Mednarodni sporazumi in zunanje pristojnosti EU

KLJUČNE TOČKE

Mednarodni sporazumi (konvencije, pogodbe)

• Mednarodni sporazumi z državami zunaj EU ali z mednarodnimi organizacijami so sestavni del prava EU. Ti sporazumi so ločeni od primarnega prava in sekundarne zakonodaje ter tvorijo kategorijo sui generis. V skladu z nekaterimi sodbami Sodišča Evropske unije imajo lahko neposreden učinek in večjo pravno veljavo kot sekundarna zakonodaja, ki se mora zato uskladiti z njimi.
• Po mednarodnem javnem pravu so pogodbe in za pogodbene stranke ustvarjajo pravice in obveznosti.
• V nasprotju z enostranskimi akti konvencije in sporazumi niso rezultat zakonodajnega postopka ali izključne volje institucije.
• Člen 216 PDEU navaja primere, v katerih je EU pooblaščena za sklepanje takih sporazumov.
• Potem ko so sporazumi dogovorjeni in podpisani, je odvisno od zadevnega predmeta morda potrebna ratifikacija z aktom sekundarne zakonodaje.
• Mednarodne sporazume je treba uporabljati po vsej EU. Imajo večjo pravno veljavo kot enostranski sekundarni akti, ki se morajo zato uskladiti z njimi.
• Poleg tega člen 207 PDEU ureja trgovinsko politiko EU – ključno zunanjo pristojnost EU in osrednji element njenih odnosov s preostalim svetom.

Zunanje pristojnosti EU

• EU je pravna osebnost, tj. subjekt mednarodnega prava, in se je sposobna pogajati in sklepati mednarodne sporazume v svojem imenu, tj. ima pristojnosti (ali pooblastila) na tem področju, ki jih je pridobila s pogodbami.
• Če predmet sporazuma ne spada v izključno pristojnost EU, ga morajo podpisati tudi države EU. Ti sporazumi so znani kot „mešani sporazumi“.

Izključna pristojnost in deljena pristojnost

• Razdelitev pristojnosti med EU in državami EU velja tudi za mednarodno raven. Kadar se EU pogaja in sklene mednarodni sporazum, ima bodisi izključno pristojnost bodisi pristojnost, ki je deljena z državami EU.
• Kadar ima izključno pristojnost, ima samo EU pooblastilo za pogajanje in sklenitev sporazuma. Člen 3 PDEU določa področja, na katerih ima EU izključno pristojnost za sklenitev mednarodnih sporazumov, vključno s trgovinskimi sporazumi.
• Kadar je pristojnost deljena z državami EU, se sporazum sklene med EU in državami EU. To je torej mešani sporazum, h kateremu morajo države EU dati svoje soglasje. Mešani sporazumi lahko zahtevajo tudi, da se sprejme notranji akt EU za delitev obveznosti med državami EU in EU. Člen 4 PDEU določa, katere pristojnosti so deljene.