Sporazum o STO

KLJUČNE TOČKE

Sklepna listina, ki zajema rezultate Urugvajskega kroga mnogostranskih trgovinskih pogajanj

• S tem Sklepom je Svet Evropske unije v imenu Evropske skupnosti sprejel rezultate Urugvajskega kroga pogajanj, zajetih v Sklepni listini iz Marakeša, podpisani leta 1994 v Maroku s strani predstavnikov Skupnosti in držav članic.
• Sklepna listina iz Marakeša vključuje seznam mnogostranskih in večstranskih sporazumov, ministrskih odločb in deklaracij, ki pojasnjujejo predpise nekaterih sporazumov. Mnogostranski trgovinski sporazumi in povezani pravni instrumenti so zavezujoči za vse članice STO. Čeprav so večstranski sporazumi del zakonodaje STO, ne določajo nobenih obveznosti ali pravic za članice STO, ki jih niso sprejele.
• Sporazum o ustanovitvi STO vključuje več prilog, ki vsebujejo posebne sporazume.
• Priloga 1A se nanaša na mnogostranske sporazume o blagovni menjavi. To so:
  • Splošni sporazum o carinah in trgovini 1994 (GATT 1994), ki je vseboval GATT 1947;
  • Sporazum o kmetijstvu;
  • Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;
  • Sporazum o tekstilu in oblačilih;
  • Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini;
  • Sporazum o ukrepih na področju vlaganj, ki vplivajo na trgovino;
  • Sporazum o protidampinških ukrepih;
  • Sporazum o carinski vrednosti;
  • Sporazum o predodpremni kontroli;
  • Sporazum o pravilih o poreklu;
  • Sporazum o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj;
  • Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih;
  • Sporazum o zaščitnih ukrepih;
  • Sporazum o olajševanju trgovine.
• Priloga 1B vsebuje Splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS).
• Priloga 1C vsebuje Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), vključno s trgovino s ponarejenimi in piratskimi izdelki.
• Priloga 2 vključuje dogovor o pravilih in postopkih za reševanje sporov.
• Priloga 3 se nanaša na mehanizem za proučitev trgovinske politike članic STO.
• Priloga 4 obravnava večstranske trgovinske sporazume. To so:
  • Sporazum o trgovini na področju civilnega letalstva;
  • Sporazum o vladnih naročilih (revidiran leta 2012);
  • Mednarodni sporazum o mleku (razveljavljen leta 1997);
  • Mednarodni sporazum o govejem mesu (razveljavljen leta 1997).

Sporazum o ustanovitvi svetovne trgovinske organizacije

• Ta sporazum vzpostavlja stalni institucionalni okvir za določene zgoraj omenjene sporazume.
• STO je stalna organizacija, ki ima status pravne osebe. Vse članice GATT so postale ustanovne članice STO 1. januarja 1995. Od takrat so morale kandidatke, ki so se želele pridružiti, slediti pristopnemu postopku v skladu s sporazumom o ustanovitvi STO.
• Članice STO so si zastavile naslednje cilje za organizacijo:
  • zvišanje življenjskih standardov;
  • zagotavljanje polne zaposlenosti ter rastočega obsega realnega dohodka in dejanskega povpraševanja;
  • povečanje proizvodnje ter trgovine z blagom in storitvami;
  • zagotavljanje trajnostnega razvoja in varstva okolja;
  • upoštevanje potreb držav v razvoju;
• Funkcije STO so:
  • spodbujanje uporabe, upravljanja in izvajanja trgovinskih sporazumov;
  • zagotavljanje foruma za mnogostranska trgovinska pogajanja;
  • reševanje trgovinskih sporov s pomočjo Organa za reševanje sporov (DSB);
  • proučevanje nacionalnih trgovinskih politik svojih članic;
  • sodelovanje z drugimi mednarodnimi organizacijami za zagotavljanje večje skladnosti globalnega oblikovanja ekonomskih politik.

