Sporazum s Kitajsko o sodelovanju in medsebojni pomoči v carinskih zadevah

KLJUČNE TOČKE

Ukrepi za obravnavanje ravnanj v nasprotju s carinsko zakonodajo so učinkovitejši, če so podprti z medsebojno pomočjo v carinskih zadevah. Zadevna ravnanja so tista, ki škodijo ekonomskim, davčnim in poslovnim interesom pogodbenic: bistveno je, da vsaka država zagotovi natančno določanje carin in drugih davkov.

Razvoj carinskega sodelovanja

Pogodbenici se strinjata, da bosta razvili carinsko sodelovanje zlasti z:

• vzpostavitvijo komunikacijskih kanalov;
• olajšanjem učinkovitega usklajevanja med upravnimi organi;
• zagotavljanjem skupnega ukrepanja pri upravnih zadevah;
• olajšanjem zakonitega gibanja blaga;
• izmenjavo informacij in strokovnega znanja o carinskih postopkih;
• medsebojnim zagotavljanjem tehnične pomoči, npr. izmenjavo osebja, usposabljanjem in izmenjavo podatkov;
• zastopanjem usklajenih stališč pri obravnavi teh vprašanj v mednarodnih organizacijah.

Medsebojna upravna pomoč

Carinski organi si med seboj pomagajo s posredovanjem informacij, ki zagotavljajo pravilno uporabo carinske zakonodaje: to ne posega v uporabo veljavnih pravil, ki urejajo medsebojno pomoč v kazenskih zadevah. Prav tako ne velja za informacije, pridobljene na zahtevo pravosodnih organov.

Sporazum ne zajema naslednjih oblik pomoči:

• povrnitev carin, davkov ali kazni;
• odvzem prostosti ali pridržanje;
• zaseg ali zadržanje lastnine.

Sporazum se nanaša na pomoč po zaprosilu in pomoč brez zaprosila.

Pomoč po zaprosilu: zaprošeni organ mora predložiti organu prosilcu vse informacije, ki mu lahko omogočijo, da zagotovi pravilno uporabo carinske zakonodaje. Te informacije se lahko nanašajo na:

• dejavnosti, ki lahko na ozemlju druge pogodbenice povzročijo kršitve, na primer predložitev nepravilnih carinskih deklaracij ali drugih ponarejenih dokumentov;
• verodostojnost uradnih dokumentov, predloženih poleg deklaracije o blagu;
• zakonitost izvoza in uvoza blaga z ozemlja ene od pogodbenic na ozemlje druge pogodbenice in uporabljen carinski postopek.

Zaprošeni organ mora v okviru svojih pristojnosti in po zaprosilu organa prosilca sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev posebnega nadzora. Ta nadzor se nanaša na osebe, za katere se lahko utemeljeno domneva, da so storile kršitev carinske zakonodaje ene od pogodbenic. Lahko zajema tudi kraje, zaloge in blago, ki se prevaža, ter prevozna sredstva, ki bi se lahko uporabljala za goljufive namene.

Pomoč brez zaprosila: kadar uradno zaprosilo ni možno zaradi nujnosti primera, ki bi lahko povzročil znatno škodo gospodarstvu, javnemu zdravju, javni varnosti ali kateremu koli podobnemu bistvenemu interesu, si pogodbenici lahko pomagata na lastno pobudo.

Uradni vidiki in izjeme pri obveznosti zagotavljanja pomoči

Zaprosila morajo izpolnjevati nekatere zahteve glede oblike in vsebine, ki se nanašajo na:

• uradni zaznamek organa prosilca;
• ukrep, za katerega se zaprosi;
• predmet in razlog zaprosila.

Zaprošeni organ ravna tako, kot če bi deloval v svojem imenu. Zaprosilo obravnava v skladu s pravno zavezujočimi instrumenti, ki so veljavni na njegovem ozemlju. Odgovor je sestavljen v pisni obliki.

Izjeme pri obveznosti zagotavljanja pomoči so dovoljene. Pomoč se lahko odkloni ali pa se zanjo določijo nekatere zahteve, če bi utegnila škodovati:

• suverenosti Kitajske ali države EU, katero se zaprosi za pomoč;
• javnemu redu, varnosti ali drugim bistvenim interesom.

Sporazum vključuje tudi klavzule o zaupnosti v zvezi s predloženimi informacijami.