLI:EU:C:2016:797, točka 101. Študija o izvrševanju v državah Efte, ki so del EGP, je pokazala, da v državah Efte, ki so del EGP, ni sodne prakse v zvezi z začasnimi ukrepi.

(118)  Nacionalna sodišča se lahko za sprejetje začasnih ukrepov odločijo tudi med čakanjem na mnenje ali informacije Nadzornega organa Efte ali na sodbo višjega nacionalnega sodišča ali Sodišča Efte.

(119)  Sodba Sodišča z dne 11. marca 2010, CELF in Ministre de la Culture et de la Communication, C-1/09, ECLI:EU:C:2010:136, točka 36; sklep Splošnega sodišča z dne 3. marca 2015, Gemeente Nijmegen/Komisija, T-251/13, ECLI:EU:T:2015:142, točka 45.

(120)  Sodba Sodišča z dne 12. februarja 2008, CELF in Ministre de la Culture et de la Communication, C-199/06, ECLI:EU:C:2008:79, točka 55; sodba Sodišča z dne 5. oktobra 2006, Transalpine Ölleitung in Österreich, C-368/04, ECLI:EU:C:2006:644, točka 56; sodba Sodišča z dne 11. julija 1996, SFEI in drugi, C-39/94, ECLI:EU:C:1996:285, točka 75; sodba Sodišča z dne 23. januarja 2019, Fallimento Traghetti del Mediterraneo, C-387/17, ECLI:EU:C:2019:51, točka 56.

(121)  […].

(122)  […].

(123)  Sodba Sodišča z dne 13. junija 2006, Traghetti del Mediterraneo, C-173/03, ECLI:EU:C:2006:391, točka 41. […].

(124)  […]. Sodbe Sodišča Efte z dne 10. decembra 1998, Erla María Sveinbjörnsdóttir, E-9/97, EFTA Court Report 1998, str. 95, točki 62 in 63, z dne 30. maja 2002, Karl K. Karlsson/Islandija, E-4/01, EFTA Court Report 2002, str. 240, točka 25, z dne 20. junija 2008, Celina Ngyen/Staten v/Justis-og politidepartementet, E-8/07, EFTA Court Report 2008, str. 224, točka 31, in z dne 11. decembra 2012, HOB vín ehf./Áfengis-og tóbaksverslun ríkisins, E-2/12, EFTA Court Report 2012, str. 1092, točka 119.

(125)  Sodba Sodišča z dne 13. junija 2006, Traghetti del Mediterraneo, C-173/03, ECLI:EU:C:2006:391, točka 45, in sodba Sodišča Efte z dne 10. decembra 1998, Erla María Sveinbjörnsdóttir, E-9/97, EFTA Court Report 1998, str. 95, točka 66.

(126)  Sodba Sodišča z dne 21. novembra 1991, Fédération nationale du commerce extérieur des produits alimentaires in drugi/Francija, C-354/90, ECLI:EU:C:1991:440, točke 12 do 14; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2003, van Calster in Cleeren, C-261/01 in C-262/01, ECLI:EU:C:2003:571, točka 53; sodba Sodišča z dne 12. februarja 2008, CELF in Ministre de la Culture et de la Communication, C-199/06, ECLI:EU:C:2008:79, točka 38.

(127)  Vendar so sodišča EGP v nekaterih primerih menila, da morajo nacionalna sodišča pri ugotavljanju, ali zgolj kršitev prava EGP s strani države EGP pomeni dovolj hudo kršitev, upoštevati več dejavnikov, kot je na primer opravičljivost zadevne kršitve ali dejstvo, da je institucija EGP s svojim stališčem morda prispevala k navedeni kršitvi. V zvezi s tem glej sodbo Sodišča z dne 25. januarja 2007, Robins in drugi, C-278/05, ECLI:EU:C:2007:56, točka 71; sodbo Sodišča z dne 4. julija 2000, Haim, C-424/97, ECLI:EU:C:2000:357, točka 38; sodbo Sodišča z dne 23. maja 1996, The Queen/Ministry of Agriculture, Fisheries and Food, ex parte Hedley Lomas (Irska), C-5/94, ECLI:EU:C:1996:205, točka 28.

(128)  V nekaterih primerih pa so nacionalna sodišča sprejela načelo odgovornosti države. V zvezi s tem glej sodbo višjega upravnega sodišča v Marseillu z dne 12. februarja 2018, CTC/Corsica Ferries France; Izvedensko poročilo z dne 28. februarja 2019, CTC/Corsica Ferries France, N/REF: 500060, Priloga 3: poročila za posamezne države v okviru „Final Study on the enforcement of State aid rules and decisions by national courts (COMP/2018/001)“, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2019, str. 152.

