Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Glossary of summaries

Kjotski protokol

Kjotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) je bil sprejet 11. decembra 1997. Veljati je začel leta 2005.

V prvem ciljnem obdobju Kjotskega protokola (2008–2012) so se sodelujoče države zavezale, da bodo zmanjšale svoje emisije toplogrednih plinov (TGP) za povprečno 5 % glede na ravni v letu 1990. EU in njene države članice – 15 v tistem času – so se zavezale k 8-odstotnemu zmanjšanju v EU kot celoti.

Za premostitev vrzeli med koncem prvega obdobja Kjotskega protokola leta 2012 in začetkom novega svetovnega sporazuma leta 2020 (Pariški sporazum) je bila decembra 2012 na konferenci o podnebnih spremembah v Dohi sprejeta sprememba Kjotskega protokola.

V drugem ciljnem obdobju (2013–2020) so se sodelujoče države dogovorile, da bodo svoje emisije toplogrednih plinov zmanjšale za vsaj 18 % pod ravnjo iz leta 1990. EU, njene države članice in Islandija so se dogovorile, da bodo skupaj dosegle 20-odstotno ciljno zmanjšanje.

V okviru protokola morajo pogodbenice svoje cilje primarno doseči prek nacionalnih ukrepov. Vendar pa jim protokol ponuja tudi dodatna sredstva za doseganje ciljev, in sicer s pomočjo treh tržnih mehanizmov.

Kjotski mehanizmi so:

  • trgovanje z emisijami med pogodbenicami, ki so podpisale protokol;
  • skupno izvajanje projektov s strani teh pogodbenic;
  • mehanizem čistega razvoja (s pogodbenicami, ki niso podpisale protokola).

V okviru protokola se spremlja dejanske emisije in vodi natančno evidenco izvedenih poslov pogodbenic.

Komisija objavi letno poročilo o napredku, ki vsebuje informacije o napredku EU in njenih držav članic pri doseganju ciljev glede emisij toplogrednih plinov.

GLEJ TUDI

Top