This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Direktiva 2011/98/EU vzpostavlja:
Direktiva velja za državljane tretjih držav, ki imajo dovoljenje za prebivanje ali delo v EU ne glede na razlog začetnega sprejema. To vključuje:
Direktiva ne velja za nekatere kategorije državljanov tretjih držav, na primer tiste, ki jim je dodeljen status rezidenta za daljši čas EU (zanje velja druga zakonodaja EU).
Organi v državah članicah morajo vsako vlogo za enotno dovoljenje za prebivanje ali delo (novo, spremembo ali obnovitev) obravnavati v okviru enotnega postopka. Odločiti morajo, ali naj vlogo vloži državljan tretje države ali njihov delodajalec (ali oba).
Oblika enotnega dovoljenja je enaka, kot je opisana v Uredbi (ES) št. 1030/2002 o vzpostavitvi enotne oblike dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav.
Enotno dovoljenje omogoča upravičencem iz tretjih držav uživanje vrste pravic, med drugim:
Direktiva določa posebna merila, na podlagi katerih lahko države članice omejijo enako obravnavanje glede določenih vprašanj (dostop do izobraževanja in usposabljanja, prejemki iz socialnega varstva, kot je družinski dodatek, ali nastanitev).
Direktivo 2011/98/EU bo razveljavila in nadomestila Uredba (EU) 2024/1233 (glej povzetek).
Direktivo 2011/98/EU je bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo do . Ta pravila se uporabljajo od .
Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L 343, , str. 1–9).
Zadnja posodobitev