(129)  Sodba Sodišča z dne 5. marca 1996, Brasserie du pêcheur/Bundesrepublik Deutschland in The Queen / Secretary of State for Transport, ex parte Factortame in drugi, C-46/93 in C-48/93, ECLI:EU:C:1991:428, točki 87 in 90.

(130)  V študiji o izvrševanju je bila navedena zanimiva zadeva, v kateri se je francosko upravno sodišče po sklepu, s katerim je Komisija naložila vračilo nezdružljive pomoči, odločilo, da dodeli odškodnino za izgubo tržnega deleža glavnemu konkurentu upravičenca. Pritožbeno sodišče je delno razveljavilo prejšnjo sodbo o oceni škode in zato imenovalo neodvisnega izvedenca za izračun točnega zneska odškodnine. Izvedenec je ocenil število strank, ki so zaradi nezdružljive pomoči prešle od tožeče stranke k upravičencu, in količinsko opredelil znesek izgube dohodka, ki jo je to povzročilo. Takšna količinska opredelitev je pogosto kompleksna in bo odvisna od značilnosti trga in števila konkurentov. Glej Prilogo 3: poročila za posamezne države v okviru „Final Study on the enforcement of State aid rules and decisions by national courts (COMP/2018/001)“, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2019, str. 152, Case Summary FR6: upravno razsodišče v Bastii, 23. februar 2017. Glej tudi sodbo višjega upravnega sodišča v Marseillu z dne 12. februarja 2018, CTC/Corsica Ferries France; Izvedensko poročilo z dne 28. februarja 2019, CTC/Corsica Ferries France, N/REF: 500060.

(131)  Glej oddelek 2.2.

(132)  Sodba Sodišča z dne 11. julija 1996, SFEI in drugi, C-39/94, ECLI:EU:C:1996:285, točka 44; sodba Sodišča z dne 23. januarja 2019, Fallimento Traghetti del Mediterraneo, C-387/17, ECLI:EU:C:2019:51, točki 57 in 58.

(133)  Sodba Sodišča z dne 12. februarja 2008, CELF in Ministre de la Culture et de la Communication, C-199/06, ECLI:EU:C:2008:79, točki 53 in 55; sodba Sodišča z dne 23. januarja 2019, Fallimento Traghetti del Mediterraneo, C-387/17, ECLI:EU:C:2019:51, točka 60.

(134)  Sodba Sodišča z dne 27. septembra 1988, Asteris in drugi/Grčija in EGS, C-106/87 do C-120/87, ECLI:EU:C:1988:457, točka 23; sodba Sodišča z dne 21. decembra 2016, Komisija/Aer Lingus, C-164/15 P in C-165/15 P, ECLI:EU:C:2016:990, točka 72.

(135)  Glej Sklep Komisije 2014/201/EU z dne 2. oktobra 2013 o nadomestilu, ki ga je treba plačati družbi Simet SpA za storitve javnega prevoza, opravljene med letoma 1987 in 2003 (ukrep državne pomoči SA.33037 (2012/C) Italija) (UL L 114, 16.4.2014, str. 67), ki je bil v zvezi s tem potrjen s sodbo Splošnega sodišča z dne 3. marca 2016, Simet/Komisija, T-15/14, ECLI:EU:T:2016:124, točke 102 do 104. Glej tudi Sklep Komisije (EU) 2015/1470 z dne 30. marca 2015 o državni pomoči SA.38517 (2014/C) (ex 2014/NN) Romunije – Arbitražna odločba o zadevi Micula proti Romuniji z dne 11. decembra 2013 (UL L 232, 4.9.2015, str. 43), ki je bil razglašen za ničnega s sodbo Splošnega sodišča z dne 18. junija 2019, European Food in drugi/Komisija, T-624/15, ECLI:EU:T:2019:423, o kateri trenutno poteka presoja Sodišča v zadevi Komisija/European Food in drugi, C-638/19 P.

(136)  Sodba Sodišča z dne 5. oktobra 2006, Transalpine Ölleitung in Österreich, C-368/04, ECLI:EU:C:2006:644, točka 57.

(137)  Sodba Sodišča z dne 29. junija 2004, Komisija/Svet, C-110/02, ECLI:EU:C:2004:395, točka 43; sodba Sodišča z dne 18. julija 2007, Lucchini, C-119/05, ECLI:EU:C:2007:434, točke 59 do 63; sodba Sodišča z dne 11. novembra 2015, Klausner Holz Niedersachsen, C-505/14, ECLI:EU:C:2015:742, točke 42 do 44.

(138)  V zvezi s tem glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca Dàmasa Ruiz-Jaraboja Colomerja z dne 28. aprila 2005 v združenih zadevah Atzeni in drugi, C-346/03 in C-529/03, ECLI:EU:C:2005:256, točka 198.

