2002L0032 — SL — 27.12.2013 — 018.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
DIREKTIVA 2002/32/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (UL L 140, 30.5.2002, p.10) |
spremenjena z:
popravljena z:
DIREKTIVA 2002/32/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 7. maja 2002
o nezaželenih snoveh v živalski krmi
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 152(4)(b) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 2 ),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ( 3 ), glede na skupno besedilo, ki ga je potrdil Spravni odbor dne 26. marca 2002,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Potrebne so številne spremembe Direktive Sveta 1999/29/ES z dne 22. aprila 1999 o nezaželenih snoveh in proizvodih v prehrani živali ( 4 ). Zaradi jasnosti in preglednosti je treba navedeno direktivo preoblikovati. |
(2) |
Proizvodnja rejnih živali zavzema zelo pomembno mesto v kmetijstvu Skupnosti in zadovoljivi rezultati na področju zdravja ljudi in zdravja živali, dobrega počutja živali, okolja in finančnega stanja rejcev živine so v veliki meri odvisni od uporabe primerne krme dobre kakovosti. |
(3) |
Pravila o krmi so potrebna, da se zagotovita produktivnost in trajnostni razvoj v kmetijstvu ter da se omogoči varovanje zdravja ljudi in živali, dobrega počutja živali ter okolja. Poleg tega je potrebna celovita ureditev higiene, da se na posameznih kmetijah zajamči krma dobre kakovosti celo tedaj, ko se je ne prideluje za trg. |
(4) |
Za kakovost in varnost vode, ki jo uživajo živali, se morajo uporabljati enaka pravila kakor za kakovost in varnost proizvodov, namenjenih za krmo živali. Čeprav opredelitev pojma krme ne izključuje, da se voda šteje kot krma, ta ni vključena v nepopolni seznam glavnih posamičnih krmil, določen z Direktivo Sveta 96/25/ES z dne 29. aprila 1996 o prometu in uporabi posamičnih krmil ( 5 ). Vprašanje, do katere mere se naj vodo obravnava kot krmo, je treba preučiti v okviru navedene direktive. |
(5) |
Ugotovljeno je bilo, da lahko dodatki vsebujejo nezaželene snovi. Področje uporabe direktive je treba zato razširiti na dodatke. |
(6) |
Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo, lahko vsebujejo nezaželene snovi, ki lahko ogrozijo zdravje živali, ali zaradi svoje prisotnosti v živalskih proizvodih, zdravje ljudi ali okolje. |
(7) |
Nemogoče je povsem odpraviti prisotnost nezaželenih snovi, vendar je pomembno, da se njihovo vsebnost v proizvodih, namenjenih za krmo živali, zmanjša ob ustreznem upoštevanju akutne strupenosti teh snovi, sposobnosti za biološko kopičenje in razgradljivost, da se preprečijo nezaželene in škodljive posledice. V sedanjem času ni primerno, da se vrednost te vsebnosti določi pod vrednostmi, ki se dajo odkriti s postopki analize, ki se določijo za Skupnost. |
(8) |
Postopki za določanje ostankov nezaželenih snovi se čedalje bolj izboljšujejo tako, da se lahko odkrijejo tudi količine ostankov, ki so zanemarljive za zdravje živali in ljudi. |
(9) |
Nezaželene snovi so lahko prisotne v proizvodih, namenjenih za krmo živali, samo v skladu s pogoji, opredeljenimi s to direktivo, in se za namene krmljenja živali ne smejo uporabljati na noben drug način. Ta direktiva se mora zato uporabljati, ne da bi vplivala na druge določbe Skupnosti o krmi in zlasti na predpise, ki se uporabljajo za krmne mešanice. |
(10) |
Ta direktiva se mora uporabljati za proizvode, namenjene za živalsko krmo, od njihovega vstopa v Skupnost. Zaradi tega je treba določiti, da veljajo najvišje mejne vrednosti, določene za vsebnost nezaželenih snovi, na splošno od trenutka dajanja v promet proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, ali njihove uporabe na vseh stopnjah, zlasti pa takoj po njihovem uvozu. |
(11) |
Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo, morajo biti zdravi, neponarejeni in običajne trgovske kakovosti in zato ne smejo ob pravilni uporabi predstavljati nikakršne nevarnosti za zdravje ljudi, zdravje živali ali za okolje ali škodljivo vplivati na proizvodnjo rejnih živali. Uporabo ali dajanje v promet proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, katerih vsebnost nezaželenih snovi je tako visoka, da presega najvišje mejne vrednosti, predvidene v Prilogi I, je treba zato prepovedati. |
(12) |
Prisotnost nekaterih nezaželenih snovi v dopolnilnih krmnih mešanicah mora biti omejena z določitvijo ustreznih najvišjih mejnih vsebnosti. |
(13) |
Medtem ko se v nekaterih primerih določi najvišja mejna vrednost ob upoštevanju podatkov o sedanji osnovni obremenitvi, pa so potrebna nadaljnja prizadevanja za omejitev prisotnosti nekaterih posebnih nezaželenih snovi na najnižje možne vrednosti v proizvodih, namenjenih za krmo živali, tako da se zmanjša njihova prisotnost v krmni in prehranski verigi. Zaradi tega je treba v tej direktivi predvideti možnost, da se določijo pragovne vrednosti ukrepanja, ki so veliko nižje od določenih najvišjih mejnih vrednosti. Kjer so takšni pragovi ukrepanja prekoračeni, je treba opraviti preiskave, da se ugotovi vire nezaželenih snovi, in sprejeti ukrepe za zmanjšanje ali odpravo takih virov. |
(14) |
Državam članicam mora biti dovoljeno, da ob nevarnosti za zdravje živali ali za okolje začasno znižajo najvišje vsebnosti, da določijo najvišjo vsebnost za druge snovi ali da prepovejo prisotnost takih snovi v proizvodih, namenjenih za živalsko krmo. Zaradi zagotavljanja enotne uporabe se katere koli spremembe Priloge I k tej direktivi sprejmejo s postopkom Skupnosti za nujne primere na podlagi dokaznega gradiva in preventivnega načela. |
(15) |
Za proizvode, namenjene za živalsko krmo, ki izpolnjujejo zahteve te direktive, se smejo ob dajanju v promet uporabljati samo tiste omejitve glede vsebnosti nezaželenih snovi, ki so določene v tej direktivi in Direktivi Sveta 95/53/ES z dne 25. oktobra 1995 o osnovnih načelih za izvajanje uradnih inšpekcijskih pregledov na področju prehrane živali ( 6 ). |
(16) |
Države članice morajo predvideti ustrezne ukrepe za spremljanje v skladu z Direktivo 95/53/ES, da se zagotovi izpolnjevanje pogojev glede nezaželenih snovi pri uporabi proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, ali prometu z njimi. |
(17) |
Uvesti je treba ustrezen postopek Skupnosti za prilagajanje tehničnih določb v prilogah k tej direktivi z upoštevanjem najnovejšega znanstvenega in tehničnega znanja. |
(18) |
Zaradi olajšanja izvajanja predlaganih ukrepov je potreben postopek za tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo v okviru Stalnega odbora za krmo, vzpostavljenega s Sklepom 70/372/ES ( 7 ). |
(19) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 8 ) – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