Struktura

• Ministrska konferenca je najvišji organ odločanja STO. Sestavljajo jo predstavniki vseh držav članic, ki se sestanejo najmanj enkrat na dve leti.
• V obdobjih med srečanji o nalogah v zvezi z delovanjem STO odloča Generalni svet, ki ga prav tako sestavljajo predstavniki vseh članic. Generalni svet poleg tega nadzoruje izvajanje sporazumov in ministrskih odločb. Generalni svet se sestaja tudi zato, da bi izpolnjeval naloge, ki so določene v Mehanizmu za preučitev trgovinske politike (TPRM (glej spodaj)), za katere sta odgovorna DSB in Organ za pregled trgovinske politike (TPRB).
• Generalni sveta ima tri pomožna telesa, in sicer: Svet za trgovino z blagom, Svet za trgovino s storitvami in Svet za trgovinske vidike pravic intelektualne lastnine.
• Poleg tega so ustanovljeni še številni odbori, ki so neposredno povezani z Generalnim svetom. Ti vključujejo odbore za trgovino in razvoj, trgovino in okolje ter regionalne trgovinske sporazume. Dva odbora pa sta odgovorna za upravljanje večstranskih sporazumov o trgovini na področju civilnega letalstva in vladnih naročil.
• Generalni svet imenuje generalnega direktorja, ki je odgovoren za vodenje sekretariata STO.
• STO svoje odločitve načeloma sprejema soglasno. Ko odločitve ni mogoče sprejeti, se odloča z navadno večino glasov, pri čemer ima vsaka članica STO en glas. Število glasov EU, ki je polnopravna članica STO, je enako številu držav članic EU, ki so članice STO.
• Vsaka članica STO lahko Ministrski konferenci predstavi predloge za spremembo določb v mnogostranskih trgovinskih sporazumih STO.

Dogovor o pravilih in postopkih za reševanje sporov

• Sistem za reševanje sporov STO je pomemben element mnogostranskega trgovinskega reda. Temelji na členih XXII in XXIII GATT 1994 ter na pravilih in postopkih, ki so bili naknadno oblikovani in določeni v dogovoru o pravilih in postopkih za reševanje sporov, vključenem v sporazum o ustanovitvi STO.
• Sistem za reševanje sporov zajema vse mnogostranske trgovinske sporazume. Velja na področjih trgovine z blagom, trgovine s storitvami in sporov v zvezi z vprašanji intelektualne lastnine, ki jih zajema Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (sporazum TRIPS). Uporablja se tudi za spore, ki spadajo pod večstranski Sporazum o vladnih naročilih. Nekateri od teh sporazumov vsebujejo predpise, ki zadevajo reševanje sporov, ki veljajo le za spore v okviru zadevnega sporazuma, in ki lahko dopolnijo ali spremenijo pravila sporazuma.
• Sistem za reševanje sporov nadzoruje DSB. Vse članice STO se lahko udeležujejo sestankov DSB. Vendar v primeru, da DSB določa predpise v zvezi z reševanjem spora, ki zadeva večstranski trgovinski sporazum, lahko samo članice, ki so sprejele sporazum, sodelujejo pri odločitvah ali ukrepih, ki jih DSB sprejme v zvezi s spori, ki spadajo pod ta sporazum.
• Postopek reševanja spora se prične, ko ena članica drugi članici predloži zahtevo za posvetovanje o specifičnem vprašanju. Ta posvetovanja se morajo začeti v 30 dneh od predložitve zahteve. Če s posvetovanji spora ni mogoče rešiti, lahko članica zaprosi DSB, da ustanovi ugotovitveni svet, ki ga običajno sestavljajo trije neodvisni strokovnjaki, da obravnava zadevo. Razen tega se lahko stranki prostovoljno dogovorita za uporabo drugih načinov za reševanje spora, vključno z dobrimi uslugami, spravo in posredovanjem.
• Ugotovitveni svet po tem, ko je prisluhnil stališčem obeh strank, DSB predloži poročilo. Ugotovitveni svet mora svoje delo opraviti v šestih mesecih, v nujnih primerih pa v treh mesecih. DSB prične s postopkom potrjevanja poročila ugotovitvenega sveta 20 dni po tem, ko je bilo razposlano članicam. Poročilo je sprejeto v 60 dneh po razpošiljanju poročila, razen če DSB s konsenzom odloči, da poročila ne sprejme (nasprotni ali negativni konsenz), ali če ena od strank uradno obvesti o svoji odločitvi o pritožbi.
• Postopek za reševanje sporov STO vsem strankam omogoča, da vložijo pritožbo na poročilo ugotovitvenega sveta. Vendar je pritožba omejena na pravna vprašanja, zajeta v poročilu ugotovitvenega sveta, in pravne razlage, ki jih je pripravil ugotovitveni svet. Pritožbo prouči stalni pritožbeni organ, sestavljen iz sedmih članov, ki jih DSB imenuje za štiriletno obdobje. Trije člani obravnavajo vsako posamično zadevo. Stranke v sporu morajo brezpogojno sprejeti poročilo pritožbenega organa, DSB pa ga mora sprejeti, razen če obstaja negativen konsenz, tj. sprejem odločitve s soglasjem, da se poročilo ne sprejme.
• DSB spremlja izvajanje sprejetih priporočil ali sklepov, vse odprte zadeve pa ostanejo na dnevnem redu srečanj DSB, dokler niso rešene. Določeni so tudi skrajni roki za izvajanje priporočil, določenih v poročilih ugotovitvenega sveta. Če eni od strank ne uspe izvesti teh priporočil v razumnem roku, ta stranka začne pogajanja s stranjo, ki je sprožila postopek za reševanje spora, z namenom, da pripravi medsebojno sprejemljivo kompenzacijo. Če so ta pogajanja neuspešna, lahko DSB tožeči stranki dovoli prekinitev uporabe koncesij ali drugih obveznosti za zadevno članico. Vendar sta kompenzacija in prekinitev koncesij le začasna ukrepa, ki se lahko izvajata le tako dolgo, dokler zadevna članica ne uresniči priporočil DSB.
• V vseh primerih se članice STO strinjajo, da ne bodo same presojale o kršitvah obveznosti iz okvirnega sporazuma STO in da ne bodo prekinjale koncesij. Uporabljati morajo pravila in postopke za reševanje sporov, ki so določeni v Sporazumu.
• Dogovor o pravilih in postopkih za reševanje sporov poleg tega priznava posebne razmere držav članic STO v razvoju in najmanj razvitih držav članic STO. Države v razvoju se lahko odločijo za pospešeni postopek in zaprosijo za podaljšanje rokov ali dodatno pravno pomoč. Članice STO se spodbuja, da namenjajo posebno pozornost razmeram držav v razvoju.

