Nadzor nabave in posedovanja orožja

KLJUČNE TOČKE

Direktiva določa razrede orožja, katerega nabava in posedovanje pri zasebnikih morata biti:

• prepovedana (razred A) ali
• predmet dovoljenja (razred B) ali
• predmet prijave (razred C).

Kadar je strelno orožje zakonito nabavljeno in posedovano v skladu z Direktivo, bi se morali uporabljati nacionalni predpisi o nošenju, lovu ali streljanju.

Označevanje in registracija

Države članice EU morajo:

• zagotoviti, da ima vse strelno orožje, ki je bilo proizvedeno ali uvoženo v EU 14. septembra 2018 ali po tem datumu, jasno, trajno in enotno oznako ter je registrirano v zbirkah podatkov držav članic;
• izvajati stroge nadzore dejavnosti trgovcev in posrednikov;
• vzpostaviti računalniško, centralizirano ali decentralizirano zbirko podatkov, ki bo zagotovila pooblaščen dostop do zbirk podatkov;
• zagotoviti, da pristojni organi hranijo podatke v zvezi s strelnim orožjem, vključno s pripadajočimi osebnimi podatki (urejeno z Uredbo (EU) 2016/679 – glej povzetek) 30 let po uničenju zadevnega strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov.
• Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2019/68 določa tehnične specifikacije za označevanje strelnega orožja in njegovih bistvenih sestavnih delov v skladu z Direktivo Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja.

Sledenje

Trgovci z orožjem in posredniki morajo voditi register, ki vključuje:

• evidenco vseh vstopov in izstopov v zvezi z vsakim strelnim orožjem;
• podatke, ki omogočajo identifikacijo in sledenje strelnega orožja.

Trgovci z orožjem in posredniki s sedežem v državi članici morajo brez nepotrebnega odlašanja pristojnim nacionalnim organom poročati o transakcijah, ki vključujejo strelno orožje.

Nabava in posedovanje orožja

• Države članice lahko nabavo in posedovanje strelnega orožja dovolijo izključno osebam, ki jim je bilo izdano dovoljenje ali, za strelno orožje kategorije C, osebam, ki jim je v skladu z nacionalno zakonodajo izrecno dovoljena nabava ali posedovanje strelnega orožja.
• Nabava in posedovanje strelnega orožja sta dovoljena samo osebam, ki:
  • imajo utemeljen razlog in so dopolnile 18 let (razen pri lovu in športnem streljanju, kjer je potrebno dovoljenje staršev); ali
  • za katere ni verjetno, da bi predstavljale nevarnost zase ali za druge, javni red ali javno varnost.
• Države članice lahko dovoljenja za nekatera prepovedana polavtomatska strelna orožja kategorije A podelijo strelcem in športnikom, pa tudi priznanim muzejem ter, v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, zbiralcem v skladu s strogimi varnostnimi ukrepi.
• Pooblastila je treba pregledati vsaj vsakih 5 let.

Onesposobitev

• Direktiva vključuje onesposobljeno strelno orožje zaradi visokega tveganja ponovne usposobitve nepravilno onesposobljenega strelnega orožja. Onesposobljeno strelno orožje je razvrščeno v kategorijo C.
• Onesposobljenost strelnega orožja mora preveriti pristojni organ.
• Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2403 določa skupne smernice o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja.

Predelano orožje

Direktiva se zaradi velikega tveganja za predelavo v smrtonosno strelno orožje uporablja tudi za:

• rekvizitno in akustično orožje (strelno orožje, ki je posebej predelano za streljanje izključno s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom);
• plašilno in signalno orožje (orožje, ki je zasnovano za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim signalnim strelivom, ki pa se lahko predela v pravo strelno orožje).

Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2019/69 določa tehnične specifikacije za plašilno in signalno orožje.

Polavtomatsko orožje

Strelno orožje zasnovano za vojaško uporabo, kot sta AK47 in M16, ki ga je mogoče ročno nastaviti za avtomatsko in polavtomatsko streljanje, je razvrščeno kot strelno orožje kategorije A in je zato prepovedano za civilno uporabo.

Nekatere vrste polavtomatskega strelnega orožja so zdaj prav tako uvrščene v kategorijo A:

• polavtomatsko kratkocevno strelno orožje, ki lahko sprejme več kot 20 nabojev;
• polavtomatsko dolgocevno strelno orožje, ki lahko sprejme več kot 10 nabojev;
• polavtomatsko dolgocevno strelno orožje, ki se lahko s pomočjo zložljivega ali teleskopskega kopita skrajša na manj kot 60 cm, ne da bi izgubilo funkcionalnost.

Izmenjava informacij

• Direktiva o strelnem orožju od Komisije zahteva tudi sprejetje delegiranih aktov o vzpostavitvi elektronskega sistema za izmenjavo informacij med državami članicami.
• Delegirana uredba (EU) 2019/686 določa podrobno ureditev sistematične izmenjave informacij v zvezi s prenosom strelnega orožja znotraj EU z elektronskimi sredstvi.
• Delegirana uredba (EU) 2021/1423 določa podrobno ureditev sistematične izmenjave informacij v zvezi z zavrnitvami izdaje dovoljenj za nabavo ali posedovanje nekaterega strelnega orožja z elektronskimi sredstvi.

Čezmejni prenos

• Osebi, ki želi prenesti strelno orožje iz ene države članice v drugo, lahko država, v kateri se nahaja orožje, izda dovoljenje.
• Športni strelci in druge osebe, ki imajo dovoljenje za posedovanje strelnega orožja, lahko zahtevajo evropsko dovoljenje za strelno orožje, ko potujejo s svojim orožjem v drugo državo članico.
• Evropsko dovoljenje za strelno orožje velja največ 5 let, lahko pa se ga podaljša.