Socialni sklad za podnebje

KLJUČNE TOČKE

Ranljiva gospodinjstva, mikropodjetja in uporabniki prevoznih storitev

Direktiva 2003/87/ES vzpostavlja sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov za spodbujanje zmanjšanja emisij, vključno iz stavb in cestnega prometa. Uredba (EU) 2023/955 določa tri ciljne skupine Socialnega sklada za podnebje, na katere znatno vpliva stroškovni učinek novega trgovanja z emisijami za stavbe in cestni promet:

• ranljiva gospodinjstva so opredeljena kot tista, ki se soočajo z energetsko revščino, vključno s tistimi z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki, in ki nimajo sredstev za obnovo stavbe, v kateri bivajo;
• ranljiva mikropodjetja so tista, ki nimajo sredstev za obnovo stavbe, v kateri bivajo, nakup brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil ali prehod na alternativne trajnostne načine prevoza, vključno z javnim prevozom;
• ranljivi uporabniki prevoznih storitev so opredeljeni kot posamezniki in gospodinjstva, ki se soočajo s prometno revščino, vključno s tistimi z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki, in ki nimajo sredstev za nakup brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil ali za prehod na alternativne trajnostne načine prevoza, vključno z javnim prevozom.

Socialni načrti za podnebje

Vsaka država članica bi morala po posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, gospodarskimi in socialnimi partnerji ter civilno družbo Evropski komisiji predložiti socialni načrt za podnebje. Načrti bi morali zajemati ukrepe in naložbe za obravnavo vpliva oblikovanja cen ogljika v sektorju gradbeništva in cestnega prometa na ranljiva gospodinjstva, mikropodjetja in uporabnike prevoznih storitev, da bi zagotovili cenovno dostopno ogrevanje, hlajenje in mobilnost.

Upravičeni ukrepi in naložbe

Načrti lahko vključujejo podporo naslednjim ukrepom in naložbam, ki bodo zasnovane tako, da bodo imele trajen učinek:

• prenova stavb, zlasti za ranljiva gospodinjstva in mikropodjetja, ki se nahajajo v stavbah z najslabšo energetsko učinkovitostjo, vključno za najemnike in ljudi, ki živijo v socialnih stanovanjih;
• dostop do cenovno dostopnih energetsko učinkovitih stanovanj, vključno s socialnimi stanovanji;
• razogljičenje stavb, kot je elektrifikacija ogrevanja, hlajenja in kuhanja, z dostopom do cenovno dostopnih in energetsko učinkovitih sistemov;
• vključevanje proizvodnje in shranjevanja energije iz obnovljivih virov, vključno s skupnostmi z energijo iz obnovljivih virov, energetskimi skupnostmi državljanov in drugimi aktivnimi odjemalci za spodbujanje lastne porabe energije iz obnovljivih virov;
• usmerjeno obveščanje, izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje o stroškovno učinkovitih ukrepih in naložbah, razpoložljiva podpora za prenove stavb in energetsko učinkovitost ter trajnostne in cenovno dostopne mobilnosti in prometne alternative;
• dostop do brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil in koles, vključno s finančno podporo ali davčnimi spodbudami;
• javna in zasebna infrastruktura, vključno z nakupom brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, infrastrukturo za polnjenje in oskrbo z gorivom ter razvojem trga rabljenih brezemisijskih vozil;
• spodbude za uporabo cenovno ugodnega in dostopnega javnega prevoza;
• zasebni in javni subjekti, ki razvijajo in zagotavljajo trajnostno mobilnost na zahtevo, skupne storitve na področju mobilnosti in možnosti aktivne mobilnosti.

Države članice lahko v svoje načrte vključijo neposredno dohodkovno podporo za ranljiva gospodinjstva in uporabnike prevoznih storitev, da zmanjšajo vpliv povišanja cen cestnega prometa in goriv za ogrevanje. Takšna neposredna podpora mora:

• biti začasna in se sčasoma zmanjšati;
• predstavljati največ 37,5 % ocenjenih celotnih stroškov načrta.

Financiranje

Skladu je od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2032 dodeljenih največ 65 milijard EUR. Poleg tega morajo države članice prispevati vsaj 25 % ocenjenih skupnih stroškov njihovih načrtov.

Države članice lahko zahtevajo prenose v sklad iz programov kohezijske politike v okviru deljenega upravljanja, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1060. Države članice lahko prenesejo tudi do 15 % svojih sredstev iz sklada v programe kohezijske politike.

Informacije

Tisti, ki prejemajo podporo iz sklada, bi morali biti obveščeni o tem, od kod izvirajo sredstva, vključno s tem, kje imajo koristi od teh sredstev prek posrednikov. Podatki morajo vključevati simbol EU in besede „financirano s strani Evropske unije – Socialni sklad za podnebje“.

Preglednost

Komisija bi morala načrte, ki so jih predložile države članice, in odločitve sočasno in pod enakimi pogoji brez nepotrebnega odlašanja posredovati Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije.