Poročevalec : Lorenzo GALLIGANI (IT/ECR), občinski svetnik, Pistoia Referenčni dokument : Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Enotni trg: naš evropski domači trg v negotovem svetu – Strategija za enostaven, brezhibno delujoč in močan enotni trg COM(2025) 500 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

Bistvenost enotnega trga za evropske regije in mesta

1.

poudarja, da je enotni trg eden največjih dosežkov Evropske unije, temelj povezovanja in blaginje ter glavno gonilo evropske konkurenčnosti in odpornosti; poudarja tudi, da je od vzpostavitve pred več kot 30 leti postal največji povezani trg na svetu s skoraj 450 milijoni potrošnikov, ki predstavlja četrtino BDP EU, nudi 56 milijonov delovnih mest in obsega skorajda šestino svetovne trgovine z blagom; zato poziva Komisijo in države članice, naj enotni trg zaščitijo in poglobijo, da bodo njegove koristi prišle v celoti do izraza v vseh regijah;

2.

poudarja, da enotni trg krepi zaupanje potrošnikov, zlasti z izboljšanjem konkurence, ki pripomore k ohranjanju pravičnih in dostopnih cen življenjskih potrebščin, širitvijo ponudbe čezmejno dostopnih izdelkov in storitev ter z visoko ravnjo kakovosti, varnosti in varstva okolja na podlagi standardizacije na ravni EU; poudarja, da enotni trg ni pomemben le za gospodarstvo, saj spodbuja tudi blaginjo, mobilnost in priložnosti državljanov ter prikazuje praktične koristi EU v vsakdanjem življenju;

3.

pozdravlja sporočilo z naslovom Enotni trg: naš evropski domači trg v negotovem svetu – Strategija za enostaven, brezhibno delujoč in močan enotni trg (strategija za enotni trg), v katerem je navedeno, da želi Komisija okrepiti enotni trg z odpravo najbolj škodljivih ovir na enotnem trgu, modernizirati in odpreti čezmejne trge EU, podpreti podjetja, poenostaviti in digitalizirati pravila in postopke ter okrepiti celotno upravljanje enotnega trga in izvrševanje njegovih pravil;

4.

obžaluje, da strategija ne odraža v celoti smelosti poročil Draghija in Lette v zvezi z enotnim trgom in da ne vsebuje predlogov ustreznih pravnih instrumentov na več ključnih področjih; meni, da je strategija sicer korak v pravo smer, vendar poziva k dolgoročnejšemu pristopu h krepitvi enotnega trga v kombinaciji z odločnimi kratkoročnimi ukrepi, ki bi temeljil na ustreznih ključnih kazalnikih uspešnosti ter konkretnih mejnikih in ciljih, s katerimi bi se merilo uresničevanje ciljev;

5.

obžaluje, da je bilo v več kot letu dni po objavi poročil Draghija in Lette kljub prizadevanjem Komisije premalo priporočil o enotnem trgu in konkurenčnosti preoblikovanih v konkretne spremembe, ki bi jih občutili državljani in podjetja, zlasti v zvezi s potrebo po vlaganjih, poenostavitvi in zmanjšanju birokracije;

Neizkoriščeni potencial enotnega trga

6.

priznava, da je enotni trg že dosegel visoko stopnjo ekonomske integracije in je glavni dejavnik ustvarjanja blaginje za Evropejce, vendar obžaluje, da je zaradi trdovratnih ovir njegov potencial še vedno omejen; poudarja, da bi se v primeru 10-odstotnega zmanjšanja preostalih ovir BDP po ocenah lahko povečal za do 7 %;

7.

pozdravlja, da si Evropska komisija bolj prizadeva za izvrševanje pravil in odpravljanje ovir, kar kaže, da je močneje zavezana odpravljanju razdrobljenosti in čezmernega prenašanja zakonodaje; ponovno poziva Komisijo (1), naj več svojih sredstev nameni sistematičnemu odpravljanju ovir na enotnem trgu in izvrševanju pravil enotnega trga;

8.