1. Ta direktiva obravnava nezaželene snovi v proizvodih, namenjenih za živalsko krmo.
2. Ta direktiva se uporablja brez poseganja v določbe v:
(a) Direktivi Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o krmnih dodatkih ( 9 );
(b) Direktivi Sveta 96/25/ES in Direktivi Sveta 79/373/EGS z dne 2. aprila 1979 o trženju krmnih mešanic ( 10 );
(c) Direktivi Sveta 76/895/EGS z dne 23. novembra 1976, ki se nanaša na določitev najvišjih mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na sadju in zelenjavi ( 11 ), Direktivi Sveta 86/362/EGS z dne 24. julija 1986 o določitvi najvišjih mejnih vrednosti za ostanke pesticidov v in na žitih ( 12 ), Direktivi Sveta 86/363/EGS z dne 24. julija 1986 o določitvi najvišjih mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na živilih živalskega izvora ( 13 ) in Direktivi Sveta 90/642/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi najvišjih mejnih vrednosti za ostanke pesticidov v in na nekaterih proizvodih rastlinskega izvora, vključno s sadjem in zelenjavo ( 14 ), če ostanki niso našteti v Prilogi I k tej direktivi;
(d) zakonodaji Skupnosti v zvezi z veterinarskimi zadevami, povezanimi z javnim zdravjem in zdravjem živali;
(e) Direktivi Sveta 82/471/EGS z dne 30. junija 1982 o nekaterih proizvodih, ki se uporabljajo v prehrani živali ( 15 );
(f) Direktivi Sveta 93/74/EGS z dne 13. septembra 1993 o krmi, namenjeni za posebne prehranske namene ( 16 ).
Člen 2
V tej direktivi:
(a) „krma“ pomeni proizvode rastlinskega ali živalskega izvora v njihovem naravnem stanju, sveže ali konzervirane, in proizvode, dobljene z industrijsko predelavo le-teh, ter organske ali anorganske snovi, ki se uporabljajo posamezno ali v mešanicah, z ali brez dodatkov, za oralno krmljenje živali;
(b) „posamična krmila“ pomenijo proizvode rastlinskega ali živalskega izvora v njihovem naravnem stanju, sveže ali konzervirane, in proizvode, dobljene z industrijsko predelavo le-teh, ter organske ali anorganske snovi, z ali brez dodatkov, ki so namenjeni za uporabo pri oralnem krmljenju živali bodisi neposredno kot taki ali po predelavi pri pripravi krmnih mešanic ali kot substrati za premikse;
(c) „dodatki“ pomenijo dodatke, kakor so opredeljeni v členu 2(a) Direktive Sveta 70/524/EGS;
(d) „premiksi“ pomenijo mešanice dodatkov ali mešanice enega ali več dodatkov s snovmi, ki se uporabljajo kot nosilci, namenjeni za proizvodnjo krme;
(e) „sestavljene krmne mešanice“ pomenijo mešanice posamičnih krmil z ali brez dodatkov, ki so namenjene za oralno krmljene živali kot popolna ali kot dopolnilna krmna mešanica;
(f) „dopolnilna krmna mešanica“ pomeni mešanice krm, ki imajo visoko vsebnost nekaterih snovi in ki zaradi svoje sestave zadoščajo za dnevni obrok samo, če se uporabljajo skupaj z drugo krmo;
(g) „popolne krmne mešanice“ pomenijo mešanice krm, ki zadoščajo zaradi svoje sestave za dneven obrok;
(h) „proizvodi, namenjeni za krmo za živali“ pomeni posamična krmila, premikse, dodatke, krmo in vse druge proizvode, namenjene za uporabo ali uporabljene kot živalska krma;
(i) „dnevni obrok“ pomeni povprečno skupno količino krme, izračunano za vsebnost vlage 12 %, ki jo na dan potrebuje žival določene vrste, starostnega razreda in donosa, da zadovolji vse svoje potrebe;
(j) „živali“ pomeni živali, ki pripadajo vrstam, ki jih običajno krmijo, redijo ali uživajo ljudje, kakor tudi živali, ki živijo prosto v naravi, če se jih hrani s krmo;
(k) „dajanje v promet“ ali „promet“ pomeni posedovanje proizvodov, namenjenih za krmo živali, za namene prodaje, vključno s ponujanjem za prodajo ali katero koli drugo obliko oddaje proizvodov, bodisi brezplačno ali za plačilo, tretjim osebam, in prodajo ali druge oblike oddaje proizvodov;
(l) „nezaželena snov“ pomeni katero koli snov ali proizvod, z izjemo povzročiteljev bolezni, ki je prisotna v in/ali na proizvodu, namenjenem za krmo za živali, in ki predstavlja potencialno nevarnost za zdravje živali ali ljudi ali za okolje in ki bi lahko škodljivo vplivala na proizvodnjo rejnih živali.
Člen 3
1. Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo, se lahko za uporabo v Skupnost uvozijo iz tretjih držav, dajo v promet in/ali uporabljajo v Skupnosti samo, če so zdravi, neponarejeni in običajne prodajne kakovosti in zaradi tega ob pravilni uporabi ne predstavljajo nikakršne nevarnosti za zdravje ljudi, zdravje živali ali za okolje in ne morejo prizadeti proizvodnjo rejnih živali.
2. Zlasti velja, da proizvodi namenjeni za živalsko krmo, niso v skladu z odstavkom 1, če vsebnost nezaželenih snovi v teh proizvodih presega najvišje mejne vrednosti, določene v Prilogi I.
Člen 4
1. Države članice določijo, da so nezaželene snovi, naštete v Prilogi I, v proizvodih, namenjenih za živalsko krmo, dopustne samo ob upoštevanju pogojev, določenih v Prilogi.
2. Da bi zmanjšale ali odpravile vire nezaželenih snovi v proizvodih, namenjenih za živalsko krmo, države članice v sodelovanju z gospodarskimi subjekti izvajajo preiskave za ugotavljanje virov nezaželenih snovi v primeru prekoračenja najvišjih mejnih vrednosti in v primeru ugotovitve povišane vsebnosti takih snovi, pri čemer upoštevajo osnovne obremenitvene vrednosti. Za enoten pristop ob zvišanih vsebnostih je lahko treba določiti pragove ukrepanja, pri katerih se take preiskave sprožijo. Ti pragovi ukrepanja se lahko določijo v Prilogi II.
Države članice posredujejo Komisiji in drugim državam članicam vse pomembne podatke in ugotovitve o izvoru in sprejetih ukrepih za zmanjšanje vsebnosti ali odpravo nezaželenih snovi. Podatki se pošiljajo v okviru letnega poročila, ki se Komisiji pošlje v skladu z določbami člena 22 Direktive 95/53/ES, razen v tistih primerih, ko imajo podatki neposreden pomen za druge države članice. V takem primeru se podatki posredujejo takoj.
