Embalaža in odpadna embalaža (od leta 2026)

KLJUČNE TOČKE

• Uredba zajema vso embalažo in odpadno embalažo, ne glede na material ali poreklo (industrijsko, maloprodajno, gospodinjsko itd.) in dopolnjuje obstoječe zakone Evropske unije (EU) o ravnanju z odpadki.
• Embalaža, ki je v skladu z uredbo, se lahko prosto trži v celotni EU. Države članice EU ne morejo naložiti dodatnih nacionalnih zahtev, ki so v nasprotju z uredbo, razen če je izrecno določeno drugače.
• Embalaža mora biti oblikovana tako, da čim bolj zmanjša prisotnost škodljivih snovi z namenom varovanja zdravja ljudi in okolja. Vsa embalaža mora biti primerna za recikliranje, kar pomeni, da:
  • mora biti zasnovana za recikliranje materialov;
  • se lahko takrat, ko postane odpadek, zbira, sortira in reciklira v velikem obsegu (zahteva glede recikliranja embalaže v velikem obsegu začne veljati leta 2035).
• Uredba vzpostavlja sistem razredov učinkovitosti recikliranja, ki se bodo uporabljali od leta 2030, in uvaja strožje obveznosti glede možnosti recikliranja od leta 2038.

Trajnostnost

• Plastična embalaža mora vsebovati minimalno vsebnost recikliranih materialov, predelanih iz popotrošniških plastičnih odpadkov, z nekaterimi izjemami za farmacevtsko embalažo, embalažo za živila za dojenčke in majhne otroke, medicinske pripomočke, prevoz nevarnega blaga in plastiko, primerno za kompostiranje.
• Embalaža, primerna za kompostiranje, mora izpolnjevati standarde industrijskega kompostiranja. Države članice lahko zahtevajo primernost za kompostiranje za določene vrste embalaže, če obstaja ustrezna infrastruktura.
• Embalaža mora biti zasnovana tako, da se čim bolj zmanjšata njena teža in prostornina, hkrati pa se ohrani funkcionalnost. Vendar pa trženje ali naklonjenost potrošnikov ne upravičujeta dodatne teže ali prostornine embalaže.
• Embalaža, ki je namenjena povečanju zaznane količine izdelka (npr. dvojne stene, lažno dno), je prepovedana, razen če je zaščitena s pravicami iz modela ali blagovnimi znamkami.
• Embalaža za večkratno uporabo mora:
  • biti zasnovana za večkratno kroženje pri običajni uporabi;
  • izpolnjevati zahteve glede varnosti, higiene in možnosti recikliranja;
  • omogočati označevanje in ponovno polnjenje, ne da bi bila pri tem ogrožena kakovost izdelkov.

Obveznosti

• Proizvajalci so odgovorni za celoten življenjski cikel embalaže, vključno z ravnanjem z odpadki. Njihova razširjena odgovornost proizvajalca mora:
  • zajemati potrebne stroške zbiranja, sortiranja in recikliranja;
  • spodbujati okoljsko primerne zasnove in možnosti recikliranja s prilagojenimi pristojbinami;
  • zagotavljati finančno preglednost in odgovornost.
• Države članice morajo:
  • postopno zmanjšati količino nastale odpadne embalaže na prebivalca, pri čemer so cilji določeni za leta 2030, 2035 in 2040;
  • zagotoviti ustrezno infrastrukturo za ločeno zbiranje, sortiranje in recikliranje vse odpadne embalaže;
  • do leta 2025 doseči 65-odstotno stopnjo recikliranja vse odpadne embalaže, ki se bo do leta 2030 povečala na 70 %, s posebnimi cilji za različne materiale;
  • zagotoviti, da se do leta 2029 vzpostavijo kavcijski sistemi za plastične ali kovinske vsebnike za pijačo za enkratno uporabo, razen če že dosegajo visoko stopnjo ločenega zbiranja.
• Proizvajalci in uvozniki morajo:
  • izvesti postopek ugotavljanja skladnosti (proizvajalci) ali zagotoviti, da je bil izveden postopek ugotavljanja skladnosti (uvozniki), in hraniti tehnično dokumentacijo pet let ali deset let v primeru embalaže za večkratno uporabo;
  • izdati izjavo EU o skladnosti (proizvajalec), v kateri navedejo, da njihova embalaža izpolnjuje zahteve iz uredbe;
  • zagotoviti ustrezno označevanje in dokumentacijo;
  • sprejeti korektivne ukrepe (npr. odpoklic ali umik), če obstaja sum na neskladnost, in o tem obvestiti organe.
• Dobavitelji morajo proizvajalcem zagotoviti vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti.
• Distributerji morajo preveriti, ali je embalaža skladna s pravili EU in ali so proizvajalci/uvozniki izpolnili svoje obveznosti, ter organom na zahtevo zagotoviti ustrezne informacije.
• Ponudniki storitev odpremnih skladišč morajo zagotoviti, da postopki ravnanja, skladiščenja in odpreme ne ogrožajo skladnosti embalaže.
• Izvajalci ravnanja z odpadno embalažo morajo organom in proizvajalcem letno sporočati podatke o odpadni embalaži v podporo obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca.

