Konkurenčnost

Konkurenčno gospodarstvo je gospodarstvo, katerega trajna stopnja produktivnosti lahko spodbuja rast in posledično dohodek in socialno skrbstvo. Gospodarska konkurenčnost je že dolgo ena ključnih političnih prednostnih nalog Evropske unije (EU).

Za okrevanje po pandemiji COVID-19 je EU sprejela NextGenerationEU – načrt za okrevanje po pandemiji v višini 1,8 bilijona EUR (v cenah iz leta 2018), zasnovan za izgradnjo bolj zelene, bolj digitalne in bolj odporne Evrope – ter njegov mehanizem za okrevanje in odpornost.

V tem okviru je EU pospešila prehod na podnebno nevtralnost in digitalni vodilni položaj, ki preoblikuje gospodarstvo, družbo in industrijo ter zahteva nove tehnologije, naložbe in inovacije, s čimer zagotavlja, da bo EU ostala konkurenčna, hkrati pa omogoča gospodarstvom in družbam EU rast ter zmanjšanje revščine in neenakosti. Drugače povedano, da bi ustvarila gospodarstvo, ki deluje za ljudi. To med drugim vključuje prehod z linearne proizvodnje na krožno gospodarstvo za izdelke, storitve, trge in poslovne modele.

Dve prednostni nalogi Evropske komisije, ki sta še posebej pomembni za konkurenčnost EU, sta:

• evropski zeleni dogovor in
• Evropa, pripravljena na digitalno dobo.

Evropski zeleni dogovor se osredotoča na ustvarjanje konkurenčnega gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire. Sporočilu je sledil podnebni zakon in drugi ukrepi, da bi podnebne, energetske, prometne in davčne politike EU prilagodili zmanjšanju neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Digitalna preobrazba EU temelji predvsem na:

• digitalni strategiji (2020) za pravično in konkurenčno digitalno gospodarstvo;
• digitalnem kompasu do leta 2030 (2021), ki je zasnovan tako, da ljudem in podjetjem omogoči ustvarjanje na človeka osredotočene, trajnostne in uspešne digitalne prihodnosti;
• predlagani poti v digitalno desetletje (2021), ki obravnava vrzeli v digitalnih zmogljivostih, s poudarkom na digitalnih spretnostih, digitalni infrastrukturi, digitalnem poslovanju in digitalnih javnih storitvah.

Nova industrijska strategija za Evropo, kakor je bila posodobljena leta 2021, ponuja nove ukrepe za pospeševanje zelenega in digitalnega prehoda ter se odzove tudi na pozive po opredelitvi in spremljanju glavnih kazalnikov gospodarske konkurenčnosti:

• integracija notranjega trga,
• rast produktivnosti,
• mednarodna konkurenčnost,
• javne in zasebne naložbe in
• naložbe v raziskave in razvoj.