Člen 5
Države članice določijo, da se proizvodi, namenjeni za živalsko krmo, z vsebnostjo nezaželenih snovi, ki presega najvišjo mejno vrednost, določeno v Prilogi I, ne smejo mešati za namene razredčenja z istimi ali drugimi proizvodi za živalsko krmo.
Člen 6
Če ni posebnih določb za dopolnilne krmne mešanice, države članice predpišejo, da vsebnost nezaželenih snovi, naštetih v Prilogi I, v dopolnilnih krmnih mešanicah, ob upoštevanju njihovega deleža, predpisanega za uporabo v dnevnem obroku, ne sme biti višja od vrednosti, določenih za popolne krmne mešanice.
Člen 7
1. Če ima država članica na podlagi novih informacij ali ponovne ocene obstoječih informacij po sprejetju ustreznih določb razloge za domnevo, da najvišja vsebnost iz Priloge I ali da nezaželena snov, ki v Prilogi ni navedena, predstavlja nevarnost za zdravje živali ali ljudi ali za okolje, lahko država članica začasno zniža obstoječo najvišjo mejno vrednost, določi najvišjo mejno vrednost ali prepove prisotnost te nezaželene snovi v proizvodih za živalsko krmo. O tem takoj obvesti druge države članice in Komisijo, pri čemer navede razloge za svojo odločitev.
2. Takoj se odloči o tem, ali je treba spremeniti prilogi I in II. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z nujnim postopkom iz člena 11(4).
Dokler Svet ali Komisija ne sprejmeta odločitve, lahko država članica ohrani ukrepe, ki jih je sprejela.
Države članice morajo zagotoviti objavo sprejete odločitve.
Člen 8
1. Komisija ob upoštevanju razvoja znanstvenega in tehničnega znanja prilagodi prilogi I in II. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3). V nujnih primerih lahko Komisija za sprejem navedenih sprememb uporabi nujni postopek iz člena 11(4).
2. Razen tega Komisija:
— občasno pripravi prečiščena besedila prilog I in II, ki vsebujejo katere koli prilagoditve, izvedene na podlagi odstavka 1, v skladu z regulativnim postopkom iz člena 11(2),
— dodatno k merilom o dopustnosti proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, ki so bili obdelani s postopki za razstrupljanje, lahko Komisija določi merila glede dopustnosti takšnih postopkov razstrupljanja. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3).
3. Države članice zagotovijo, da se sprejmejo ukrepi, s katerimi se zajamči pravilna uporaba katerih koli dopustnih postopkov v smislu odstavka 2 in skladnost razstrupljenih proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, z določbami Priloge I.
Člen 9
Države članice zagotovijo, da za proizvode, namenjene za živalsko krmo, ki so v skladu s to direktivo, ne veljajo glede prisotnosti nezaželenih snovi nobene druge omejitve pri dajanju v promet razen tistih, ki so predvidene s to direktivo in Direktivo 95/53/ES.
Člen 10
Določbe, ki lahko vplivajo na zdravje ljudi in živali ali na okolje, se sprejmejo po posvetovanju z ustreznim(-i) znanstvenim(-i) odborom(-i).
Člen 11
1. Komisiji pomaga Stalni odbor za krmo, ustanovljen s Sklepom Sveta 70/372/EGS ( 17 ).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.
Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
▼M10 —————
Člen 13
1. Države članice uporabljajo za proizvode, namenjene za živalsko krmo, proizvedene v Skupnosti in predvidene za izvoz v tretje države najmanj določbe te direktive.
2. Odstavek 1 ne vpliva na pravico držav članic, da dovolijo ponovni izvoz po pogojih iz člena 12 Uredbe (ES) št. 187/2002 ( 18 ). Določbe člena 20 Uredbe se uporabljajo smiselno.
Člen 14
1. Direktiva 1999/29/ES se razveljavi s 1. avgustom 2003, kar pa ne posega v obveznosti držav članic, da upoštevajo roke iz dela B Priloge III k tej direktivi za prevzem direktiv, naštetih v delu A navedene priloge.
2. Sklicevanja na Direktivo 1999/29/ES se razumejo kot sklicevanja na to direktivo, in jih je treba brati v skladu s tabelo ujemanja iz Priloge III.
Člen 15
Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 1. majem 2003. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Sprejeti predpisi se uporabljajo od 1. avgusta 2003.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 16
Ta direktiva začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Člen 17
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
MEJNE VREDNOSTI NEZAŽELENIH SNOVI IZ ČLENA 3(2)
ODDELEK I: ANORGANSKI ONESNAŽEVALCI IN DUŠIKOVE SPOJINE
Nezaželene snovi |
Proizvodi, namenjeni prehrani živali |
Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage |
1. Arzen (1) |
Posamična krmila, |
2 |
razen: |
||
— moke, pridobljene iz trave, posušene lucerne in posušene detelje ter posušenih pesnih rezancev in posušenih melasiranih pesnih rezancev, |
4 |
|
— luščine palmovih jeder, |
4 (2) |
|
— fosfatov in apnenčastih morskih alg, |
10 |
|
— kalcijevega karbonata, kalcijevega in magnezijevega karbonata (10), |
15 |
|
— magnezijevega oksida, magnezijevega karbonata, |
20 |
|
— rib, drugih vodnih živali in proizvodov iz njih, |
25 (2) |
|
— moke iz morske trave in posamičnih krmil, pridobljenih iz morske trave. |
40 (2) |
|
Železovi delci, ki se uporabljajo kot sledivo. |
50 |
|
Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih, |
30 |
|
razen: |
||
— bakrovega sulfata pentahidrata, bakrovega karbonata, dibakrovega klorida trihidroksida, železovega karbonata, |
50 |
|
— cinkovega oksida, manganovega oksida, bakrovega oksida. |
100 |
|
Dopolnilne krmne mešanice, |
4 |
|
razen: |
||
— mineralnih krmnih mešanic, |
12 |
|
— dopolnilnih krmnih mešanic za hišne živali, ki vsebujejo ribe, druge vodne živali in proizvode iz njih in/ali moko iz morske trave in posamična krmila, pridobljena iz morske trave, |
10 (2) |
|
— formulacij z dolgotrajnim sproščanjem krme za posebne prehranske namene s koncentracijo spojin elementov v sledovih, več kot stokrat višjo od najvišje vsebnosti, določene za popolne krmne mešanice. |
30 |
|
Popolne krmne mešanice, |
2 |
|
razen: |
||
— popolnih krmnih mešanic za ribe in popolnih krmnih mešanic za kožuharje, |
10 (2) |
|
— popolnih krmnih mešanic za hišne živali, ki vsebuje ribe, druge vodne živali in proizvode iz njih in/ali moko iz morske trave in posamična krmila, pridobljena iz morske trave. |
10 (2) |
|
2. Kadmij |
Posamična krmila rastlinskega izvora. |
1 |
Posamična krmila živalskega izvora. |
2 |
|
Posamična krmila mineralnega izvora, |
2 |
|
razen: |
||
— fosfatov. |
10 |
|
Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalne skupine spojin elementov v sledovih, |
10 |
|
razen: |
||
— bakrovega oksida, manganovega oksida, cinkovega oksida in manganovega sulfata monohidrata. |
30 |
|
Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju. |
2 |
|
Premiksi (6) |
15 |
|
Dopolnilne krmne mešanice, |
0,5 |
|
razen: |
||