opozarja, da je pri instrumentih, kot sta SOLVIT in projektna skupina za uveljavljanje pravil enotnega trga, preveč zanašanja na prostovoljno sodelovanje držav članic, to pa omejuje zmožnost teh instrumentov za obravnavanje nedoločnih, vendar stalnih oblik protekcionizma; poleg tega poziva, naj bodo lokalne in regionalne oblasti vključene v instrumente za odpravljanje ovir na enotnem trgu, saj lahko le regije in mesta prispevajo potrebno znanje in tehnične podatke o svojih območjih, ki se soočajo z zelo svojstvenimi izzivi, da bodo ti instrumenti zares učinkoviti tudi v praksi;

9.

opozarja, da so že tako ogromne količine nevarnega, neskladnega in ponarejenega blaga, ki vstopajo na trg EU, zlasti prek e-trgovine in tretjih držav, v zadnjih letih eksponentno narasle in negativno vplivajo na poslovne subjekte v EU, zlasti MSP, ter na varnost potrošnikov; zato poziva k posodobitvi in okrepitvi okvira za nadzor trga, da bodo na trgu EU na voljo le skladni izdelki, s čimer bi evropska podjetja zaščitili pred nepošteno konkurenco, ohranili evropsko dodano vrednost in omogočili gospodarsko suverenost;

10.

poziva države članice, naj povečajo zmogljivosti organov za nadzor trga in carinskih organov, da bodo lahko učinkovito izvrševali pravila enotnega trga, tudi z uporabo novih pravnih instrumentov in tehnologij;

11.

opozarja, da je strategija močno osredotočena na točno določene ovire („najhujših deset“), medtem ko številnih drugih, ki ravno tako ovirajo nemotene čezmejne dejavnosti, ne obravnava; obžaluje tudi, da lokalne in regionalne oblasti niso bile dovolj vključene v oblikovanje seznama, s čimer je bila zamujena priložnost, da bi prednostne naloge temeljile na konkretnih izkušnjah tistih, ki so najbliže podjetjem; poziva k pragmatičnosti pri odpravljanju ovir, da bodo vidne oprijemljive koristi, na primer z lajšanjem čezmejnega opravljanja ključnih storitev za potrebe proizvodnega sektorja, kot so inženirske storitve, omenjene v strategiji;

12.

obžaluje, da se podjetja še vedno srečujejo z velikimi ovirami pri čezmejnem opravljanju storitev; poudarja, da se te ovire pojavljajo v različnih oblikah, od lokalnih upravnih zahtev do državnih tehničnih predpisov, ki dejansko delujejo kot ovire za vstop na trg; poziva, naj se nujno bolj olajša čezmejno opravljanje storitev v EU;

13.

je seznanjen, da bo morda predlagan akt o preprečevanju ovir na enotnem trgu; poudarja, da dosedanja orodja niso v dovoljšni meri preprečila pojava novih ovir, zato poziva Komisijo, naj v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in za potrebe njegove morebitne objave začne čim prej ocenjevati potrebe po tovrstnem aktu in njegovo učinkovanje v praksi;

14.

poziva, naj za povezovanje enotnega trga velja načelo neregresije, da bi preprečili nazadovanje; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je zmanjšal obseg trgovine z blagom znotraj EU, in poziva k obravnavi zakonodaje, ki zavira prosti pretok blaga, da bi se ta zaskrbljujoči trend preobrnil;

Trden in odpornejši enotni trg

15.

poudarja, da so nas nedavne gospodarske in geopolitične krize opomnile, kako pomemben je enotni trg za naš vsakdan, hkrati pa so razkrile njegove slabosti in krhkost globalizacije, zaradi česar je strateška avtonomija v kritičnih sektorjih še toliko bolj pomembna; nedavne napetosti in zasuki v svetovni trgovini so poleg tega razkrili ranljivosti, ki neposredno vplivajo na evropske regije in mesta, medtem ko ti za ustvarjanje naložb, delovnih mest in inovacij potrebujejo dobro delujoč enotni trg; potrebujemo močnejši enotni trg, da se bomo lahko s skupnimi močmi bolje zoperstavili svetovnim krizam;

16.

