Konvencija o skupnem tranzitnem postopku

KLJUČNE TOČKE

Konvencija:

• uvaja skupni tranzitni postopek za blago, ki se prevaža med pogodbenicami pod carinskim tranzitnim nadzorom;
• določa obveznosti za osebo (tako imenovanega „imetnika tranzitnega postopka“), ki predloži tranzitno deklaracijo zaradi:
  • predložitve nedotaknjenega blaga in potrebnih informacij pri carinskem namembnem uradu v dogovorjenem roku;
  • spoštovanja pravil o tranzitu na carinskem območju;
  • zagotavljanja zadostnega jamstva za kritje morebitnih dolgov. Za izterjavo dolgov veljajo posebna pravila;
• navaja obveznosti za carinske organe v državah odhoda in namembnih državah, kot so:
  • preverjanje popolnosti podatkov;
  • izvajanje carinskega nadzora, če je primerno:
  • dogovarjanje roka za dostavo;
  • pregledovanje, ali so ustrezne plombe na svojem mestu;
  • predložitev dokazila o dostavi blaga in potrdila, da je bil postopek ustrezno zaključen;
• določa, da mora vsaka tranzitna deklaracija vključevati samo tisto blago, ki se prevaža od enega carinskega urada do drugega z enim samim prevoznim sredstvom;
• določa podrobna navodila o elementih podatkov v tranzitni deklaraciji, vključno s skupnimi oznakami (da bi se izognili morebitnim jezikovnim razlikam med pogodbenicami).

Za opravljanje carinskih formalnosti se uporablja elektronski tranzitni sistem, razen v izjemnih okoliščinah (npr. pri prevozu blaga po železnici, kjer je to dovoljeno v papirni obliki).

Za zanesljive trgovce se lahko uporabljajo poenostavitve pri tranzitu.

Države se lahko z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi dogovorijo o uporabi poenostavljenih postopkov.

Države morajo med seboj sodelovati glede vzajemne pomoči pri izterjavi terjatev.