— mineralnih krmnih mešanic, |
||
– – ki vsebujejo < 7 % fosforja (8), |
5 |
|
– – ki vsebujejo ≥ 7 % fosforja (8), |
0,75 na 1 % fosforja (8), vendar največ 7,5 |
|
— dopolnilnih krmnih mešanic za hišne živali, |
2 |
|
— formulacij z dolgotrajnim sproščanjem krme za posebne prehranske namene s koncentracijo spojin elementov v sledovih, več kot stokrat višjo od najvišje vsebnosti, določene v popolnih krmnih mešanicah. |
15 |
|
Popolne krmne mešanice, |
0,5 |
|
razen: |
||
— popolnih krmnih mešanic za govedo (razen telet), ovce (razen jagnjet), koze (razen kozličkov) in ribe, |
1 |
|
— popolnih krmnih mešanic za hišne živali. |
2 |
|
3. Fluor (7) |
Posamična krmila, |
150 |
razen: |
||
— posamičnih krmil živalskega izvora, razen morskih rakov, kot je morski kril, |
500 |
|
— morskih rakov, kot je morski kril, |
3 000 |
|
— fosfatov, |
2 000 |
|
— kalcijevega karbonata, kalcijevega in magnezijevega karbonata (10), |
350 |
|
— magnezijevega oksida, |
600 |
|
— apnenčastih morskih alg. |
1 000 |
|
Vermikulit (E 561). |
3 000 |
|
Dopolnilna krmna mešanica, |
||
— ki vsebuje ≤ 4 % fosforja (8), |
500 |
|
— ki vsebuje > 4 % fosforja (8). |
125 na 1 % fosforja (8) |
|
Popolna krmna mešanica, |
150 |
|
razen: |
||
— popolne krmne mešanice za prašiče, |
100 |
|
— popolne krmne mešanice za perutnino (razen piščancev) in ribe, |
350 |
|
— popolne krmne mešanice za piščance, |
250 |
|
— popolne krmne mešanice za govedo, ovce in koze |
||
- - v laktaciji, |
30 |
|
- - drugo. |
50 |
|
4. Svinec (12) |
Posamična krmila, |
10 |
razen: |
||
— živinske krme (3), |
30 |
|
— fosfatov in apnenčastih morskih alg, |
15 |
|
— kalcijevega karbonata, kalcijevega in magnezijevega karbonata (10), |
20 |
|
— kvasa. |
5 |
|
Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih, |
100 |
|
razen: |
||
— cinkovega oksida, |
400 |
|
— manganovega oksida, železovega karbonata, bakrovega karbonata. |
200 |
|
Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju, |
30 |
|
razen: |
||
— klinoptilolita vulkanskega izvora, natrolit fonolita. |
60 |
|
Premiksi (6) |
200 |
|
Dopolnilne krmne mešanice, |
10 |
|
razen: |
||
— mineralnih krmnih mešanic, |
15 |
|
— formulacij z dolgotrajnim sproščanjem krme za posebne prehranske namene s koncentracijo spojin elementov v sledovih, več kot stokrat višjo od najvišje vsebnosti, določene v popolnih krmnih mešanicah. |
60 |
|
Popolne krmne mešanice. |
5 |
|
5. Živo srebro (4) |
Posamična krmila, |
0,1 |
razen: |
||
— rib, drugih vodnih živali in proizvodov iz njih, |
0,5 |
|
— kalcijevega karbonata, kalcijevega in magnezijevega karbonata (10). |
0,3 |
|
Krmne mešanice, |
0,1 |
|
razen: |
||
— mineralnih krmnih mešanic, |
0,2 |
|
— krmnih mešanic za ribe, |
0,2 |
|
— krmnih mešanic za pse, mačke in kožuharje. |
0,3 |
|
6. Nitrit (5) |
Posamična krmila, |
15 |
razen: |
||
— ribje moke, |
30 |
|
— silaže, |
— |
|
— proizvodov in stranskih proizvodov iz sladkorne pese in sladkornega trsa ter iz proizvodnje škroba. |
— |
|
Popolne krmne mešanice, |
15 |
|
razen: |
||
— popolnih krmnih mešanic za pse in mačke z vsebnostjo vlage, ki presega 20 %. |
— |
|
7. Melamin (9) |
Krma, |
2,5 |
razen: |
||
— konzervirane hrane za hišne živali, |
2,5 (11) |
|
— naslednjih krmnih dodatkov: |
||
- - gvanidin ocetne kisline, |
— |
|
- - sečnine, |
— |
|
- - biureta. |
— |
|
(1) Mejne vrednosti se nanašajo na skupni arzen. (2) Na zahtevo pristojnih organov mora odgovorni izvajalec izvesti analizo, s katero dokaže, da je vsebnost anorganskega arzena nižja od 2 ppm. Ta analiza je še zlasti pomembna pri vrsti morske alge Hizikia fusiforme. (3) Živinska krma vključuje proizvode, namenjene za živalsko krmo, kot so seno, silaža, sveža trava itn. (4) Mejne vrednosti se nanašajo na skupno živo srebro. (5) Mejne vrednosti so izražene kot natrijev nitrit. (6) Najvišja mejna vrednost, določena za premikse, upošteva dodatke z najvišjimi vrednostmi svinca in kadmija, ne pa dovzetnosti različnih živalskih vrst za svinec in kadmij. Kot določa člen 16 Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 268, 18.10.2003, str. 29), mora proizvajalec premiksov zaradi varstva zdravja živali in ljudi zagotoviti, da so, poleg skladnosti z najvišjimi mejnimi vrednostmi za premikse, navodila za uporabo premiksa v skladu z najvišjimi mejnimi vrednostmi za dopolnilno in popolno krmo. (7) Najvišje vsebnosti se nanašajo na analitično določitev fluora, pri čemer se ekstrakcija izvaja s klorovodikovo kislino 1 N 20 minut pri sobni temperaturi. Uporabijo se lahko enakovredni postopki ekstrakcije, če se lahko dokaže, da ima uporabljeni postopek ekstrakcije enakovredni učinek ekstrakcije. (8) Odstotek fosforja je relativen glede na krmo z 12-odstotno vsebnostjo vlage. (9) Mejne vrednosti se nanašajo samo na melamin. Vključitev strukturno povezanih spojin cianurinske kisline, amelina in amelida v mejne vrednosti bo obravnavana pozneje. (10) Kalcijev in magnezijev karbonat se nanaša na naravno mešanico kalcijevega karbonata in magnezijevega karbonata iz Uredbe Komisije (EU) št. 575/2011 z dne 16. junija 2011 o katalogu posamičnih krmil (UL L 159, 17.6.2011, str. 25). (11) Mejna vrednost se uporablja za konzervirano hrano za hišne živali, kakršna se prodaja. (12) Za določitev svinca v kaolinitni glini in krmi, ki vsebuje kaolinitno glino, se mejna vrednost nanaša na analitično določitev svinca, pri čemer se ekstrakcija izvaja 30 minut pri vrelišču v dušikovi kislini (5 % masni delež). Uporabijo se lahko enakovredni postopki ekstrakcije, če se lahko dokaže, da ima uporabljeni postopek ekstrakcije enakovredni učinek ekstrakcije. |
ODDELEK II: MIKOTOKSINI
Nezaželene snovi |
Proizvodi, namenjeni prehrani živali |
Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage |
1. Aflatoksin B1 |
Posamična krmila. |
0,02 |
Dopolnilne in popolne krmne mešanice, |
0,01 |
|
razen: |
||
— krmnih mešanic za molzno govedo in teleta, ovce molznice in jagnjeta, koze molznice in kozličke, pujske in mlado perutnino, |
0,005 |
|
— krmnih mešanic za govedo (razen za molzno govedo in teleta), ovce (razen ovc molznic in jagnjet), koze (razen koz molznic in kozličkov), prašiče (razen pujskov) in perutnino (razen mladih živali). |
0,02 |
|
2. Rženi rožiček (Claviceps purpurea) |
Posamična krmila in krmne mešanice, ki vsebujejo nezmleta žita. |
1 000 |
ODDELEK III: VSEBOVANI RASTLINSKI TOKSINI
Nezaželene snovi |
Proizvodi, namenjeni prehrani živali |
Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage |
1. Prosti gosipol |
Posamična krmila, |
20 |
razen: |
||
— semen bombaževca, |
5 000 |
|
— pogač bombaževca in moke iz semen bombaževca. |
1 200 |
|
Popolne krme mešanice, |
20 |
|
razen: |
||
— popolnih krmnih mešanic za govedo (razen telet), |