(139)  Namesto tega sodna praksa v zadevi Asteris zajema primere, v katerih tožeča stranka preprosto zahteva odškodnino (npr. popravek škode, ki so jo nezakonito povzročili javni organi), do katere bi bila v tej državi EGP upravičena katera koli druga oseba v podobnem položaju. V slednjem primeru zgolj dejstvo, da je tožena stranka javni subjekt, nadomestila, ki bi ga vsaka stranka v sporu prejela v podobnem položaju, na primer v podobnem sporu med dvema zasebnima subjektoma, še ne spremeni v državno pomoč.

(140)  Sodba Sodišča z dne 5. marca 2019, Eesti Pagar, C-349/17, ECLI:EU:C:2019:172, točke 98 do 104; sodba Sodišča z dne 15. decembra 2005, Unicredito Italiano, C-148/04, ECLI:EU:C:2005:774, točka 104; sodba Sodišča z dne 19. marca 2015, OTP Bank, C-672/13, ECLI:EU:C:2015:185, točka 77.

(141)  Sodba Sodišča z dne 11. julija 1996, SFEI in drugi, C-39/94, ECLI:EU:C:1996:285, točke 72 do 74.

(142)  […].

(143)  […].

(144)  Sklep Sodišča z dne 6. decembra 1990, Zwartveld in drugi, C-2/88 Imm., ECLI:EU:C:1990:440, točki 10 in 11; sodba Splošnega sodišča z dne 18. septembra 1996, Postbank/Komisija, T-353/94, ECLI:EU:T:1996:119, točka 93.

(145)  […].

(146)  Glej sodbo Sodišča z dne 6. oktobra 1982, CILFIT/Ministero della Sanità, C-283/81, ECLI:EU:C:1982:335, točke 14 do 20; sodbo Sodišča z dne 11. septembra 2008, Unión General de Trabajadores de La Rioja, C-428/06 do C-434/06, ECLI:EU:C:2008:488, točki 42 in 43; sodbo Sodišča z dne 28. julija 2016, Association France Nature Environnement, C-379/15, ECLI:EU:C:2016:603, točke 47 do 50; sodbo Sodišča z dne 15. septembra 2016, PGE, C-574/14, ECLI:EU:C:2016:686, točka 40; sodbo Sodišča z dne 4. oktobra 2018, Komisija/Francija (Davčni odtegljaj), C-416/17, ECLI:EU:C:2018:811, točka 108 in naslednje.

(147)  Prednost zahtevkov za informacije ali mnenja je, da so manj formalistični in jih je vedno mogoče dopolniti z zahtevkom za svetovalno mnenje – glej v zvezi s tem sodbo Sodišča z dne 28. oktobra 2020, INAIL, C-608/19, ECLI:EU:C:2020:865, kjer sta bili uporabljeni obe možnosti.

(148)  Sodba Sodišča z dne 21. novembra 2013, Deutsche Lufthansa, C-284/12, ECLI:EU:C:2013:755, točka 44; sodba Sodišča z dne 15. septembra 2016, PGE, C-574/14, ECLI:EU:C:2016:686, točka 40.

(149)  […].

(*)  Trije načini sodelovanja med Evropsko komisijo in državami članicami EU so zdaj kodificirani v členu 29 revidirane postopkovne uredbe (2015/1589), ki še ni bila vključena v Sporazum EGP.

(**)  Zadeva C-39/94, SFEI in drugi, točka 50; sklep z dne 13. julija 1990, Zwartveld in drugi, C-2/88 Imm., Recueil 1990, str. I-3365, točke 16 do 22, in zadeva C-234/89, Delimitis/Henninger Bräu, Recueil 1991, str. I-935, točka 53.

(***)  Zadeva C-94/00, Roquette Frères, Recueil 2002, str. I-9011, točka 31.

(150)  […].

(151)  Nacionalno sodišče, ki predloži zahtevek, lahko po prejemu teh informacij zaprosi za redno obveščanje o poteku postopka.

(152)  Sodba Splošnega sodišča z dne 18. septembra 1996, Postbank/Komisija, T-353/94, ECLI:EU:T:1996:119, točka 64; sklep Sodišča z dne 13. julija 1990, Zwartveld in drugi, C-2/88 Imm., ECLI:EU:C:1990:315, točke 16 do 22.

(153)  Sodba Sodišča z dne 28. februarja 1991, Delimitis/Henninger Bräu, C-234/89, ECLI:EU:C:1991:91, točka 53; sodba Splošnega sodišča z dne 18. septembra 1996, Postbank/Komisija, T-353/94, ECLI:EU:T:1996:119, točka 90.