Boj proti odvečni embalaži

• Do leta 2030 morajo gospodarski subjekti zagotoviti, da skupna embalaža, transportna embalaža in embalaža za elektronsko trgovanje, ki jo napolnijo, ne presega 50 % praznega prostora.
• Prodajna embalaža mora čim bolj zmanjšati prazen prostor, hkrati pa ohraniti funkcionalnost.
• Od leta 2030 so nekatere oblike embalaže iz Priloge V prepovedane. Države članice lahko za materiale, ki niso navedeni, ohranijo omejitve, ki so veljale pred letom 2025. Mikropodjetja so lahko izvzeta iz prepovedi embalaže za enkratno uporabo za hrano in pijačo, ki se uživata v prostorih, če drugih možnosti ni.
• Nova pravila uvajajo omejitve za plastično embalažo za enkratno uporabo za:
  • folije ali ovoje za enkratno uporabo, ki se uporabljajo za združevanje blaga na prodajnem mestu, da bi potrošnike spodbudili k nakupu več kot enega proizvoda;
  • predpakirano sadje in zelenjavo, ki tehtata manj kot 1,5 kg;
  • hrano in pijačo, ki se polnita in zaužijeta v hotelih, barih in restavracijah;
  • posamezne porcije začimb, omak, kreme za kavo in sladkorja;
  • majhne kozmetične in toaletne izdelke za enkratno uporabo, ki se uporabljajo v hotelih;
  • večino zelo lahkih plastičnih vrečk.
• Izvajalci, ki uvajajo embalažo za večkratno uporabo, morajo zagotoviti, da je vzpostavljen sistem za njeno zbiranje in ponovno uporabo.
• Izvajalci dejavnosti, ki uporabljajo embalažo za večkratno uporabo, morajo sodelovati v sistemih za ponovno uporabo in zagotoviti, da se embalaža pred nadaljnjo ponovno uporabo ponovno usposobi.
• Izvajalci dejavnosti, ki ponujajo možnosti ponovnega polnjenja, morajo potrošnike obvestiti o vrstah vsebnikov, ki jih lahko uporabljajo, higienskih standardih in varnostnih pravilih. Od leta 2030 si morajo veliki trgovci na drobno prizadevati, da 10 % prodajne površine namenijo polnilnim postajam.
• Do leta 2030 mora biti 40 % transportne embalaže za večkratno uporabo, do leta 2040 pa naj bi se ta delež povečal na želeni cilj 70 %.
• Do leta 2030 mora biti 10 % skupinske embalaže za večkratno uporabo, do leta 2040 pa naj bi se ta delež povečal na želeni cilj 25 %.
• Do leta 2030 morajo distributerji pijač zagotoviti, da bo 10 % izdelkov v embalaži za večkratno uporabo, do leta 2040 pa 40 %.
• Izjeme veljajo za mikropodjetja, male distributerje pijač in določene sektorje. Države članice imajo pod določenimi pogoji možnost, da izključijo dodatne sektorje, distributerjem dovolijo združevanja in izvzamejo tiste, ki delujejo na majhnih otokih ali območjih z nizko gostoto prebivalstva.
• Restavracije in kavarne, ki ponujajo hrano ali pijačo za s seboj, morajo:
  • potrošnikom omogočiti, da do leta 2027 brez dodatnih stroškov prinesejo svoje vsebnike za hrano in pijačo za s seboj;
  • do leta 2028 brez dodatnih stroškov ponuditi embalažo za večkratno uporabo za tisto, kar se odnese s seboj.

Plastične nosilne vrečke

Države članice morajo zagotoviti, da letna potrošnja lahkih plastičnih nosilnih vrečk do leta 2025 ne bo presegla 40 vrečk na prebivalca.

• Ukrepi za doseganje tega cilja lahko vključujejo omejitve trženja, gospodarske spodbude in nacionalne cilje zmanjšanja.
• Zelo lahke vrečke so prepovedane, razen če se uporabljajo za higieno ali preprečevanje odpadne hrane. Države članice se lahko odločijo, ali morajo biti take zelo lahke vrečke primerne za kompostiranje na njihovem ozemlju.