Mejna kontrola

Člen 77 Pogodbe o delovanju Evropske unije zahteva, da EU oblikuje politiko o mejni kontroli oseb in učinkovitem nadzoru pri prehajanju zunanjih meja, odpravo kontrole oseb na notranjih mejah ter postopno uvajanje integriranega sistema upravljanja zunanjih meja.

25 držav članic EU je članic schengenskega območja brez notranjih meja. To območje vključuje tudi Islandijo, Lihtenštajn, Norveško in Švico. Med temi državami se ne izvaja noben nadzor na notranjih mejah.

Skupaj si prizadevajo za izboljšanje varnosti z izvajanjem učinkovitega nadzora svojih zunanjih meja, hkrati pa osebam s pravico do vstopa v EU omogočajo nemoten prehod meje.

Ciper je schengenska država, kar pomeni, da je država vključena v tesnejše schengensko sodelovanje. Vendar mejni nadzor s Ciprom še ni bil odpravljen, saj trenutno poteka njegova popolna vključitev v schengensko območje.

Irska je izvzeta iz uporabe schengenskih pravil. V skladu s schengenskim protokolom se je odločila za izvzetje in ohranja svojo mejno in vizumsko politiko. Irska se je vseeno odločila, da sodeluje na nekaterih področjih, povezanih s schengenskim območjem, kot sta schengenski informacijski sistem (SIS) ter pravosodno in policijsko sodelovanje. Evropsko integrirano upravljanje meja temelji na Uredbi (EU) 2019/1896 o evropski mejni in obalni straži. Države članice so sprejele nacionalne strategije, s katerimi v praksi izvajajo ta koncept. Ključni cilj je podpirati države članice pri izvajanju učinkovitega mejnega nadzora zunanjih meja EU.

Pravila o prečkanju meja EU – tako notranjih kot zunanjih – so določena v Zakoniku o schengenskih mejah (Uredba (EU) 2016/399), v katerem so opredeljeni tudi glavni pojmi v zvezi s to temo, vključno z mejnim nadzorom, mejno kontrolo in varovanjem meje.

Pri prečkanju zunanjih meja so državljani tretjih držav podvrženi temeljiti kontroli v skladu s pogoji za vstop v državo, vključno s sistematičnim preverjanjem v ustreznih podatkovnih zbirkah, kot je schengenski informacijski sistem (SIS), in preverjanjem v vizumskem informacijskem sistemu, če za osebo velja vizumska obveznost. Zaradi varnostnih razlogov se preverjanje v SIS izvaja tudi za državljane EU. Na podlagi Uredbe (EU) 2017/2226 o pametnih mejah je bil uveden avtomatiziran centraliziran elektronski sistem vstopa/izstopa (SVI) za državljane tretjih držav, ki prečkajo zunanje meje EU za kratkoročno bivanje. Ko bo sistem SVI začel delovati, bo beležil in shranjeval naslednje podatke: ime osebe, vrsto potne listine, biometrične podatke (prstne odtise in zajete podobe obraza) ter datum in kraj vstopa in izstopa, ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in varstva podatkov. Prav tako bo beležil zavrnitve vstopa in pošiljal opozorila schengenskim državam, ko poteče dovoljeno bivanje.

EU je pripravila avtomatiziran sistem informacijske tehnologije, imenovan Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), ki je zasnovan za prepoznavanje tveganj za varnost in nezakonite migracije oziroma visokih tveganj za epidemijo, ki jih predstavljajo obiskovalci, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, in potujejo v schengenske države z namenom kratkoročnega bivanja pred njihovim potovanjem. Sistem ETIAS bo tudi olajšal prečkanje meja za veliko večino potnikov, ki ne predstavljajo takšnega tveganja. Ko bo sistem ETIAS začel veljati, bodo državljani več kot 60 držav lahko zaprosili za potovalno odobritev.

Operativno sodelovanje med državami članicami za zagotovitev integriranega upravljanja meja EU poteka v okviru evropske mejne in obalne straže, ki jo sestavljajo Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) in nacionalni mejni organi.

Schengenski vizum je vstopno dovoljenje za državljane tretjih držav za vstop in bivanje v schengenskem območju za kratkoročno bivanje do 90 dni v kateremkoli 180-dnevnem obdobju.

Politika meja EU je del schengenskega pravilnika in velja za 26 držav članic in štiri države, pridružene schengenskemu območju (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica) v skladu s Protokolom št. 19. Kot je bilo že omenjeno, se je Irska odločila za izvzetje v skladu s schengenskim protokolom ter ohranja svojo vizumsko in mejno politiko.