Boj proti korupciji v zasebnem sektorju

KLJUČNE TOČKE

Določitev minimalnih pravil o opredelitvi korupcije v zasebnem sektorju

• Zahteva se, da države članice kaznujejo naslednja naklepna dejanja v okviru poslovne dejavnosti.
  • Aktivna korupcija („dajanje podkupnine“). Oseba neposredno ali prek posrednika obljubi, ponudi ali da v svojo korist ali korist tretje osebe kakršno koli neupravičeno korist osebi, ki vodi podjetje v zasebnem sektorju ali dela zanj v kakršni koli vlogi, da bi ta oseba opravila ali opustila kakršno koli dejanje in bi s tem kršila svoje dolžnosti⁴.
  • Pasivna korupcija („prejemanje podkupnine“). Oseba, ki vodi podjetje v zasebnem sektorju ali dela zanj, neposredno ali posredno zase ali za kogar koli drugega zahteva ali sprejme katero koli nedovoljeno korist ali sprejme obljubo za tako korist, zato da bi ta oseba izvedla določeno dejanje ali da tega dejanja ne bi izvedla in bi s tem kršila svoje dolžnosti.
• Prej navedeno velja za poslovne dejavnosti profitnih in neprofitnih podjetij. Ob sprejetju je bilo področje uporabe omejeno na ravnanje, ki vključuje ali bi lahko vključevalo izkrivljanje konkurence v zvezi z nabavo blaga ali komercialnih storitev. Ta omejitev ne velja več, saj so omejitve veljale pet let od 22. julija 2005 dalje na podlagi izjav držav članic, ki so želele uporabljati to omejitev, Svetu Evropske unije. Države članice so morale Svetu ob sprejetju tega sklepa v izjavi sporočiti, kako bodo ravnale. Svet je moral pred 22. julijem 2010 pregledati izjave držav članic v zvezi z omejitvami.

Odgovornost pravnih oseb

• Namen tega sklepa je zagotoviti, da za kazniva dejanja korupcije ne odgovarjajo samo fizične osebe, kot so zaposleni, ampak tudi pravne osebe, kot so podjetja.
• Pravne osebe so lahko dogovorne za kazniva dejanja, ki vključujejo korupcijo, če jih je v njihovo korist zagrešila oseba, ki deluje bodisi individualno bodisi kot del organa pravne osebe in ima vodilno vlogo znotraj pravne osebe na podlagi:
  • pooblastila za zastopanje pravne osebe;
  • pristojnosti za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe;
  • pristojnosti za izvajanje nadzora znotraj pravne osebe.

Kazni in druge sankcije

• Države članice morajo zagotoviti, da se navedena dejanja kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami.
• Te vključujejo najvišjo kazen od vsaj enega do treh let zapora. Če se na primer v državi članici kaznivo dejanje kaznuje z najvišjo kaznijo do enega leta zapora, v drugi pa se kaznuje z najvišjo kaznijo do dveh let zapora, je v obeh primerih izpolnjeno merilo, ki ga določa okvirni sklep. Države članice lahko uveljavijo tudi višje pragove za najdaljše trajanje zaporne kazni.
• Pravica do opravljanja poslovne dejavnosti se začasno prekine.
• Tudi napeljevanje k storitvi enega od prej navedenih dejanj ali pomoč ali prikrivanje takega dejanja je treba kaznovati kot kaznivo dejanje.
• Kazni za pravne osebe lahko vključujejo kazenske ali nekazenske denarne kazni. Države članice lahko poleg tega kot sankcije določijo izključitev od upravičenja do državne podpore ali pomoči, začasno ali trajno prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti itd.

Pristojnost

Vsaka država članica ima sodno pristojnost, če je bilo kaznivo dejanje storjeno:

• na njenem ozemlju;
• s strani njenega državljana;
• v korist pravne osebe, ki ima svoj sedež na njenem ozemlju.

Sklep velja tudi za Gibraltar.

Na ta sklep je vplivala sodba Sodišča Evropske unije v zadevi C-176/03 v zvezi z razdelitvijo pristojnosti v kazenskih zadevah med Evropsko komisijo in Svetom.

Predlog strožjih pravil za boj proti korupciji

Komisija je maja 2023 predstavila protikorupcijski sveženj. Sveženj zajema:

• sporočilo, ki vsebuje pregled obstoječe zakonodaje in politike na tem področju;
• predlog direktive o boju proti korupciji, ki bi kriminalizirala kazniva dejanja korupcije ter uskladila opredelitve in kazni po vsej EU; ta direktiva bi ob sprejetju nadomestila Okvirni sklep 2003/568/PNZ; in
• predlagan poseben režim sankcij za boj proti hudim kaznivim dejanjem korupcije po vsem svetu, ki bi dopolnil nabor omejevalnih ukrepov (sankcij) skupne zunanje in varnostne politike.