Pravila za obvezno revizijo subjektov javnega interesa

 

POVZETEK:

Uredba (EU) št. 537/2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

• Namen uredbe je izboljšati preglednost revizijskega trga, da se okrepi zaupanje javnosti v letne in konsolidirane računovodske izkaze subjektov javnega interesa (PIE)* v Evropski uniji (EU).
• V ta namen določa pravila o:
  • revizijah subjektov javnega interesa;
  • organizaciji in izbiri zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij, da se zagotovi njihova neodvisnost in prepreči navzkrižje interesov;
  • nadzoru zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij.
• Večkrat je bila spremenjena, nazadnje z Direktivo (EU) 2022/2464, direktivo o poročanju o trajnostnem razvoju podjetij, v zvezi z zagotavljanjem letnega in konsolidiranega poročanja o trajnostnem razvoju.

KLJUČNE TOČKE

Uredba določa pogoje za opravljanje obveznih revizij subjektov javnega interesa, kot sledi.

Strukture honorarjev

• Plačila za dovoljene nerevizijske storitve, če se opravljajo 3 ali več zaporednih let, morajo biti omejena na največ 70 % povprečja obveznih revizijskih honorarjev, plačanih v preteklih 3 letih.
• V skladu z Direktivo (EU) 2022/2464, ki spreminja, mora biti zagotovilo o poročanju o trajnosti izključeno iz izračuna omejitve v zvezi s honorarji za druge storitve, ki jih lahko pridobi zakoniti revizor.
• Zakoniti revizorji ali podjetja se morajo prijaviti revizijski komisiji* če prejmejo od enega PIE več kot 15 % svojega celotnega dohodka 3 zaporedna leta, da se ugotovi, ali je to grožnja njihovi neodvisnosti in ali so vzpostavljeni zaščitni ukrepi.

Prepoved nerevizijskih storitev

• Revizorji, ki izvajajo obvezno revizijo PIE, ne smejo zagotavljati širokega nabora nerevizijskih storitev, kot so davčno in pravno svetovanje ali priprava računovodskih izkazov, podjetju ali njegovemu matičnemu ali hčerinskim podjetjem med izvajanjem revizije ali med prejšnjim finančno leto. Direktiva o spremembi (EU) 2022/2464 na ta seznam dodaja svetovalne storitve za pripravo poročil o trajnostnem razvoju.
• Vlade držav članic EU lahko omilijo nekatere omejitve ali prepovejo druge storitve, odvisno od njihovega vpliva na neodvisnost revizorja.
• Revizorji, ki izvajajo obvezno revizijo, lahko opravljajo nerevizijske storitve, ki niso posebej prepovedane, če jih odobri revizijska komisija.

Priprave na obvezne revizije

• Preden revizorji sprejmejo ali nadaljujejo posel za obvezno revizijo PIE:
  • morajo zagotoviti izpolnjevanje zahtev glede neodvisnosti;
  • letno pisno potrditi revizijski komisiji, da so podjetje, partnerji in višji vodstveni delavci neodvisni od subjekta javnega interesa;
  • z revizijsko komisijo razpravljati o morebitnih grožnjah njihovi neodvisnosti in uporabljenih zaščitnih ukrepih.

Nepravilnosti

• Revizorji morajo:
  • podjetje obvestiti, če sumijo, da je prišlo do goljufije ali finančnih nepravilnosti, in ga pozvati, naj ustrezno ukrepa – če tega ne stori, obvesti pristojne organe;
  • nemudoma poročati ustreznim organom, če med revizijo odkrijejo nezakonito vedenje, grožnjo ali dvom o sposobnosti preživetja PIE ali se odločijo, da zavrnejo izdajo revizijskega mnenja ali podajo negativno mnenje ali pa se mnenja vzdržijo;
  • poročati o nepravilnostih v zvezi z njihovim delom pri zagotavljanju trajnostnega poročanja PIE.

Revizijska poročila

• Zakoniti revizorji pripravijo revizijsko poročilo in dodatno poročilo revizijski komisiji. Vsak je pred objavo predmet pregleda kontrole kakovosti.
• Revizijsko poročilo, sestavljeno v jasnem in nedvoumnem jeziku, med drugim opisuje najpomembnejša identificirana tveganja in revizorjev odziv nanje ter ključne ugotovitve.
• Dodatno poročilo vsebuje podrobnejše informacije, kot so obseg in čas revizije ter uporabljena metodologija, za potrebe revizijske komisije

Dodatne zahteve za zakonite revizorje

• Dodatne zahteve vključujejo:
  • objava letnega poročila o preglednosti, ki je na voljo na njegovi spletni strani najmanj 5 let in vsebuje natančne informacije o podjetju in njegovih dejavnostih;
  • letna predložitev dohodka subjektov javnega interesa ustreznemu organu, razčlenjenega po prihodkih od obvezne revizije in različnih nerevizijskih storitev;
  • hramba dokumentov in informacij, določenih v uredbi, vsaj 5 let.

