Pravila o prehajanju meja EU

KLJUČNE TOČKE

Zakonik določa pravila, ki urejajo:

• opravljanje kontrole oseb na zunanjih mejah;
• pogoje za vstop in
• pogoje za začasno uvedbo nadzora na notranjih mejah na schengenskem območju (območje brez meja, ki obsega 25 držav članic EU, skupaj z Islandijo, Lihtenštajnom, Norveško in Švico) v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti.

Za koga velja?

Zakonik o schengenskih mejah določa pravila, ki veljajo za vse osebe pri prestopanju zunanjih meja schengenskega območja. Ciper še ni polnopravna članica schengenskega območja, vendar mora upoštevati pravila glede nadzora meje na zunanjih mejah. Bolgarija in Romunija sta se pridružili schengenskemu območju 31. marca 2024, kar zadeva njune zračne in pomorske meje, čeprav mejne kontrole na kopenskih mejah obeh držav ostajajo.

Zunanje meje

Pri državljanih tretjih držav, ki po pravu EU nimajo svobode gibanja, se pri prehajanju zunanjih meja opravi temeljita kontrola v skladu s pogoji za vstop v državo, vključno s sistematičnim preverjanjem ustreznih zbirk podatkov, kot je schengenski informacijski sistem (SIS), in preverjanjem vizumskega informacijskega sistema (VIS), če za osebo velja vizumska obveznost.

V primeru načrtovanega bivanja na ozemlju države schengenskega območja, ki ni daljše od 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni, veljajo za državljane tretjih držav naslednje zahteve:

• posedovati morajo veljavno potno listino in vizum, če se to zahteva;
• upravičiti morajo namen nameravanega bivanja ter dokazati, da imajo zadostna sredstva za preživljanje;
• v SIS zanje ne sme biti razpisan ukrep zavrnitve vstopa in
• ne smejo predstavljati grožnje javnemu redu, notranji varnosti in javnemu zdravju EU ali mednarodnim odnosom katere koli države članice.

Vstop se državljanu tretje države (državljan zunaj schengenskega območja ali EU), ki po pravu EU nima svobode gibanja, lahko zavrne samo z odločitvijo, ki jo sprejme ustrezni nacionalni organ, v kateri so določeni natančni razlogi za zavrnitev, možna pa je tudi pritožba nanjo.

Pravila za obmejni promet na zunanjih kopenskih mejah

Uredba (ES) št. 1931/2006 določa lokalni obmejni režim na zunanjih kopenskih mejah EU in uvaja dovoljenje za obmejni promet za državljane sosednjih držav nečlanic EU, ki prebivajo na obmejnih območjih.

Notranje meje

Na območju brez nadzora notranjih meja (tj. na schengenskem območju z izjemo Bolgarije, Cipra in Romunije) lahko vsaka oseba s katerimkoli državljanstvom prestopi katerokoli notranjo mejo brez izvajanja mejnih kontrol. Kljub temu imajo nacionalni policijski organi pravico izvajati policijske preglede, tudi na obmejnem območju, skladno z določenimi pravili in omejitvami.

Države, ki so del območja brez nadzora notranjih meja, morajo odstraniti vse ovire, da zagotovijo tekoč pretok prometa na cestnih mejnih prehodih na notranjih mejah, še zlasti vse omejitve hitrosti, ki niso izključno namenjene varnosti v cestnem prometu, ali tehnologije nadzora, ki se uporabljajo za obravnavanje groženj javni varnosti ali javnemu redu.

Začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah

Uredba o spremembi (EU) 2024/1717 določa pogoje za ponovno uvedbo in podaljšanje kontrol na notranjih mejah. Kadar na območju brez mejne kontrole obstaja resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti v državi članici, lahko ta država članica le kot skrajni ukrep v izjemnih razmerah ponovno uvede mejno kontrolo. Taka resna grožnja lahko nastane zaradi:

• terorističnih incidentov ali groženj, ter groženj, ki jih predstavlja resen organizirani kriminal;
• obsežnih izrednih razmer na področju javnega zdravja;
• izjemnih razmer, za katere je značilno nenadno obsežno nedovoljeno gibanje državljanov tretjih držav med državami članicami, kar močno obremeni vse vire in zmogljivosti dobro pripravljenih pristojnih organov in bi verjetno ogrozilo splošno delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah, kar je razvidno iz analize informacij in vseh razpoložljivih podatkov, vključno s podatki ustreznih agencij EU in
• obsežnih ali odmevnih mednarodnih dogodkov.

