Humanitarne dejavnosti EU

KLJUČNE TOČKE

Cilji

Sporočilo določa številne ključne cilje za obravnavanje naraščajočih humanitarnih potreb in podporo boljšemu okolju, ki omogoča zagotavljanje načelne humanitarne pomoči:

• zagotavljanje pomoči v skladu s preizkušenimi in preverjenimi načeli humanitarne pomoči;
• zagotavljanje, da se humanitarna pomoč EU lahko hitro in učinkovito dostavi tistim, ki jo potrebujejo, s spodbujanjem inovacij in zmogljivosti;
• spodbujanje fleksibilnih in učinkovitih humanitarnih ukrepov ter mehanizmov financiranja s širitvijo uporabe denarne pomoči in digitalnih orodij ter s krepitvijo podpore lokalnim reševalcem;
• spopadanje s temeljnimi vzroki kriz z boljšim povezovanjem humanitarnih, razvojnih in mirovnih prizadevanj, zlasti na prednostnih področjih, kot so izobraževanje, zdravje, varnost preskrbe s hrano, pripravljenost na naravne nesreče in odpornost na podnebne spremembe;
• širjenje baze virov za humanitarno delovanje s krepitvijo sodelovanja EU ter zavezništev s tradicionalnimi in novimi donatorji;
• krepitev sodelovanja in vodenja EU, da se čim bolj poveča učinek humanitarnega delovanja EU;
• okrepiti spodbujanje in spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava ter ga postaviti v središče zunanjega delovanja EU.

Ključni ukrepi

Sporočilo predlaga številne ključne ukrepe za dosego teh ciljev in doseganje zastavljenih ciljev. Ti vključujejo:

• razvoj zmogljivost za evropski humanitarni odziv, ki bi dopolnjevala mehanizem EU na področju civilne zaščite in bi se zanašala na operativno pripravljenost Centra za usklajevanje nujnega odziva EU;
• izvajanje sistematičnih skupnih analiz kriz in razvoj združenega načrtovanja in načrtovanja politik EU, kadar je to primerno;
• spodbujanje učinkovitega humanitarnega civilno-vojaškega usklajevanja za zaščito humanitarnega prostora;
• povečanje večletnih, fleksibilnih in usklajenih ureditev financiranja;
• krepitev zavez za humanitarno financiranje z državami članicami in spodbujanje boljše delitve odgovornosti med tradicionalnimi in nastajajočimi donatorji, kot odziv na naraščajoče humanitarne potrebe;
• povečanje deleža podnebnih skladov, da bi regije, ki so nagnjene k naravnim nesrečam, postale bolj odporne;
• vzpostavitev mehanizma za spremljanje in usklajevanje mednarodnega humanitarnega prava na ravni EU;
• izboljšanje spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava kot pogoja za pomoč EU;
• zagotavljanje, da se mednarodno humanitarno pravo v celoti odraža v politiki sankcij EU, tudi z doslednim vključevanjem humanitarnih izjem v režime sankcij EU;
• organiziranje evropskega humanitarnega foruma za spodbujanje dialoga o humanitarni politiki;
• spodbujanje pristopa Ekipe Evrope med institucijami EU in državami članicami.

Sklepi Sveta

Svet je v svojih sklepih o sporočilu navedel številne ključne točke, vključno z:

• resno zaskrbljenostjo zaradi humanitarnih potreb v neprimerljivem obsegu, krčenja humanitarnega prostora in vse večje vrzeli v financiranju;
• pomenom, da se dosledno spoštovanje in upoštevanje mednarodnega humanitarnega prava postavi v središče zunanjega delovanja EU, kot tudi zagotavljanje zaščite civilistov in civilne infrastrukture, podpiranje in spodbujanje načelnega humanitarnega delovanja ter varovanje humanitarnega prostora;
• nujno potrebo po okrepitvi globalnih prizadevanj za znatno povečanje baze virov za humanitarno ukrepanje, pa tudi pomembnostjo učinkovitejšega zagotavljanja humanitarne pomoči z razpoložljivimi viri;
• bistveno usklajevalno vlogo Združenih narodov pri odzivanju na humanitarne krize in potrebo po okrepitvi podpore lokalnim in nacionalnim akterjem, pri čemer je treba priznati njihovo znanje in izkušnje kot prvih sodelujočih, ki delujejo na lokaciji pred, med in po izrednih razmerah;
• svojo podporo načrtu Komisije za organizacijo evropskega humanitarnega foruma.