500 |
|
— popolnih krmnih mešanic za ovce (razen jagnjet) in koze (razen kozličkov), |
300 |
|
— popolnih krmnih mešanic za perutnino (razen kokoši nesnic) in teleta, |
100 |
|
— popolnih krmnih mešanic za kunce, jagnjeta, kozličke in prašiče (razen pujskov). |
60 |
|
2. Cianovodikova kislina |
Posamična krmila, |
50 |
razen: |
||
— lanenega semena, |
250 |
|
— pogač iz lanenega semena, |
350 |
|
— proizvodov iz manioke in mandljevih pogač. |
100 |
|
Popolne krmne mešanice, |
50 |
|
razen: |
||
— popolnih krmnih mešanic za mlade piščance (< 6 tednov). |
10 |
|
3. Teobromin |
Popolne krmne mešanice, |
300 |
razen: |
||
— popolnih krmnih mešanic za prašiče, |
200 |
|
— popolnih krmnih mešanic za pse, kunce, konje in kožuharje. |
50 |
|
4. Viniltiooksazolidon (5-viniloksazolidin-2-tion) |
Popolne krmne mešanice za perutnino, |
1 000 |
razen: |
||
— popolnih krmnih mešanic za kokoši nesnice. |
500 |
|
5. Eterično gorčično olje (1) |
Posamična krmila, |
100 |
razen: |
||
— semen Cameline sative (navadnega rička) in iz njih pridobljenih proizvodov (2), proizvodov, pridobljenih iz gorčičnih semen (2), ter semen oljne ogrščice in iz njih pridobljenih proizvodov. |
4 000 |
|
Popolne krmne mešanice, |
150 |
|
razen: |
||
— popolnih krmnih mešanic za govedo (razen telet), ovce (razen jagnjet) in koze (razen kozličkov), |
1 000 |
|
— popolnih krmnih mešanic za prašiče (razen pujskov) in perutnino. |
500 |
|
(1) Mejne vrednosti so izražene kot alil izotiocianat. (2) Na zahtevo pristojnih organov mora odgovorni izvajalec izvesti analizo, s katero dokaže, da je skupna količina glukozinolatov nižja od 30 mmol/kg. Referenčna analitična metoda je EN-ISO 9167-1:1995. |
ODDELEK IV: ORGANSKE KLOROVE SPOJINE (RAZEN DIOKSINOV IN PCB)
Nezaželene snovi |
Proizvodi, namenjeni prehrani živali |
Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage |
1. Aldrin (1) |
Posamična krmila in krmne mešanice, |
0,01 (2) |
2. Dieldrin (1) |
razen: |
|
— maščob in olj, |
0,1 (2) |
|
— krmnih mešanic za ribe. |
0,02 (2) |
|
3. Kamfeklor (toksafen) – vsota indikatorjev, kemično sorodnih spojin CHB 26, 50 in 62 (3) |
Ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih, |
0,02 |
razen: |
||
— ribjega olja. |
0,2 |
|
Popolna krma za ribe. |
0,05 |
|
4. Klordan (vsota cis- in transizomerov ter oksiklordana, izražena kot klordan) |
Posamična krmila in krmne mešanice, |
0,02 |
razen: |
||
— maščob in olj. |
0,05 |
|
5. DDT (vsota DDT-, DDD- (ali TDE-) in DDE-izomerov, izražena kot DDT) |
Posamična krmila in krmne mešanice, |
0,05 |
razen: |
||
— maščob in olj. |
0,5 |
|
6. Endosulfan (vsota alfa in beta izomerov in endosulfansulfata, izražena kot endosulfan) |
Posamična krmila in krmne mešanice, |
0,1 |
razen: |
||
— koruze in koruznih proizvodov, ki nastanejo pri njihovi predelavi, |
0,2 |
|
— oljnic in proizvodov, ki nastanejo pri njihovi predelavi, razen surovega rastlinskega olja, |
0,5 |
|
— surovega rastlinskega olja, |
1,0 |
|
— popolnih krmnih mešanic za ribe, razen za salmonide, |
0,005 |
|
— popolnih krmnih mešanic za salmonide. |
0,05 |
|
7. Endrin (vsota endrina in delta-ketoiendrina, izražena kot endrin) |
Posamična krmila in krmne mešanice, |
0,01 |
razen: |
||
— maščob in olj. |
0,05 |
|
8. Heptaklor (vsota heptaklora in heptaklorepoksida, izražena kot heptaklor) |
Posamična krmila in krmne mešanice, |
0,01 |
razen: |
||
— maščob in olj. |
0,2 |
|
9. Heksaklorobenzen (HCB) |
Posamična krmila in krmne mešanice, |
0,01 |
razen: |
||
— maščob in olj. |
0,2 |
|
10. Heksaklorocikloheksan (HCH) |
||
— alfa-izomeri |
Posamična krmila in krmne mešanice, |
0,02 |
razen: |
||
— maščob in olj. |
0,2 |
|
— beta-izomeri |
Posamična krmila, |
0,01 |
razen: |
||
— maščob in olj. |
0,1 |
|
Krmne mešanice, |
0,01 |
|
razen: |
||
— krmnih mešanic za molzno govedo. |
0,005 |
|
— gama-izomeri |
Posamična krmila in krmne mešanice, |
0,2 |
razen: |
||
— maščob in olj. |
2,0 |
|
(1) Samostojen ali v kombinaciji, izražen kot dieldrin. (2) Najvišja dovoljena količina za aldrin in dieldrin, samostojen ali v kombinaciji, izraženi kot dieldrin. (3) Sistem številčenja Parlar s predpono CHB ali „Parlar“: CHB 26: 2-endo,3-ekso,5-endo, 6-ekso, 8,8,10,10-oktoklorobornan, CHB 50: 2-endo,3-ekso,5-endo, 6-ekso, 8,8,9,10,10-nonaklorobornan, CHB 62: 2,2,5,5,8,9,9,10,10-nonaklorobornan. |
ODDELEK V: DIOKSINI IN PCB
Nezaželene snovi |
Proizvodi, namenjeni prehrani živali |
Najvišja vsebnost v ng WHO-PCDD/F-TEQ/kg (ppt) (1) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1. Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), izraženi v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (dejavniki ekvivalence toksičnosti, 2005) (2)) |
Posamična krmila rastlinskega izvora, |
0,75 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
razen: |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov. |
0,75 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Posamična krmila mineralnega izvora. |
0,75 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Posamična krmila živalskega izvora: |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo, |
1,50 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi, |
0,75 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— ribje olje, |
5,0 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih, razen ribjega olja, ribjih beljakovinskih hidrolizatov, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (3), in moke iz rakov, |
1,25 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe, moka iz rakov. |
1,75 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Krmni dodatki kaolinitne gline, vermikulita, natrolit fonolita, sintetičnih kalcijevih aluminatov in klinoptilolita usedlinskega izvora iz funkcionalnih skupin vezalcev in sredstev proti strjevanju. |
0,75 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih. |
1,0 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Premiksi. |
1,0 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Krmne mešanice, |
0,75 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
razen: |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— krmnih mešanic za hišne živali in ribe, |
1,75 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— krmnih mešanic za kožuharje. |
— |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Nezaželene snovi |
Proizvodi, namenjeni prehrani živali |
Najvišja vsebnost v ng WHO-PCDD/F-TEQ/kg (ppt) (1) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2. Vsota dioksinov in dioksinom podobnih PCB (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD), polikloriranih dibenzofuranov (PCDF) in polikloriranih bifenilov (PCB), izražena v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (faktorjev toksične ekvivalentosti), 2005 (2)) |