poudarja, da je v poročilu Varnejši skupaj, ki ga je na temo odpornosti in pripravljenosti pripravil posebni svetovalec in nekdanji finski predsednik Sauli Niinistö, enotni trg predstavljen kot kritični steber odpornosti EU; poudarja tudi, da je bilo to eno glavnih sporočil mnenja OR iz leta 2024 z naslovom Evropske regije, odporne na šoke: krepitev lokalne in regionalne gospodarske odpornosti pri strateškem razvoju enotnega trga (COR-2024-01340);

17.

v zvezi s tem ugotavlja, da bo trden in na krize odporen enotni trg omogočal prosti pretok kritičnega blaga in storitev ter prosto gibanje delavcev kljub morebitnim motnjam; zato ponovno poziva, naj se več pozornosti nameni konceptu celovite varnosti in zanesljivosti oskrbe, in podpira vseevropske ukrepe za usklajevanje odzivanja na krize ter izkoriščanje in krepitev dobavnih verig, še posebej med prihodnjimi krizami in motnjami ter v pričakovanju le teh;

18.

poudarja, da so naložbe v infrastrukturo, dostopnost ter hitro in zanesljivo digitalno povezljivost regij ključnega pomena, zlasti na podeželju, v gorskih regijah in na otokih, saj so tako bolje povezane z enotnim trgom in krepijo njegovo odpornost;

19.

poziva zlasti k harmonizaciji in doslednemu odpravljanju ovir za čezmejni železniški potniški in tovorni promet ter k hitri izvedbi večjih železniških gradbenih projektov, da bi okrepili notranji trg in trgovino med regijami; poudarja, da je delujoče evropsko železniško območje ključno za odporen prometni sistem in preusmeritev tovornih tokov na energetsko učinkovite in okolju prijazne načine prevoza;

20.

poudarja izreden pomen MSP pri diverzifikaciji regionalnih gospodarstev in dobavnih verig, s čimer krepijo enotni trg in gospodarsko odpornost, saj so regije zaradi svoje odvisnosti od omejenega števila velikih delodajalcev bolj izpostavljene gospodarskim pretresom v primerih umika naložb; hkrati ugotavlja, da krize pogosto najbolj prizadenejo ravno MSP;

21.

poziva k hitremu in učinkovitemu izvajanju pravnih instrumentov, kot je akt o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti, da bi ohranili delovanje enotnega trga, tudi če ga prizadenejo resni pretresi;

Enostavnejši in bolj digitaliziran enotni trg

22.

obžaluje, da vse večje število predpisov EU negativno vpliva na evropska podjetja in konkurenčnost; ponovno poudarja, da podjetja, zlasti MSP in mikropodjetja, najbolj nujno potrebujejo poenostavitev; pozdravlja cilj Komisije, da zmanjša stroške vseh upravnih bremen za podjetja za 25 %, za MSP pa za 35 %, in se strinja s kompasom za konkurenčnost, saj je treba za ponovno vzpostavitev konkurenčnosti Evrope še veliko bolj kot doslej zmanjšati birokracijo, hkrati pa ohraniti gospodarske, socialne, zdravstvene in okoljske standarde; zato pozdravlja zbirni sveženj predlogov Komisije in poziva sozakonodajalca, naj poskrbita, da bodo hitro sprejeti;

23.

ponavlja poziv iz Draghijevega poročila, naj Komisija na začetku vsakega mandata sistematično oceni in testira vso veljavno zakonodajo in predpise EU z vidika izjemnih situacij, nato pa kodificira in konsolidira zakonodajo EU po področjih politike, vključno s poenostavitvijo in odpravo prekrivanja ter nedoslednosti vzdolž celotne zakonodajne verige; nadalje poziva, naj Komisija pripravi kakovostno oceno učinka vseh novih zakonodajnih predlogov, vključno z delegiranimi in izvedbenimi akti, ter poudarja, da morajo vse ocene učinka vsebovati preverjanje konkurenčnosti, zlasti oceno učinka na MSP in zagonska podjetja; poudarja, da bi bilo treba pri teh ocenah tudi sistematično preverjati skupno regulativno breme, upravne stroške in kompleksnost zagotavljanja skladnosti s predpisi. Ocene bi morale biti javno dostopne v jasni in primerljivi obliki, da se izboljšata preglednost in kakovost priprave zakonodaje ter poveča zaupanje podjetij in državljanov;

24.