Državam članicam je dovoljeno podaljšati nadzor na notranjih mejah na podlagi varnostnih tveganj ali migracijskih tokov za obdobje 6 mesecev. Ponovno uvedbo lahko obnovijo z obdobji od 6 mesecev do največ 2 let. Obvestiti morajo o vsaki ponovni uvedbi in pojasniti nujnost in sorazmernost odločitve o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah. Ko je predvidena ponovna uvedba, ki bo trajala 12 mesecev, mora Evropska komisija izdati mnenje, ali so ukrepi sorazmerni in potrebni. V primeru pomembnih izjemnih razmer v zvezi z trajno resno grožnjo lahko države članice izjemoma obnovijo ponovno uvedbo mejnih kontrol po tem 2-letnem obdobju največ dvakrat po 6 mesecev.

Kadar Komisija ugotovi, da gre za obsežne izredne razmere na področju javnega zdravja, ki prizadenejo več držav članic in ogrožajo celotno delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah, lahko predlaga, da Svet Evropske unije sprejme izvedbeni sklep o odobritvi ponovne uvedbe mejnega nadzora s strani držav članic, vključno z vsemi ustreznimi ukrepi za ublažitev, ki jih je treba uvesti na nacionalni ravni in ravni EU, kjer razpoložljivi ukrepi (v členih 21a in 23 Uredbe (EU) 2024/1717) ne zadostujejo za obravnavo obsežnih izrednih razmer na področju javnega zdravja.

Kadar Komisija ugotovi, da obstajajo izjemne okoliščine, ki ogrožajo celotno delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah zaradi trajnih resnih pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom na zunanjih mejah, če te okoliščine resno ogrožajo javni red ali notranjo varnost, lahko predlaga, da Svet sprejme priporočilo, da se ena ali več držav članic odloči za ponovno uvedbo mejnega nadzora na vseh ali na določenih delih svojih notranjih meja.

Schengenski ocenjevalni mehanizem

Izvajanje Uredbe (EU) 2016/399 v vsaki državi članici se pregleda vsaj vsakih 5 let z ocenjevalnim mehanizmom ¹ v skladu s pravili iz Uredbe (EU) 2022/922 (glej povzetek).

Sistematične kontrole zunanjih mejah na podlagi ustreznih zbirk podatkov

Od aprila 2017 je treba poleg obstoječih kontrol, ki se že izvajajo pri državljanih tretjih držav, na zunanjih mejah schengenskega območja izvajati tudi sistematične kontrole državljanov EU/EGP (Evropskega gospodarskega prostora)/Švice na podlagi ustreznih zbirk podatkov.

Ta pravila so bila uvedena zaradi terorističnih napadov, ki so v zadnjih letih prizadeli različne države članice, in bi morala pomagati zlasti pri spopadanju z grožnjami, ki jih predstavljajo teroristični borci, rojeni v EU, ki odhajajo v tujino ali se od tam vračajo. Kontrole se izvajajo ob vstopu in izstopu na zunanjih mejah. Izvajajo se na podlagi zbirk podatkov, kot sta SIS in Interpolova zbirka podatkov o ukradenih in izgubljenih potnih listinah.

Sistem vstopa/izstopa

Uredba (EU) 2016/399 upošteva sprejetje Uredbe (EU) 2017/2226, s katero je bil vzpostavljen centraliziran sistem za evidentiranje podatkov o vstopu/izstopu (sistem vstopa/izstopa – SVI) v zvezi z državljani tretjih držav, ki prihajajo z namenom kratkoročnega bivanja, ko začne uredba veljati. Dosedanje žigosanje potne listine ob vstopu in izstopu bo nadomestilo elektronsko beleženje vstopa in izstopa neposredno v SVI. Vključena je uporaba avtomatiziranih sistemov nadzora meje za osebe, ki jih je treba evidentirati v SVI. Schengenske države lahko vzpostavijo tudi nacionalne programe za poenostavitev, da bi državljanom tretjih držav, ki so bili predhodno varnostno preverjeni, pri vstopu omogočila izvzetje iz določenih vidikov mejne kontrole. Ta nova pravila veljajo šele z začetkom veljavnosti SVI.

Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) je že odgovorna za delovanje treh informacijskih sistemov EU, bistvenih za varovanje schengenskega območja in upravljanje mej. To so:

• Eurodac (podatkovna zbirka EU s prstnimi odtisi prosilcev za azil, ki omogoča primerjavo teh prstnih odtisov),
• SIS in
• vizumski informacijski sistem.

Dodatna naloga agencije na podlagi Uredbe (EU) 2017/2226 je bila vzpostavitev SVI in zagotovitev njegovega dobrega upravljanja.