Posamična krmila rastlinskega izvora, razen: |
1,25 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov. |
1,5 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Posamična krmila mineralnega izvora |
1,0 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Posamična krmila živalskega izvora: |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo, |
2,0 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi, |
1,25 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— ribje olje, |
20,0 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih, razen ribjega olja in hidroliziranih ribjih beljakovin, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (3), |
4,0 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— hidrolizirane ribje beljakovine, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe. |
9,0 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Krmni dodatki kaolinitne gline, vermikulita, natrolit fonolita, sintetičnih kalcijevih aluminatov in klinoptilolita usedlinskega izvora iz funkcionalnih skupin veziv in sredstev proti strjevanju |
1,5 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Krmni dodatki iz funkcionalne skupine spojin elementov v sledeh |
1,5 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Premiksi |
1,5 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Krmne mešanice, razen: |
1,5 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— krmnih mešanic za hišne živali in ribe, |
5,5 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— krmnih mešanic za kožuharje. |
— |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Nezaželene snovi |
Proizvodi, namenjeni za prehrano živali |
Najvišja vsebnost v μg/kg (ppb) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage (1) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
3. Dioksinom nepodobni PCB (vsota PCB 28, PCB 52, PCB 101, PCB 138, PCB 153 in PCB 180 (ICES–6) (1) |
Posamična krmila rastlinskega izvora |
10 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Posamična krmila mineralnega izvora |
10 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Posamična krmila živalskega izvora: |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo, |
10 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi, |
10 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— ribje olje, |
175 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih, razen ribjega olja in hidroliziranih ribjih beljakovin, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (4), |
30 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— hidrolizirane ribje beljakovine, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe. |
50 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Krmni dodatki kaolinitne gline, vermikulita, natrolit fonolita, sintetičnih kalcijevih aluminatov in klinoptilolita usedlinskega izvora iz funkcionalnih skupin veziv in sredstev proti strjevanju |
10 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Krmni dodatki iz funkcionalne skupine spojin elementov v sledeh |
10 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Premiksi |
10 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Krmne mešanice, razen: |
10 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— krmnih mešanic za hišne živali in ribe, |
40 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— krmnih mešanic za kožuharje. |
— |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(1) Koncentracije na zgornji meji; koncentracije na zgornji meji so izračunane ob domnevi, da so vse vrednosti različnih kongenerov pod mejo določanja enake meji določanja. (2) Razpredelnica TEF (faktorji toksične ekvivalentosti) za dioksine, furane in dioksinom podobne PCB:
(3) Sveže ribe in druge vodne živali, neposredno dostavljene in porabljene brez vmesne predelave za proizvodnjo krme za kožuharje, so izvzete iz mejnih vrednosti, medtem ko se mejne vrednosti 3,5 ng WHO-PCDD/F-TEQ na kg proizvoda in 6,5 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEQ na kg proizvoda uporabljajo za sveže ribe, 20,0 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEQ na kg proizvoda pa za ribja jetra, ki se uporabljajo za neposredno prehrano hišnih živali ter živali v živalskih vrtovih in cirkusih oziroma za posamično krmilo za proizvodnjo hrane za hišne živali. Proizvodi ali predelane živalske beljakovine, proizvedene iz teh živali (kožuharji, hišne živali ter živali v živalskih vrtovih in cirkusih), ne morejo vstopati v prehransko verigo in jih je prepovedano krmiti rejnim živalim, ki se gojijo, pitajo ali vzrejajo za proizvodnjo hrane. (4) Sveže ribe in druge vodne živali, neposredno dostavljene in porabljene brez vmesne predelave za proizvodnjo krme za kožuharje, so izvzete iz mejnih vrednosti, medtem ko se mejne vrednosti 75 μg na kg proizvoda uporabljajo za sveže ribe, 200 μg na kg proizvoda pa za ribja jetra, ki se uporabljajo za neposredno prehrano hišnih živali ter živali v živalskih vrtovih in cirkusih oziroma za posamično krmilo za proizvodnjo hrane za hišne živali. Proizvodi ali predelane živalske beljakovine, proizvedene iz teh živali (kožuharji, hišne živali ter živali v živalskih vrtovih in cirkusih), ne morejo vstopati v prehransko verigo in jih je prepovedano krmiti rejnim živalim, ki se gojijo, pitajo ali vzrejajo za proizvodnjo hrane. |
ODDELEK VI: ŠKODLJIVE BOTANIČNE NEČISTOTE
Nezaželene snovi |
Proizvodi, namenjeni prehrani živali |
Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage |
1. Semena plevela ter nezmleto in nezdrobljeno sadje, ki vsebuje alkaloide, glukozide ali druge strupene snovi, ločeno ali v kombinaciji, ki vsebuje: |
Posamična krmila in sestavljene krmne mešanice. |
3 000 |
— Datura sp. |
1 000 |
|
2. Crotalaria spp. |
Posamična krmila in sestavljene krmne mešanice. |
100 |
3. Semena in lupine Ricinus communis L., Croton tiglium L. in Abrus precatorius L. ter proizvodi, ki izhajajo iz njihove predelave (1), ločeno ali v kombinaciji |
Posamična krmila in sestavljene krmne mešanice. |
10 (2) |
4. Neoluščen bukov žir – Fagus sylvatica L. |
Posamična krmila in sestavljene krmne mešanice. |
Semena in sadeži rastlinskih vrst ter proizvodi iz njihove predelave so lahko v krmi prisotni samo v sledovih, ki jih ni mogoče količinsko določiti. |
5. Barbadoški orehi – Jatropha curcas L. |
Posamična krmila in sestavljene krmne mešanice. |
Semena in sadeži rastlinskih vrst ter proizvodi iz njihove predelave so lahko v krmi prisotni samo v sledovih, ki jih ni mogoče količinsko določiti. |
6. Semena Ambrosia spp. |
Posamična krmila, |
50 |
razen: |
||