podpira prizadevanja Komisije, da poenostavi zapletena in časovno potratna pravila in postopke, ki ovirajo nemoteno trgovino znotraj EU, in poudarja, da je treba poenostavitev in digitalizacijo zasnovati tako, da bosta resnično zmanjšali upravna bremena za podjetja vseh velikosti, hkrati pa je treba poskrbeti za tehnološko nevtralnost, popolno dostopnost digitalnih rešitev ter povezljivost regij s trajnimi geografskimi ovirami; vendar poudarja, da digitalizacija ne sme nadomestiti poenostavitve in da je najbolj potrebna prav odločna poenostavitev;

25.

poudarja, da je mogoče veliko doseči tudi z izvajanjem pravil enotnega trga, ki je prijazno uporabnikom. Pri tem so bistveni javne interoperabilne platforme, standardi in digitalna orodja, ki morajo biti zasnovani tako, da jih lahko javni organi učinkovito uporabljajo in da ustrezajo različnim gospodarskim subjektom; poziva h krepitvi platform, kot sta enotno digitalno vstopno mesto in tehnični sistem po načelu „samo enkrat“, da bi poenostavili registracijo podjetij;

26.

poziva Komisijo, naj harmonizira pravila o označevanju in embalaži ter z digitalnim potnim listom izdelka poleg digitalizacije doseže tudi poenostavitev; meni, da je treba s pravili o označevanju doseči ravnotežje med potrebo po razumljivosti za potrošnike in potrebo po zmanjšanju tržnih ovir, pri tem pa se izogniti podvajanju certificiranja in obveznosti poročanja, ki obremenjujejo evropska podjetja;

27.

poziva Komisijo, naj harmonizira standarde trajnostnosti, ki so na evropski ravni zelo razdrobljeni in ustvarjajo ovire na enotnem trgu, zlasti za MSP;

28.

poziva Komisijo, naj poenostavi in harmonizira davčne sisteme, uskladi pravila o DDV in vzpostavi enotno digitalno platformo za čezmejno izpolnjevanje davčnih obveznosti, vključno s poenostavljenim sistemom za prispevke iz DDV znotraj EU, s čimer bi zmanjšali upravno breme za MSP;

29.

poudarja, da so MSP in mikropodjetja temelj evropskega gospodarstva ter bistvenega pomena za razvoj podeželja in svobodo ostati na manj razvitih in oddaljenih območjih; ravno tako poudarja, da imajo MSP zaradi svojih značilnosti pogosto manj priložnosti, da pridobijo potrebna sredstva, bodisi znanja in spretnosti bodisi naložbe, ki jih potrebujejo, da bi kar najbolj izkoristila možnosti enotnega trga; poudarja, da so MSP ter mikropodjetja v regijah s stalnimi geografskimi ovirami še posebej krhka gospodarska struktura, ki je zelo odvisna od sezonskih sektorjev in se spoprijema z visokimi logističnimi stroški, zaradi česar so v okviru strategije za enotni trg potrebni podporni ukrepi;

30.

pozdravlja, da je Komisija v svoji strategiji celotno poglavje namenila MSP in tako poudarila svojo namero, da tem podjetjem pomaga znajti se na enotnem trgu; vendar obžaluje, da strategija ne vsebuje ukrepov, ki bi bili posebej namenjeni mikropodjetjem, za katera enotni trg predstavlja edinstven izziv, zato poziva Komisijo, naj to upošteva pri izvajanju strategije;

31.

poziva Komisijo, naj bodo novi okviri, kot je 28. pravna ureditev, še naprej prožni, sorazmerni in dostopni vsem ustreznim vrstam podjetij ter naj ne vsebujejo preveč omejujočih pogojev; z 28. pravno ureditvijo bi bilo treba predvsem poenostaviti ustanavljanje podjetij v drugih državah članicah in poskrbeti, da se načelo „samo enkrat“ uporablja v vseh upravnih postopkih, brez ogrožanja zaščite delavcev in poštenih delovnih pogojev;

32.

poziva k sorazmernim in učinkovitim spodbujevalnim ukrepom na področjih, kot so priznavanje poklicnih kvalifikacij, diplom in nazivov na splošno, napotitev delavcev in pravila o delovnem času, tudi z uporabo digitalnih orodij, da bi zmanjšali zamude in preprečili, da bi se zlasti MSP in mikropodjetja odvračala od čezmejnih dejavnosti, kar nazadnje vpliva tudi na njihove delavce; meni, bi bilo treba še dodatno izboljšati izmenjavo informacij med pristojnimi organi v državah članicah;

33.

poziva tudi, naj se okviri vzajemnega priznavanja za certificiranje izdelkov v celoti izvršujejo, kot zahteva Uredba (EU) 2019/515 (2) o vzajemnem priznavanju blaga, da bi MSP lahko delovala brez ovir na enotnem trgu;

Enotni trg z bolj poudarjeno teritorialno razsežnostjo

34.

poudarja, imajo različna območja EU različne koristi od enotnega trga predvsem zaradi še vedno prisotnih ovir pri pretoku blaga in storitev ter mobilnosti delovne sile;

35.

ugotavlja, da trgovina z blagom znotraj EU pripomore k ekonomskemu in socialnemu približevanju območij EU, vendar pa trgovina s storitvami v EU običajno bolj koristi večjim mestom in premožnejšim regijam, medtem ko so obrobnejše, npr. otoške, in podeželske regije pri tem zapostavljene; poudarja, da se te regije soočajo s posebnimi izzivi, ki so posledica bega možganov, demografskih sprememb in trajnih strukturnih ovir ter jih ni mogoče obravnavati ločeno od enotnega trga;

36.

opozarja, da sta kohezijska politika in enotni trg dve plati iste medalje, in poudarja, da mora biti nadaljnje poglabljanje enotnega trga tesno povezano s teritorialno kohezijo in razvojem podeželja; podpira koncept svobode „ostati, kjer si“, katerega cilj je, da bi enotni trg koristil vsakemu posamezniku in vsaki regiji, in poudarja teritorialno razsežnost enotnega trga, zaradi česar so potrebne boljše ocene teritorialnega učinka;

37.

poziva sozakonodajalca, naj bodo za nadaljnje povezovanje na voljo ustrezna kohezijska sredstva, zlasti v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira, v katerem je treba potrditi in okrepiti vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju politik, ki jih financira EU, saj je to varovalka pred tem, da bi bilo teritorialnim izzivom namenjene premalo pozornosti, s tem pa bi hkrati preprečili negativne vplive na enotni trg;

38.

opozarja, da se v izogib poglabljanju regionalnih razlik sektorski programi ne bi smeli financirati na račun kohezijskih sredstev, in poziva sozakonodajalca, naj ohranita močno finančno podporo za predlagane načrte za nacionalna in regionalna partnerstva v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira;

39.

poudarja, da je treba bolj poudarjati teritorialni vidik, zlasti za čezmejne, obrobne, podeželske, gorske in otoške regije; poudarja tudi, da bi lahko oprijemljivejši mehanizmi usklajevanja med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter ocene čezmejnega učinka omogočili učinkovitejše izvajanje pravil enotnega trga na vseh območjih; predlaga okrepitev programov čezmejnega sodelovanja, ki MSP omogočajo, da sodelujejo v projektih EU, in spodbujajo sodelovanje med obmejnimi regijami; zato poziva k hitremu in celovitemu izvajanju uredbe o orodju za olajševanje čezmejnih rešitev, da bodo obmejne regije postale bolj konkurenčne;

40.

poziva k posodobitvi poročila iz leta 2011 z naslovom „Evropske najbolj oddaljene regije in enotni trg: vpliv EU v svetu“, ki obravnava vključevanje najbolj oddaljenih regij v enotni trg in njihov vpliv navzven, ob upoštevanju gospodarskih, tehnoloških in geopolitičnih sprememb v zadnjem desetletju ter potrebe po polnem izvajanju člena 349 PDEU, saj najbolj oddaljene regije še vedno niso v celoti vključene v enotni trg;

Lokalne in regionalne oblasti omogočajo delovanje enotnega trga

41.

poudarja, da enotni trg koristi regijam in mestom, vendar so ti tudi nepogrešljivi partnerji pri njegovem delovanju, saj so prva kontaktna točka za številna MSP in mikropodjetja, ki želijo razširiti svojo dejavnost prek meje, ter podpirajo delavce in ponudnike storitev pri udejanjanju njihove pravice do mobilnosti; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je, da lokalne in regionalne pobude prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu ter spodbujajo socialno vključujočo rast;

