Okoljski akcijski program EU do leta 2030

KLJUČNE TOČKE

Dolgoročni prednostni cilj je, da bi morali Evropejci najpozneje do leta 2050 ob upoštevanju omejitev našega planeta dobro živeti v zdravem gospodarstvu, kjer se nič ne zavrže, kjer je rast obnovljiva, kjer je dosežena podnebna nevtralnost ter kjer je raven neenakosti znatno zmanjšana.

Cilj okoljskega akcijskega programa, ki temelji na evropskem zelenem dogovoru, je pospešiti prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, gospodarno z viri, ob priznavanju, da sta dobro počutje in blaginja ljudi odvisna od zdravega ekosistema.

Šest prednostnih ciljev

• Doseči cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in doseči podnebno nevtralnost do leta 2050.
• Povečati sposobnost prilagajanja s krepitvijo odpornosti in zmanjšanjem občutljivosti na podnebne spremembe.
• Premik k modelu regenerativne rasti, ki gospodarsko rast loči od uporabe virov in degradacije okolja, hkrati pa omogoča hitrejši prehod na krožno gospodarstvo.
• Prizadevanje za ničelno onesnaženje zraka, vode in tal ter zaščita zdravja in dobrega počutja Evropejcev.
• Varovanje, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti z izboljšanjem stanja ekosistemov in okolja ter bojem proti dezertifikaciji in degradaciji tal.
• Zmanjšanje pritiskov na okolje in podnebje, povezanih s proizvodnjo in potrošnjo, zlasti na področju energije, industrijskega razvoja, stavb in infrastrukture, mobilnosti, turizma, mednarodne trgovine in prehranskega sistema.

Ustvarjanje pogojev za doseganje prednostnih ciljev

Za doseganje prednostnih ciljev bodo morali Evropska komisija, države članice Evropske unije (EU), regionalni in lokalni organi ter deležniki:

• zagotoviti, da se okoljska in podnebna zakonodaja ter strategije EU izvajajo učinkovito, hitro in v celoti, pri čemer dajejo prednost izvrševanju ter izboljšanju smernic in priporočil;
• zagotoviti, da so socialne neenakosti, ki so posledica podnebnih in okoljskih vplivov in politik, čim manjše in da so ukrepi za varstvo okolja pravični in vključujoči;
• vključevati vidik spola v vseh fazah procesa oblikovanja politik;
• okrepiti okolju koristne pobude in postopno odpraviti okolju škodljive subvencije, zlasti subvencije za fosilna goriva;
• vključevati ukrepe na področju biotske raznovrstnosti in prispevati k cilju, da se za cilje biotske raznovrstnosti v letu 2024 nameni 7,5 % letne porabe v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, v letih 2026 in 2027 pa 10 %;
• spodbujati ustrezno ravnanje s kemikalijami in hitro opredeliti alternative za snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost;
• obravnavati degradacijo tal in zagotoviti varstvo in trajnostno rabo tal, tudi z zakonodajo o zdravju tal do leta 2023;
• preoblikovati prehranski sistem EU, tako da prispeva k varovanju in obnavljanju biotske raznovrstnosti in dobrobiti živali, hkrati pa zagotavlja pravičen prehod za prizadete deležnike;
• celovito priznavati medsebojne povezave med zdravjem ljudi, zdravjem živali in okoljem z vključevanjem pristopa „eno zdravje“ v oblikovanje politik;
• uporabljati obstoječa orodja in metodologije ter izboljšati metode spremljanja, orodja za ocenjevanje in merljive kazalnike za sonaravne rešitve;
• mobilizirati sredstva iz javnih in zasebnih virov, vključno s proračunom EU, prek Evropske investicijske banke in na nacionalni ravni;
• čim bolje izkoristiti okoljsko obdavčitev, tržne instrumente in orodja za pripravo zelenega proračuna in za zeleno financiranje;
• zagotoviti, da bodo okoljske politike in ukrepi temeljili na najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanjih in tehnologijah, pri tem pa okrepiti bazo znanja;
• izkoristiti digitalne in podatkovne tehnologije (vključno s podatki v realnem času) za podporo oblikovanju politik, hkrati pa zagotoviti preglednost, pristnost in interoperabilnost, ki omogočajo lahko dostopnost podatkov in dokazov;
• mobilizirati široko podporo civilne družbe in sodelovati s podjetji, zlasti malimi in srednjimi, socialnimi partnerji, državljani, skupnostmi in drugimi deležniki, ter spodbujati razprave, vseživljenjsko izobraževanje o okolju in dejavnosti skupnosti;
• krepiti sodelovanje med institucijami EU na področju podnebne in okoljske politike;
• uporabljati visoke standarde preglednosti, udeležbe javnosti in dostopa v skladu z Aarhuško konvencijo tako na ravni EU kot držav članic;
• podpirati svetovno izvajanje prednostnih ciljev, zlasti z vključevanjem držav zunaj EU v partnerstva in zavezništva, kot sta G7 in G20.

Spremljanje in poročila

• Komisija ob podpori Evropske agencije za okolje in Evropske agencije za kemikalije spremlja, ocenjuje in letno poroča o napredku pri prednostnih ciljih z vmesno oceno do 31. marca 2024 in popolnim pregledom do 31. marca 2029, ki mu po potrebi sledi predlog za naslednji okoljski akcijski program do 31. decembra 2029.
• Evropski parlament, Svet Evropske unije in Komisija vsako leto izmenjajo mnenja na podlagi poročil, sprejetih ukrepov in morebitnih prihodnjih ukrepov.