— prosa (zrnje Panicum miliaceum L.) in sorge (zrnje Sorghum bicolor (L) Moench s.l.), ki se ne dajejo neposredno živalim. |
200 |
|
Sestavljene krmne mešanice, ki vsebujejo nezmleta žitna zrna in semena. |
50 |
|
7. Semena — sareptske gorčice – Brassica juncea (L.) Czern. in Coss. ssp. integrifolia (West.) Thell. — sareptske gorčice – Brassica juncea (L.) Czern. in Coss. ssp. juncea — kitajske gorčice – Brassica juncea (L.) Czern. in Coss. ssp. juncea var. lutea Batalin — črne ogrščice – Brassica nigra (L.) Koch — etiopska gorčice – Brassica carinata A. Braun |
Posamična krmila in sestavljene krmne mešanice. |
Semena so lahko v krmi prisotna samo v sledovih, ki jih ni mogoče količinsko določiti. |
(1) Če je določljivo z analitično mikroskopijo. (2) Vključuje tudi ostanke ovojev semen. |
ODDELEK VII: DOVOLJENI KRMNI DODATKI V NECILJNI KRMI PO NEIZOGIBNEM PRENOSU
Kokcidiostatik |
Proizvodi, namenjeni za prehrano živali (1) |
Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage |
1. Dekokvinat |
Posamična krmila. |
0,4 |
Krmna mešanica za: |
||
— nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov), |
0,4 |
|
— pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba dekokvinata prepovedana (krma v karenci), |
0,4 |
|
— druge živalske vrste. |
1,2 |
|
Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba dekokvinata ni dovoljena. |
||
2. Diklazuril |
Posamična krmila. |
0,01 |
Krmna mešanica za: |
||
— nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov), |
0,01 |
|
— pitovne in plemenske kunce v obdobju pred zakolom, ko je uporaba diklazurila prepovedana (krma v karenci), |
0,01 |
|
— druge živalske vrste, razen za piščance za nesnice (< 16 tednov), pitovne piščance, pitovne pegatke in purane. |
0,03 |
|
Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba diklazurila ni dovoljena. |
||
3. Halofuginon hidrobromid |
Posamična krmila. |
0,03 |
Krmna mešanica za: |
||
— nesnice, piščance za nesnice in purane (> 12 tednov), |
0,03 |
|
— pitovne piščance in purane (< 12 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba halofuginon hidrobromida prepovedana (krma v karenci), |
0,03 |
|
— druge živalske vrste. |
0,09 |
|
Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba halofuginon hidrobromida ni dovoljena. |
||
4. Lasalocid A natrij |
Posamična krmila. |
1,25 |
Krmna mešanica za: |
||
— pse, teleta, kunce, enoprste kopitarje, molznice, nesnice, purane (> 16 tednov) in piščance za nesnice (> 16 tednov), |
1,25 |
|
— pitovne piščance, piščance za nesnice (< 16 tednov) in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba lasalocida A natrija prepovedana (krma v karenci), |
1,25 |
|
— fazane, pegatke, prepelice in jerebice (razen nesnic) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba lasalocida A natrija prepovedana (krma v karenci), |
1,25 |
|
— druge živalske vrste. |
3,75 |
|
Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba lasalocida A natrija ni dovoljena. |
||
5. Alfa amonijev maduramicin |
Posamična krmila. |
0,05 |
Krmna mešanica za: |
||
— enoprste kopitarje, kunce, purane (> 16 tednov), nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov), |
0,05 |
|
— pitovne piščance in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba alfa amonijevega maduramicina prepovedana (krma v karenci), |
0,05 |
|
— druge živalske vrste. |
0,15 |
|
Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba alfa amonijevega maduramicina ni dovoljena. |
||
6. Natrijev monenzin |
Posamična krmila. |
1,25 |
Krmna mešanica za: |
||
— enoprste kopitarje, pse, drobnico (ovce in koze), race, govedo, krave molznice, nesnice, piščance za nesnice (> 16 tednov) in purane (> 16 tednov), |
1,25 |
|
— pitovne piščance, piščance za nesnice (< 16 tednov) in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega monenzina prepovedana (krma v karenci), |
1,25 |
|
— druge živalske vrste. |
3,75 |
|
Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega monenzina ni dovoljena. |
||
7. Narazin |
Posamična krmila. |
0,7 |
Krmna mešanica za: |
||
— purane, kunce, enoprste kopitarje, nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov), |
0,7 |
|
— druge živalske vrste. |
2,1 |
|
Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba narazina ni dovoljena. |
||
8. Nikarbazin |
Posamična krmila. |
1,25 |
Krmna mešanica za: |
||
— enoprste kopitarje, nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov), |
1,25 |
|
— druge živalske vrste. |
3,75 |
|
Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba nikarbazina (samega ali v kombinaciji z narazinom) ni dovoljena. |
||
9. Robenidin hidroklorid |
Posamična krmila. |
0,7 |
Krmna mešanica za: |
||
— nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov), |
0,7 |
|
— pitovne piščance, pitovne in plemenske kunce ter purane v obdobju pred zakolom, ko je uporaba robenidin hidroklorida prepovedana (krma v karenci), |
0,7 |
|
— druge živalske vrste. |
2,1 |
|
Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba robenidin hidroklorida ni dovoljena. |
||
10. Natrijev salinomicin |
Posamična krmila. |
0,7 |
Krmna mešanica za: |
||
— enoprste kopitarje, purane, nesnice in piščance za nesnice (> 12 tednov), |
0,7 |
|
— pitovne piščance, piščance za nesnice (< 12 tednov) in kunce za pitanje v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega salinomicina prepovedana (krma v karenci), |
0,7 |
|
— druge živalske vrste. |
2,1 |
|
Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega salinomicina ni dovoljena. |
||
11. Natrijev semduramicin |
Posamična krmila. |
0,25 |
Krmna mešanica za: |
||
— nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov), |
0,25 |
|
— pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega semduramicina prepovedana (krma v karenci), |
0,25 |
|
— druge živalske vrste. |
0,75 |
|
Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega semduramicina ni dovoljena. |
||
(1) Brez poseganja v dovoljene vrednosti v okviru Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 268, 18.10.2003, str. 29). (2) Mejna vrednost snovi v premiksu je koncentracija, ki ne presega 50 % mejne vrednosti snovi v krmi, ki se ugotovi ob upoštevanju navodil za uporabo premiksa. |
PRILOGA II
PRAGOVI UKREPANJA, PRI KATERIH SE SPROŽIJO PREISKAVE DRŽAV ČLANIC, KOT JE NAVEDENO V ČLENU 4(2)
ODDELEK: DIOKSINI IN PCB
Nezaželene snovi |
Proizvodi, namenjeni za prehrano živali |
Prag ukrepanja v ng WHO-PCDD/F-TEQ/kg (ppt) (2) pri krmni mešanici z 12-odstotno vsebnostjo vlage |
Pripombe in dodatni podatki (npr. vrsta preiskav, ki jih je treba opraviti) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1. Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), izražena v ekvivalenci toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (dejavniki ekvivalence toksičnosti, 2005 (1))) |