42.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti odločilno vlogo pri izvrševanju pravil enotnega trga, saj bi se ta brez njihovega aktivnega sodelovanja pomanjkljivo izvajala in izvrševala; zato ponovno poziva, naj bodo regije in mesta ustrezno vključeni v oblikovanje ter uvajanje pravil in politik enotnega trga, tudi tistih, napovedanih v strategiji za enotni trg, in tistih, ki so že v veljavi, kot so orodja za nadzor trga;

43.

poziva k sistematičnim ocenam teritorialnega učinka, da bi opredelili in preprečili prihodnje težave pri izvajanju ter poskrbeli, da se v zakonodajnem postopku za predloge o enotnem trgu upoštevajo posebne potrebe in ranljivosti regij in mest; poudarja, da bi bilo treba v te ocene sistematično vključevati preverjanje MSP in konkurenčnosti, pa tudi razsežnosti, ki se nanašajo na okoljski, podnebni in družbeni učinek;

44.

poudarja, da je učinkovito izvajanje enotnega trga odvisno od sistematičnega vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti, ter poziva Komisijo in države članice, naj lokalnim in regionalnim oblastem zagotovijo potrebna sredstva za okrepitev njihovih upravnih zmogljivosti, da bodo lahko ustrezno pomagale podjetjem, zlasti malim subjektom, pri postopkih in skrbele za dosledno izvrševanje pravil;

45.

pozdravlja predlog, da se v vsaki državi članici imenuje šerpa za enotni trg na visoki ravni, in poziva, naj se v njegovo delo vključijo regionalni in lokalni predstavniki, in sicer v okviru obveznega letnega dialoga, da bi okrepili upravljanje na več ravneh in vsestransko politično odgovornost; predlaga, da se pri imenovanju šerp za enotni trg vzpostavi ravnovesje med regijami: zastopane morajo biti čezmejne, obrobne, podeželske, gorske in otoške regije, da se njihove posebnosti lahko sistematično vključijo v upravljanje enotnega trga;

46.

poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi neformalne mreže šerp za enotni trg na regionalni in čezmejni ravni, ki bi jo lahko usklajevali prek evropskih združenj za teritorialno sodelovanje ali drugih čezmejnih subjektov ter bi imela letne časovne načrte in bila zavezana javnemu poročanju;

Poziv k takojšnjemu ukrepanju

47.

poziva k ambicioznejšemu in hitremu izvajanju strategije, da bi do konca leta 2027 odpravili „najhujših deset“ ovir ter določili ključne kazalnike uspešnosti in konkretne srednje- do dolgoročne cilje za povezovanje enotnega trga, saj bo to ključno za prihodnjo konkurenčnost; poudarja, da bo neukrepanje dodatno oslabilo evropsko gospodarstvo in strateško avtonomijo;

48.

je seznanjen z neformalnim srečanjem voditeljev EU na gradu Alden Biesen, med katerim so udeleženci razpravljali o tem, kako poglobiti enotni trg, zmanjšati odvisnost gospodarstev in spodbuditi konkurenčnost; z zanimanjem pričakuje napovedani časovni in akcijski načrt „Ena Evropa, en trg“, a hkrati poudarja, da zdaj ni več čas za objavo kompasov, strategij in časovnih načrtov, temveč čas za dejanja in konkretne ukrepe, ki morajo prinesti oprijemljiv napredek v smeri uspešnega, odpornega in tesno povezanega evropskega gospodarstva ter ravno takšnega enotnega trga; poudarja, da mora biti izvajanje pravočasno, da se mora usklajevati med vsemi ravnmi upravljanja in da ga je treba ustrezno financirati. Nepotrebnemu upravnemu bremenu se je treba izogniti, da bodo lahko MSP, mikropodjetja ter lokalne in regionalne oblasti učinkovito prispevali k prehodu in imeli od njega tudi koristi.

---

(1)  CDR-2106-2024.

(2)  Uredba (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 764/2008 (UL L 91, 29.3.2019, str. 1).