Uredba o splošnih skupinskih izjemah

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

• Uredba zajema naslednje kategorije pomoči:
  • regionalna pomoč,
  • pomoč malim in srednje velikim podjetjem (MSP),
  • nacionalni, regionalni in lokalni projekti med različnimi državami članicami (evropsko teritorialno sodelovanje);
  • pomoč za dostop do finančnih sredstev za MSP,
  • pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije,
  • pomoč za usposabljanje,
  • pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev in invalidov,
  • pomoč za varstvo okolja,
  • pomoč za odpravo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče,
  • pomoč za prevoz prebivalcev oddaljenih regij,
  • pomoč za širokopasovno infrastrukturo,
  • pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine,
  • pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo,
  • pomoč za lokalno infrastrukturo,
  • pomoč za regionalna letališča,
  • pomoč za pristanišča,
  • pomoč, vključena v finančne produkte, ki jih podpira sklad InvestEU Fund¹.
• Iz uredbe o splošnih skupinskih izjemah izključuje nekatere sheme pomoči, ki zagotavljajo javno finančno podporo za:
  • različne regionalne, ribiške, akvakulturne in kmetijske programe, skupaj s pomočjo za zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov;
  • dejavnosti, povezane z izvozom, hkrati pa dovoljuje posebne izjeme;
  • promocijo domačega blaga pred uvozom, hkrati pa dovoljuje posebne izjeme;
  • podjetjem v težavah² ali tistim, za katera je Komisija izdala neporavnani nalog za izterjavo, hkrati pa dovoljuje posebne izjeme³.
• Vsebuje tudi opredelitve tehničnih izrazov, ki se uporabljajo v vsaki od 16 kategorij upravičene pomoči.

Skupna pravila

Uredba določa naslednja skupna pravila za uveljavljanje GBER:

• Pragovi za obveščanje. Pomoč ne sme presegati določenih finančnih zgornjih meja, nad katerimi je treba vsako individualno pomoč priglasiti Komisiji in jo odobriti, preden se lahko dodeli;
• Preglednost. Bruto ekvivalent pomoči (kot so nepovratna sredstva, subvencije obrestnih mer ali posojila) mora biti mogoče natančno izračunati brez izvedbe ocene tveganja;
• Spodbudni učinek. Upravičenci morajo pred začetkom projekta ali dejavnosti državi članici predložiti pisno vlogo za pomoč, velika podjetja, ki zaprosijo za ad hoc pomoč, pa morajo dokazati, kako jim bo pomoč pomagala razširiti obstoječe dejavnosti;
• Intenzivnost pomoči in upravičeni stroški. Kadar je pomoč omejena na določeno najvišjo intenzivnost upravičenih stroškov, izračun temelji na finančnih podatkih pred odbitkom davkov ali drugih stroškov ter je podprt z jasnimi, specifičnimi in posodobljenimi dokumentarnimi dokazili;
• Kumulacija. Pri ugotavljanju skladnosti s pragovi za priglasitev in najvišjimi intenzivnostmi pomoči se upoštevajo vsi viri državne pomoči za dejavnost ali projekt;
• Objava in informacije. Države članice morajo na spletni strani Komisije, nacionalni ali regionalni spletni strani objaviti podrobnosti o pomoči, ki jo dodelijo, vključno:
  • z individualno podporo v višini nad 100.000 EUR,
  • z morebitno podporo, ki presega 500.000 EUR za finančne projekte v okviru sklada InvestEU, ali
  • s pomočjo, ki presega 10.000 EUR za kmetijske, ribiške ali akvakulturne dejavnosti;
• Preklic skupinske izjeme. Kadar država članica dodeli pomoč na podlagi uredbe, ne da bi upoštevala njena merila, lahko Komisija tej državi članici odvzame pravico do dodelitve pomoči v okviru katere koli ali nekaterih kategorij pomoči, za katere velja skupinska izjema;
• Poročanje. Države članice morajo Komisiji:
  • v 20 delovnih dneh od začetka veljavnosti ukrepa predložiti elektronski povzetek (standardizirana oblika je v Prilogi II) vsakega ukrepa pomoči, izvzetega v skladu z uredbo;
  • predložiti elektronsko letno poročilo o tem, kako uporabljajo uredbo.
• Spremljanje. Države članice morajo 10 let hraniti podrobne evidence in podporno dokumentacijo o vsej pomoči, ki jo dovoljuje uredba, da lahko Komisija spremlja dodeljeno pomoč.