Mehanizem za proučitev trgovinske politike

• Mehanizem za proučitev trgovinske politike (TPRM) je bil vzpostavljen kot začasni ukrep v okviru GATT leta 1989 po srednjeročnem pregledu Urugvajskega kroga pogajanj. Mehanizem je sestavni del sistema STO in zajema vsa področja iz sporazumov STO (blago, storitve in vprašanja intelektualne lastnine).
• Cilj TPRM je predvsem prispevati k doseganju večje preglednosti in razumevanja trgovinske politike in prakse članic STO, spodbujati članice k uporabi pravil, ki veljajo za mnogostranski trgovinski sistem, in s tem prispevati k učinkovitejšemu delovanju sistema.
• V okviru TPRM so vse članice STO predmet proučitve. Članice z največjim deležem v svetovni trgovini so predmet proučitve vsaki dve leti (trenutno so to Kitajska, EU, Japonska in Združene države), naslednjih 16 članic je predmet proučitve vsaka štiri leta, druge članice pa se proučijo vsakih šest let. Za najmanj razvite države članice se lahko določi daljše obdobje. V praksi je bila uvedena določena mera fleksibilnosti za določanje pogostosti proučitev (v časovnih presledkih do šest mesecev). Leta 1996 je bilo dogovorjeno, da bo vsaka druga preučitev vsake od prvih štirih trgovinskih sil vmesna preučitev.
• Proučitev izvaja TPRB na podlagi splošne politične izjave, ki jo poda članica v postopku proučitve, in poročila, ki ga sestavi sekretariat STO. Med pripravo poročila sekretariat zahteva pojasnila od zadevne članice, vendar prevzame polno odgovornost za predstavljena dejstva in izražena stališča. Poročilo sekretariata in izjava članice sta objavljena takoj po zasedanju za proučitev, skupaj z zapisnikom zasedanja in besedilom zadnjih pripomb, ki jih predsedujoči TPRB poda ob koncu zasedanja.