Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Summaries of EU Legislation

Onesnaženje zraka iz srednje velikih kurilnih naprav

POVZETEK:

Direktiva (EU) 2015/2193 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak

POVZETEK

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Ta direktiva določa pravila o nadzoru nad emisijami žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx) in prahu (delcev) iz srednje velikih kurilnih naprav* v zrak ter pravila o spremljanju emisij ogljikovega monoksida (CO) iz teh naprav.

Cilj je zmanjšati morebitna tveganja za zdravje ljudi in okolje.

KLJUČNE TOČKE

  • Države EU morajo zagotoviti:
    • da imajo vse nove kurilne naprave, tj. naprave, ki začnejo obratovati po 19. decembru 2018, dovoljenje ali da so registrirane,
    • da vse obstoječe naprave z nazivno vhodno toplotno močjo (ali zmogljivostjo), ki je večja od 5 MW, dobijo dovoljenje ali se registrirajo do 1. januarja 2024,
    • da vse obstoječe naprave z nazivno vhodno toplotno močjo (ali zmogljivostjo), ki je manjša od 5 MW, dobijo dovoljenje ali se registrirajo do 1. januarja 2029.
  • Pristojni organ vsake države EU mora imeti javno dostopen register z informacijami o vsaki napravi, na primer glede vrste uporabljenega goriva in pričakovanega števila obratovalnih ur na leto.
  • Zakonodaja določa mejne vrednosti emisij glede na kategorijo goriv, pri čemer razlikuje tudi med novimi in obstoječimi napravami. Za nekatere naprave te omejitve ne veljajo.
  • Mejne vrednosti se uporabljajo od 20. decembra 2018 za nove naprave in od leta 2025 ali 2030 za obstoječe naprave, odvisno od njihove velikosti.
  • Upravljavci naprav morajo:
    • spremljati njihove emisije,
    • najmanj šest let hraniti evidenco rezultatov spremljanja emisij, obratovalnih ur, vrste in količine uporabljenih goriv in podatkov o vseh okvarah ali izpadih.
  • Države EU morajo:
    • vzpostaviti učinkovite inšpekcijske preglede, da bi preverjale skladnost z mejnimi vrednostmi emisij,
    • do 1. januarja 2021 predložiti Evropski komisiji poročilo z oceno skupne količine letnih emisij CO,
    • do 1. oktobra 2026 predložiti Komisiji kvalitativne in kvantitativne informacije o izvajanju direktive. Te morajo vključevati predvidene skupne letne emisije SO2, NOx in prahu (delcev) iz naprav glede na njihovo vrsto, uporabljeno gorivo in zmogljivost,
    • do 1. oktobra 2031 predložiti Komisiji drugo poročilo o izvajanju.
  • Komisija:
    • v dvanajstih mesecih po prejemu nacionalnih poročil o izvajanju predloži Evropskemu parlamentu in Svetu zbirno poročilo,
    • do 1. januarja 2020 pregleda napredek pri energetski učinkovitosti srednje velikih kurilnih naprav in oceni koristi določitve minimalnih standardov energetske učinkovitosti,
    • do 1. januarja 2023 oceni potrebo po pregledu vidikov zakonodaje, vključno s potrebo po določitvi strožjih mejnih vrednosti emisij za nove naprave in regulaciji emisij CO.
  • Direktiva se ne uporablja za nekatere kurilne naprave, kot so:
    • koksarniške peči,
    • plinske turbine in motorji, ki se uporabljajo na morju,
    • reaktorji, ki se uporabljajo v kemični industriji, in
    • naprave, ki jih že zajema druga zakonodaja EU, ki ureja njihove emisije, kot je Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja).
  • Direktiva se ne uporablja za pomožne raziskave, razvoj in preskušanje.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Ta direktiva se uporablja od 18. decembra 2015. Države EU jo morajo vključiti v nacionalno zakonodajo do 19. decembra 2017.

OZADJE

Zakonodaja zapolnjuje regulativno vrzel med velikimi kurilnimi napravami (nad 50 MW), ki jih zajema direktiva o industrijskih emisijah, ter manjšimi napravami, kot so grelniki in kotli, ki sodijo v okvir direktive o okoljsko primerni zasnovi.

Srednje velike kurilne naprave se uporabljajo v različne namene (za proizvodnjo električne energije, ogrevanje in hlajenje v gospodinjstvih/stanovanjih, pridobivanje toplote/pare za industrijske postopke itn.).

KLJUČNI POJEM

* Srednje velika kurilna naprava: naprava, v kateri izgoreva gorivo in ki uporablja nastalo toploto z nazivno vhodno toplotno močjo, ki je enaka ali večja od 1 MW in manjša od 50 MW, ne glede na vrsto uporabljenega goriva.

AKT

Direktiva (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak (UL L 313, 28.11.2015, str. 1–19)

POVEZANI AKTI

Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17–119)

Nadaljnje spremembe Direktive 2010/75/EU so vključene v izvirno besedilo. To prečiščeno besedilo ima samo dokumentarno vrednost.

Zadnja posodobitev 14.03.2016

Top