(154)  Sodba Splošnega sodišča z dne 18. septembra 1996, Postbank/Komisija, T-353/94, ECLI:EU:T:1996:119, točka 93; sklep Sodišča z dne 6. decembra 1990, Zwartveld in drugi, C-2/88 Imm., ECLI:EU:C:1990:440, točki 10 in 11.

(155)  Sklep Sodišča z dne 6. decembra 1990, Zwartveld in drugi, C-2/88 Imm., ECLI:EU:C:1990:440, točka 11; sodba Sodišča z dne 26. novembra 2002, First in Franex, C-275/00, ECLI:EU:C:2002:711, točka 49; sodba Splošnega sodišča z dne 18. septembra 1996, Postbank/Komisija, T-353/94, ECLI:EU:T:1996:119, točka 93.

(156)  To lahko na primer velja za nekatere vrste informacij, ki jih predložijo posamezniki, ali če za informacije, ki jih predloži ena država Efte, ki je del EGP, zaprosi sodišče iz druge države Efte, ki je del EGP.

(157)  […].

(158)  Glej oddelek 5.1.2.

(159)  Sodba Sodišča z dne 11. julija 1996, SFEI in drugi, C-39/94, ECLI:EU:C:1996:285, točka 50.

(160)  V zvezi s tem glej sodbo Sodišča z dne 11. julija 1996, SFEI in drugi, C-39/94, ECLI:EU:C:1996:285, točke 68 do 71.

(161)  Sodba Sodišča z dne 4. marca 2020, CSTP Azienda della Mobilità/Komisija, C-587/18 P, ECLI:EU:C:2020:150, točka 90; sodba Sodišča z dne 19. julija 2007, Lucchini, C-119/05, ECLI:EU:C:2007:434, točke 50 do 52.

(162)  Glej oddelek 4.2.3.3 zgoraj.

(163)  […].

(164)  […].

(165)  Sodba Sodišča z dne 11. septembra 2014, Komisija/Nemčija, C-527/12, ECLI:EU:C:2014:2193, točka 56.

(166)  […]. Nadzorni organ Efte sprejme smernice za razlago in uporabo pravil o državni pomoči, bodisi v obliki različice ustreznega instrumenta Evropske komisije za države Efte, ki so del EGP, bodisi v obliki sklica na navedeni instrument. Evropska komisija je sprejela Obvestilo o vračilu nezakonite in nezdružljive državne pomoči (UL C 247, 23.7.2019, str. 1), ki je nadomestilo Obvestilo o vračilu iz leta 2007 (UL C 272, 15.11.2007, str. 4). Obvestilo o vračilu nezakonite in nezdružljive državne pomoči v določeni meri temelji na Uredbi Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9; postopkovna uredba), ki še ni vključena v Sporazum EGP. Iz tega razloga Nadzorni organ Efte za države Efte, ki so del EGP, ni mogel sprejeti smiselne različice Obvestila o vračilu nezakonite in nezdružljive državne pomoči, zato napotuje na svoje trenutno veljavno obvestilo o vračilu iz leta 2008 (UL L 105, 21.4.2011, str. 32).

(167)  Sodba Sodišča z dne 5. oktobra 2006, Transalpine Ölleitung in Österreich, C-368/04, ECLI:EU:C:2006:644, točka 38; sodba Sodišča z dne 21. novembra 2013, Deutsche Lufthansa, C-284/12, ECLI:EU:C:2013:755, točka 28.

(168)  Sodba Sodišča z dne 23. januarja 2019, Fallimento Traghetti del Mediterraneo, C-387/17, ECLI:EU:C:2019:51, točka 66; sodba Sodišča z dne 5. marca 2019, Eesti Pagar, C-349/17, ECLI:EU:C:2019:172, točka 110.

(169)  Ni pomembno, ali nacionalno sodišče izda sodbo v okviru postopka za izdajo začasne odredbe ali postopka vsebinskega odločanja, saj lahko sodba v obeh primerih vpliva na ukrep pomoči, čeprav le začasno.

(170)  Sodba Sodišča z dne 26. oktobra 2016, DEI in Komisija/Alouminion tis Ellados, C-590/14 P, ECLI:EU:C:2016:797, točki 107 in 108.

(171)  Če Nadzorni organ Efte meni, da država Efte, ki je del EGP, ni izpolnila obveznosti iz sodbe v skladu s členom 31(2) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču, lahko zadevo predloži Sodišču Efte.

(172)  Sodba Sodišča z dne 21. novembra 1991, Fédération nationale du commerce extérieur des produits alimentaires in drugi/Francija, C-354/90, ECLI:EU:C:1991:440, točka 12; sodba Sodišča z dne 11. julija 1996, SFEI in drugi, C-39/94, ECLI:EU:C:1996:285, točka 70.

(173)  Sodba Sodišča z dne 30. septembra 2003, Köbler, C-224/01, ECLI:EU:C:2003:513, točka 50.