Vzhodno partnerstvo

Vzhodno partnerstvo je skupna politična pobuda, uvedena leta 2009, katere namen je poglobiti in okrepiti odnose med Evropsko unijo (EU) in njenimi vzhodnimi sosedami: Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino.

Na vrhu vzhodnega partnerstva leta 2017 v Bruslju je bilo potrjenih dvajset ključnih ciljev za leto 2020 v podporo pristopu, ki bo bolj usmerjen k rezultatom in ki zajema štiri glavne prednostne naloge:

• močnejše gospodarstvo (gospodarski razvoj in tržne priložnosti);
• okrepljeno upravljanje (krepitev institucij in dobrega upravljanja);
• večja povezljivost (povezljivost, energijska učinkovitost, okolje in podnebne spremembe);
• močnejša družba (mobilnost in medosebni stiki).

Spremljanje napredka, doseženega v tem okviru, in poročanje o njem se je izvajalo v letih 2018 in 2020.

18. marca 2020 je bilo sprejeto Skupno sporočilo „ Politika vzhodnega partnerstva po letu 2020: krepitev odpornosti – vzhodno partnerstvo, ki prinaša koristi za vse “, v katerem so opredeljeni dolgoročni cilji politike za prihodnje sodelovanje. To je podlaga za razvoj nadaljnjega programa dvajsetih ciljev za leto 2020, ki se pripravlja za naslednji vrh vzhodnega partnerstva v drugi polovici leta 2021 v Bruslju.

EU in njeni vzhodni partnerji so v okviru evropske sosedske politike (ESP) sklenili ali so v postopku sklenitve dvostranskih pridružitvenih načrtov/prednostnih nalog partnerstva. Pregled ESP v letu 2015 je osredotočen na stabilizacijo sosedstva, diferenciran pristop do partnerskih držav in okrepljeno odgovornost za politiko s strani vseh sodelujočih.

Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje 2021–2027 zagotavlja finančno podporo za ESP in ima zgolj v okviru geografskega stebra proračun za sosedstvo v višini 19 milijard EUR.