Posamična krmila rastlinskega izvora, |
0,5 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
razen: |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov. |
0,5 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Posamična krmila mineralnega izvora. |
0,5 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Posamična krmila živalskega izvora: |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo, |
0,75 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi, |
0,5 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— ribje olje, |
4,0 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— ribe, druge vodne živali in njihovi proizvodi, razen ribjega olja, ribjih beljakovinskih hidrolizatov, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe in moke iz rakov, |
0,75 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe, moka iz rakov. |
1,25 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju. |
0,5 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalne skupine spojin elementov v sledovih. |
0,5 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Premiksi. |
0,5 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Krmne mešanice, razen: |
0,5 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— krmnih mešanic za hišne živali in ribe, |
1,25 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— krmnih mešanic za kožuharje. |
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2. Dioksinom podobni PCB (vsota polikloriranih bifenilov (PCB), izražena v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (faktorjev toksične ekvivalentosti, 2005)) (1) |
Posamična krmila rastlinskega izvora, razen: |
0,35 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov. |
0,5 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Posamična krmila mineralnega izvora |
0,35 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Posamična krmila živalskega izvora: |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo, |
0,75 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi, |
0,35 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— ribje olje, |
11,0 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih, razen ribjega olja in hidroliziranih ribjih beljakovin, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (3), |
2,0 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— hidrolizirane ribje beljakovine, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe. |
5,0 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Krmni dodatki iz funkcionalne skupine veziv in sredstev proti strjevanju |
0,5 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Krmni dodatki iz funkcionalne skupine spojin elementov v sledeh |
0,35 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Premiksi |
0,35 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Krmne mešanice, razen: |
0,5 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— krmnih mešanic za hišne živali in ribe, |
2,5 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
— krmnih mešanic za kožuharje. |
— |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(1) Razpredelnica TEF (faktorji toksične ekvivalentosti) za dioksine, furane in dioksinom podobne PCB:
(2) Koncentracije na zgornji meji; koncentracije na zgornji meji so izračunane ob domnevi, da so vse vrednosti različnih kongenerov pod mejo določanja enake meji določanja. (3) Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se po možnosti sprejmejo ustrezni ukrepi za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije. (4) V številnih primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno se v primerih, ko je prag za ukrepanje presežen, zapišejo vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali. |
PRILOGA III
TABELA UJEMANJA
Direktiva 1999/29/ES |
Ta direktiva |
Člen 1 |
Člen 1 |
Člen 2(a) |
Člen 2(a) |
Člen 2(b) |
Člen 2(b) |
Člen 2(c) |
Člen 2(g) |
Člen 2(d) |
Člen 2(f) |
Člen 2(e) |
Člen 2(e) |
Člen 2(f) |
Člen 2(i) |
Člen 2(g) |
Člen 2(j) |
Člen 2(h) |
— |
— |
Člen 2(c) |
— |
Člen 2(d) |
— |
Člen 2(h) |
— |
Člen 2(k) |
— |
Člen 2(l) |
Člen 3 |
Člen 3 |
Člen 4(1) |
Člen 4(1) |
Člen 4(2) |
— |
— |
Člen 4(2) |
Člen 5 |
— |
Člen 6 |
— |
Člen 7 |
Člen 5 |
Člen 8 |
Člen 6 |
Člen 9 |
Člen 7 |
Člen 10 |
Člen 8 |
Člen 11 |
Člen 9 |
Člen 12 |
— |
— |
Člen 10 |
Člen 13 |
Člen 11 |
Člen 14 |
Člen 12 |
Člen 15 |
Člen 13 |
Člen 16 |
— |
— |
Člen 14 |
— |
Člen 15 |
Člen 17 |
Člen 16 |
Člen 18 |
Člen 17 |
Priloga I |
Priloga I |
Priloga II |
— |
Priloga III |
— |
Priloga IV |
Priloga II |
( 1 ) UL C 89 E, 28.3.2000, str. 70, in UL C 96 E, 27.3.2001, str. 346.
( 2 ) UL C 140, 18.5.2000, str. 9.
( 3 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2000 (UL C 178, 22.6.2001, str. 160), Skupno stališče Sveta z dne 17. septembra 2001 (UL C 4, 7.1.2002, str. 1) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2001 (še ni objavljen v Uradnem listu), Sklep Evropskega parlamenta z dne 10. aprila 2002 in Sklep Sveta z dne 22. aprila 2002.
( 4 ) UL L 115, 4.5.1999, str. 32.
( 5 ) UL L 125, 23.5.1996, str. 35. Direktiva, kakor jo bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/16/ES (UL L 105, 3.5.2000, str. 36).
( 6 ) UL L 265, 8.11.1995, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 234, 1.9.2001, str. 55).
( 7 ) UL L 170, 3.8.1970, str. 1.
( 8 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
( 9 ) UL L 270, 14.12.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2205/2001 (UL L 297, 15.11.2001, str. 3).
( 10 ) UL L 86, 6.4.1979, str. 30. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/2/ES (UL L 63, 6.3.2002, str. 23).
( 11 ) UL L 340, 9.12.1976, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2000/57/ES (UL L 244, 29.9.2000, str. 76).
( 12 ) UL L 221, 7.8.1986, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2002/23/ES (UL L 64, 7.3.2002, str. 13).
( 13 ) UL L 221, 7.8.1986, str. 43. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/23/ES.
( 14 ) UL L 350, 14.12.1990, str. 71. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/23/ES.
( 15 ) UL L 213, 21.7.1982, str. 8. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 1999/20/ES (UL L 80, 25.3.1999, str. 20).
( 16 ) UL L 237, 22.9.1993, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 1999/29/ES (UL L 115, 4.5.1999, str. 32).
( 17 ) UL L 170, 3.8.1970, str. 1.
( 18 ) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o splošnih načelih in zahtevah prehranske zakonodaje, o ustanovitvi Evropskega organa za varnost živil in o postopkih pri zadevah v zvezi z varnostjo živil (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).