Pristaniške zmogljivosti za odpadke z ladij, vključno z ostanki tovora

KLJUČNE TOČKE

Pristojbine

• Po novih pravilih bodo ladje plačale posredno pristojbino za pokritje stroškov sheme, s čimer bodo dobile pravico za oddajo odpadkov v pristanišču, ne glede na to, ali jih oddajo ali ne. Ta pristojbina se uporablja tudi za ribiška plovila in plovila za rekreacijo, z namenom, da bi preprečili, da se odvržene ribiške mreže in odpadki ne bi po naključju ujeli v ribiške mreže, ki se izpuščajo neposredno v morje.
• V nekaterih primerih, kadar ladja odda izredno količino odpadkov, se lahko zaračuna dodatna neposredna pristojbina in tako zagotovi, da stroški, povezani s sprejemom teh odpadkov, ne bi povzročili nesorazmernega bremena za pristaniški sistem kritja stroškov.
• Pristojbine se lahko razlikujejo, na primer, glede na kategorijo, vrsto in velikost ladje ter vrsto prevoza, ki ga ladja opravlja. Nižja pristojbina se uporablja za „okolju prijazne ladje“, kar pomeni plovila, ki lahko dokažejo manjše količine odpadkov in trajnostno ravnanje z odpadki.

Pristaniške zmogljivosti

Države članice EU morajo zagotoviti, da lahko pristaniške zmogljivosti:

• sprejmejo vrste in količine odpadkov z ladij, ki običajno uporabljajo zadevno pristanišče;
• preprečijo zamude;
• ne zaračunavajo pretiranih pristojbin, ki bi ladje odvračale od njihove uporabe;
• ravnajo z odpadki z ladij na okolju primeren način v skladu z Direktivo 2008/98/ES (zakon EU o ravnanju z odpadki) in drugo zakonodajo EU o odpadkih.

Izvzetja in izjeme

Direktiva se ne uporablja za vojaška plovila.

Direktiva vsebuje pravila o oddaji odpadkov, vključno s predhodnim obvestilom o oddajah, s posebnimi ureditvami, ki se uporabljajo za ladje v linijskem prevozu s pogostimi in rednimi postanki v pristaniščih.

Inšpekcijski pregled in kazni

Ladje se lahko inšpekcijsko pregledajo, da se preveri skladnost z zahtevami direktive. Države članice morajo zagotoviti, da se direktiva izvaja, in uporabiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni.

Zakonodajna uskladitev

Direktiva usklajuje zakonodajo EU s spremenjeno Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (MARPOL), ki se osredotoča na operacije na morju, katere pogodbenica je EU.

Direktiva razveljavlja Direktivo 2000/59/ES in spreminja direktivi 2009/16/ES o o pomorski inšpekciji države pristanišča in 2010/65/EU o formalnostih poročanja za ladje.

Direktiva je del politike krožnega gospodarstva in strategije na področju plastike Evropske komisije.