Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Summaries of EU Legislation

Konvencija o kibernetski kriminaliteti

POVZETEK:

Budimpeštanska konvencija o kibernetski kriminaliteti (Svet Evrope)

Dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava inkriminacijo rasističnih in ksenofobičnih dejanj, storjenih v računalniških sistemih

Drugi dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje in razkritje elektronskih dokazov

Sklep (EU) 2023/436 o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Drugi dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti

KAJ JE CILJ KONVENCIJE, PROTOKOLOV IN SKLEPA?

  • Namen konvencije je pomagati v boju proti kaznivim dejanjem, ki jih je mogoče zagrešiti le z uporabo tehnologije, pri čemer so naprave hkrati orodje za storitev kaznivega dejanja in tarča kaznivega dejanja, ter proti kaznivim dejanjem, pri katerih je bila tehnologija uporabljena za okrepitev drugega kaznivega dejanja, kot je goljufija. Zagotavlja smernice za vsako državo, ki razvija domače zakone o kibernetski kriminaliteti, in služi kot podlaga za mednarodno sodelovanje med pogodbenicami konvencije.
  • Cilj prvega dodatnega protokola je inkriminirati razširjanje rasističnega in ksenofobičnega gradiva prek računalniških sistemov, skupaj z rasistično in ksenofobično motiviranimi grožnjami in žalitvami.
  • Namen drugega dodatnega protokola je zagotoviti skupna pravila na mednarodni ravni za krepitev sodelovanja v boju proti kibernetski kriminaliteti in zbiranju dokazov v elektronski obliki za kazenske preiskave ali postopke.
  • Sklep pooblašča države članice Evropske unije (EU), da ratificirajo drugi dodatni protokol v interesu EU.

KLJUČNE TOČKE

Konvencija o kibernetski kriminaliteti

  • Konvencija zajema:
    • inkriminacijo ravnanja – od nezakonitega dostopa, poseganja v podatke in sisteme do računalniških goljufij in razširjanja gradiva o zlorabi otrok;
    • postopkovna pooblastila za preiskovanje kibernetske kriminalitete in zavarovanje elektronskih dokazov v zvezi s katerim koli kaznivim dejanjem;
    • učinkovito mednarodno sodelovanje med pogodbenicami.
  • Pogodbenice so članice Odbora za konvencijo o kibernetski kriminaliteti ter si izmenjujejo informacije in izkušnje, ocenjujejo izvajanje konvencije ali razlagajo konvencijo prek navodil.
  • Od 27 držav članic jih je konvencijo ratificiralo 26 – Irska jo je podpisala, a je še ni ratificirala.

Dodatni protokol 1

  • Ta protokol razširja področje uporabe konvencije na ksenofobično in rasistično propagando, ki se širi prek računalniških sistemov, s čimer zagotavlja več zaščite za žrtve. Poleg tega:
    • krepi pravni okvir s sklopom smernic za inkriminacijo ksenofobije in rasistične propagande v kibernetskem prostoru;
    • krepi načine in sredstva za mednarodno sodelovanje pri preiskovanju in pregonu rasističnih in ksenofobičnih zločinov na spletu.

Dodatni protokol 2

  • Namen tega protokola je nadaljnja krepitev mednarodnega sodelovanja.
  • Obravnava poseben izziv elektronskih dokazov v zvezi s kibernetsko kriminaliteto in drugimi kaznivimi dejanji, ki jih imajo ponudniki storitev v tujih jurisdikcijah, vendar imajo pooblastila kazenskega pregona omejena na nacionalne meje.
  • Njegove glavne značilnosti so:
    • nova pravna podlaga, ki dovoljuje neposredno zahtevo registratorjem v drugih jurisdikcijah za pridobitev informacij o registraciji imena domene;
    • nova pravna podlaga, ki omogoča neposredna naročila ponudnikom storitev v drugih jurisdikcijah za pridobitev podatkov o naročnikih;
    • okrepljena sredstva za pridobivanje informacij o naročnikih in podatkov o prometu prek sodelovanja med vladami;
    • pospešeno sodelovanje v izrednih razmerah, vključno z uporabo skupnih preiskovalnih skupin in skupnih preiskav.

Sklep (EU) 2023/436

  • K konvenciji lahko pristopijo le države članice, ne pa EU sama, saj so le države lahko pogodbenice.
  • Sklep določa številne pridržke, izjave, obvestila in sporočila, ki jih morajo države članice sprejeti, preden zaključijo svoje postopke ratifikacije. Ti zagotavljajo, da je protokol združljiv z zakonodajo in politiko EU ter enotno uporabo protokola s strani držav članic v odnosih z državami, ki niso članice EU.
  • Danska in Irska nista sodelovali pri sprejetju Sklepa (EU) 2023/436 in ju ta ne zavezuje niti se zanju ne uporablja.

EU podpira konvencijo in njene protokole kot del svoje strategije varnostne unije EU (glej povzetek) in svoje strategije kibernetske varnosti.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

  • Konvencija je začela veljati .
  • Dodatni protokol 1 je začel veljati .
  • Dodatni protokol 2 še ni začel veljati.
  • Sklep (EU) 2023/436 se uporablja od .

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

GLAVNI DOKUMENTI

Budimpeštanska konvencija o kibernetski kriminaliteti, Svet Evrope, Budimpešta, .

Dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava inkriminacijo rasističnih in ksenofobičnih dejanj, storjenih v računalniških sistemih, Svet Evrope, .

Drugi dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje in razkritje elektronskih dokazov (UL L 63, , str. 28).

Sklep Sveta (EU) 2023/436 z dne o pooblastilu držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Drugi dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje in razkritje elektronskih dokazov (UL L 63, , str. 48).

Zadnja posodobitev

Top