Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah

V pristnem evropskem območju pravice morajo posamezniki in podjetja imeti možnost, da svobodno v celoti uveljavljajo svoje pravice. Glavni cilj pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah je izboljšati sodelovanje med organi držav Evropske unije (EU), zato da bi lahko odpravili vse ovire, ki izvirajo iz nezdružljivosti med različnimi pravosodnimi in administrativnimi sistemi (vzajemno priznavanje in izvrševanje tujih sodb, dostop do pravnega varstva in harmonizacija nacionalne zakonodaje).

Leta 1993 je Maastrichtska pogodba pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah vključila v naslov VI. Amsterdamska pogodba je pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah prenesla v naslov IV Pogodbe ES (člen 65), zaradi česar ga je spravila pod okvir Skupnosti ter vključila v območje svobode, varnosti in pravice (OSVP).

Evropski svet v Tampereju (oktober 1999) je poskrbel, da je načelo vzajemnega priznavanja sodb postalo pravi temelj pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah v EU.

Ko je decembra 2009 v veljavo stopila Lizbonska pogodba, je bilo pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah premaknjeno pod naslov V Pogodbe o delovanju Evropske unije, skupaj z vsemi drugimi vidiki OSVP. Od takrat se odločitve na tem področju sprejemajo v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, razen vprašanj v povezavi z družinskim pravom.