Imenovanje zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij s strani subjektov javnega interesa

• Revizorja imenuje skupščina delničarjev oziroma člani PIE na podlagi priporočila revizijske komisije. Le-to vsebuje vsaj dve možnosti in pojasnjuje, zakaj je ena prednostna.
• PIE lahko povabi katerega koli revizorja ali podjetje, da odda predloge, razpis pa ne bi smel izključevati malih podjetij, ki so v prejšnjem koledarskem letu prejela manj kot 15 % svojih skupnih revizijskih honorarjev od PIE.
• PIE imenuje revizorja najprej za 1 leto in za največ 10 let, ki se lahko podaljša na 20 let za postopek javnega razpisa in 24 let, če podjetje revidirata vsaj dve revizijski družbi.
• Preden lahko revizor ponovno revidira isto podjetje, mora miniti 4 leta.
• Revizorji svojemu nasledniku zagotovijo predajno datoteko, ki vsebuje vse pomembne informacije in zadnjo revizijo.

Nadzor zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij

• Vlade držav članic imenujejo organ za nadzor nad revizorji in podjetji, ki izvajajo obvezne revizije subjektov javnega interesa. Organi:
  • so neodvisni od zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij;
  • spoštujejo poklicno skrivnost;
  • ne smejo posegati v vsebino revizijskih poročil;
  • imajo potrebna nadzorna in preiskovalna pooblastila, vključno z dostopom do podatkov in pregledovanjem podjetij, bodisi sami, v sodelovanju z drugimi organi ali s pomočjo sodstva;
  • vzpostavijo in izvajajo učinkovit sistem zagotavljanja kakovosti revizij;
  • upoštevajo jasna pravila o imenovanju inšpektorjev in njihovih dejavnostih;
  • spremljajo trg za zagotavljanje obveznih revizijskih storitev za subjekte javnega interesa, zlasti uspešnost revizijskih komisij, koncentracijo trga v določenih sektorjih ali morebitne pomanjkljivosti podjetij;
  • so morali do 17. junija 2016 objaviti poročilo, nato pa vsake 3 leta, o razvoju trga (na podlagi teh poročil bo Evropska komisija objavila skupno poročilo o teh dogodkih na ravni EU);
  • objavljajo letna poročila o dejavnostih, delovne programe in ocene sistema zagotavljanja kakovosti;
  • so morali sodelovati s svojimi kolegi v drugih državah članicah, zlasti pri pregledih zagotavljanja kakovosti, preiskavah in inšpekcijah na kraju samem;
  • lahko pod določenimi pogoji izmenjujejo informacije s kolegi v državah, ki niso članice EU.
• Uredba ustanavlja Odbor evropskih organov za nadzor revizije, ki:
  • vsebuje enega višjega predstavnika iz vsakega nacionalnega organa in enega iz Evropskega organa za vrednostne papirje in trge;
  • svetuje Komisiji in nacionalnim organom, prispeva tehnično strokovno znanje, ima usklajevalno vlogo in spodbuja izmenjavo informacij, strokovnega znanja in najboljše prakse;
  • lahko ustanovi stalne ali po potrebi podskupine za posamezna vprašanja.

Prehodni ukrepi

• Od 17. junija 2020 JIP ne more podaljšati pogodbe z zakonitim revizorjem ali revizijsko družbo, če mu le-ta ob uveljavitvi uredbe opravlja revizijske storitve 20 ali več zaporednih let.
• Od 17. junija 2023 velja enaka omejitev, če se storitve opravljajo med 11 in 20 zaporednimi leti.

Ta uredba razveljavlja Sklep Komisije 2005/909/ES.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 17. junija 2016.

OZADJE

• Uredba dopolnjuje Direktivo 2006/43/EC, ki se uporablja za vse obvezne revizije (glej povzetek) v zvezi s subjekti javnega interesa.
• Leta 2021 je Komisija objavila poročilo o spremljanju razvoja na trgu EU za zagotavljanje storitev obvezne revizije za subjekte javnega interesa.
• Uredba poleg večje preglednosti na revizijskem trgu spodbuja tudi večjo izbiro ponudnikov revizij na področju, ki je močno koncentrirano v nekaj velikih računovodskih podjetjih.
• Več informacij je na voljo na strani:
  • Uredba o obvezni reviziji subjektov javnega interesa (uredba o revidiranju) (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah glede obvezne revizije subjektov javnega interesa in razveljavitvi Odločbe Komisije 2005/909/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 77).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) št. 537/2014 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU, v zvezi s poročanjem o trajnostnem razvoju podjetij (UL L 322, 16.12.2022, str. 15).

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki in Evropskemu odboru za sistemska tveganja o razvoju na trgu EU za storitve obvezne revizije za subjekte javnega interesa v skladu s členom 27 Uredbe (EU) 537/2014 (COM(2021) 29 final, 28.1.2021).

Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi Direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 20.11.2023