Informacije o okolju – sodelovanje javnosti in dostop do pravnega varstva (Aarhuška konvencija)

KLJUČNE TOČKE

Dostop do informacij o okolju

Institucije in organi EU morajo:

• zagotoviti javnosti dostop do informacij o okolju, ki jih imajo, pod pogoji, ki so določeni v uredbi;
• zagotoviti, da so informacije o okolju v vedno večji meri dostopne javnosti in se javno razširjajo;
• organizirati informacije v podatkovnih bazah, ki bodo javnosti zlahka dostopne;
• posodabljati informacije in zagotoviti njihovo natančnost in primerljivost;
• odgovoriti na vse zahteve po informacijah o okolju v 15 delovnih dneh.

Okoljske podatkovne baze ali registri morajo vsebovati:

• besedila mednarodnih pogodb, konvencij in sporazumov, politik, načrtov in programov;
• poročila o napredku pri izvajanju zgoraj navedenega;
• korake v postopkih glede kršitev prava EU;
• poročila o stanju okolja;
• podatke o spremljanju dejavnosti, ki bi lahko vplivale na okolje;
• izdana pooblastila, ki bi lahko vplivala na okolje;
• študije vplivov na okolje in ocene tveganj.

Zahteve po informacijah se lahko zavrnejo samo v posebnih okoliščinah, kot so sodni postopki, ki so v teku, ali če bi lahko škodile okolju, na primer z razkrivanjem krajev razmnoževanja redkih vrst.

Udeležba javnosti pri postopkih okoljskega odločanja

Institucije in organi EU morajo zagotoviti zgodnje in učinkovite priložnosti za udeležbo javnosti pri odločanju glede načrtov ali programov v zvezi z okoljem. Ko Evropska komisija pripravi načrt ali program in ga v odločanje predloži drugim organom EU, mora v pripravljalni fazi zagotoviti udeležbo javnosti.

Institucije in organi EU morajo opredeliti javnost, ki bi jo načrt ali program lahko prizadela, in zagotoviti, da je obveščena o:

• osnutku predloga,
• ustreznih informacijah o okolju,
• praktičnih ureditvah za udeležbo javnosti, kar vključuje:
  • kje je mogoče pridobiti dodatne informacije,
  • komu se lahko posredujejo pripombe, mnenja ali vprašanja,
  • razumne časovne okvire, ki omogočajo učinkovito pripravo in sodelovanje javnosti v postopku odločanja.

Za sprejemanje pripomb je določen rok vsaj osmih tednov, z obvestilom vsaj štiri tedne pred kakršnimi koli sestanki ali zaslišanji.

Institucije in organi EU morajo ustrezno upoštevati rezultate sodelovanja javnosti in javnost seznaniti z vsemi odločitvami in temelji, na podlagi katerih so te bile sprejete, vključno z informacijami o sodelovanju javnosti.

Notranja revizija in dostop do sodnega varstva

Člani javnosti lahko pod določenimi pogoji vložijo zahtevo za notranjo revizijo pri instituciji ali organu EU, ki je sprejel upravni akt ali bi ga v primeru opustitve moral sprejeti, z utemeljitvijo, da je tak akt ali opustitev v nasprotju z okoljskim pravom.

Nevladna organizacija (NVO) lahko vloži zahtevo, če:

• je neodvisna neprofitna pravna oseba v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso države članice EU;
• kot poglavitni cilj navaja spodbujanje varstva okolja v okviru okoljskega prava;
• obstaja že več kot dve leti;
• je zadevni predmet zajet v njenih ciljih in dejavnostih.

Zahtevo za notranjo revizijo lahko vložijo tudi drugi člani javnosti, če lahko:

• dokažejo, da domnevna kršitev okoljskega prava EU neposredno vpliva na njihove pravice v primerjavi s širšo javnostjo; ali
• izkažejo zadosten javni interes, ki ga podpira najmanj 4 000 članov javnosti iz najmanj petih držav članic, pri čemer vsaj 250 članov javnosti prihaja iz vsake države članice.

Zahteve morajo vložiti bodisi okoljska nevladna organizacija, ki izpolnjuje zgoraj navedena merila, bodisi odvetnik, ki je pristojen za opravljanje dejavnosti v državi članici.

Takšne zahteve je treba vložiti v osmih tednih po sprejetju, uradnem obvestilu ali objavi upravnega akta, pri čemer se upošteva kasnejši od teh datumov.

Institucije in organi EU morajo vse zahteve za notranjo revizijo objaviti čim prej po prejemu; enako morajo končne odločitve o teh zahtevah objaviti čim prej po njihovem sprejetju.

Institucija ali organ EU mora ukrepati v roku 22 tednov po izteku osemtedenskega roka za predložitev. Če institucija ali organ EU ne ukrepa na zahtevo za notranjo revizijo ali če je zahteva zavrnjena, lahko nevladna organizacija ali drugi člani javnosti sprožijo postopek pred Sodiščem Evropske unije.