22.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 381/14


Pritožba, ki jo je Inge Barnett vložila 26. julija 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 16. maja 2018 v zadevi T-23/17, Barnett/Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO)

(Zadeva C-503/18 P)

(2018/C 381/15)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Inge Barnett (zastopnika: S. Orlandi, T. Martin, avocats)

Druga stranka v postopku: Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO)

Predlogi

Primarno:

razveljavitev sodbe Splošnega sodišča z dne 16. maja 2018, Barnett/EESO, T-23/17, EU:T:2018:271;

razglasitev ničnosti odločbe EESO z dne 21. marca 2016, sprejete za izvršitev sodbe z dne 22. septembra 2015, Barnett/EESO, F-20/14, EU:F:2015:107;

naložitev plačila stroškov EESO.

Podredno:

razveljavitev sodbe Splošnega sodišča z dne 16. maja 2018, Barnett/EESO, T-23/17, EU:T:2018:271;

razglasitev ničnosti odločbe EESO z dne 21. marca 2016, sprejete za izvršitev sodbe z dne 22. septembra 2015, Barnett/EESO, F-20/14, EU:F:2015/107;

naložitev EESO, da pritožnici plača znesek 207 994,14 EUR iz naslova nastale premoženjske škode, povišan za zamudne obresti, izračunane od datuma zapadlosti dolgovanih zneskov po obrestni meri, ki jo določa ECB za operacije glavnega refinanciranja, povišani za tri točke in pol, in znesek 25 000 EUR iz naslova nastale nepremoženjske škode;

naložitev plačila stroškov EESO.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica trdi, da je Splošno sodišče večkrat napačno uporabilo pravo s tem, da je menilo, da se lahko EESO pri izvršitvi sodbe Sodišča za uslužbence omeji na ponovno preučitev kandidature pritožnice ob upoštevanju domnevnega interesa službe, ki je bil opredeljen tri leta po sprejetju prve odločitve o zavrnitvi njene kandidature in je bil strankam do 21. marca 2016 neznan. Ta domnevni interes službe, ki stranki onemogoča vpis na seznam upravičencev, ker naj bi bila nepogrešljiva za dobro delovanje službe, naj ne bi bil povezan z upoštevnima SDI EESO. Poleg tega naj bi bil ta domnevni interes službe naveden brez posvetovanja s skupnim odborom. Ta skupni organ pa naj bi leta 2013 navedel, da se bo v primeru odpovedi enega od dveh upravičencev ukrepa, predlagalo, naj se ta korist ob upoštevanju interesa službe prizna pritožnici.

Pritožnica trdi tudi, da Splošno sodišče ni upoštevalo pravnomočnosti sodbe Sodišča za uslužbence.

Nazadnje, v izpodbijani sodbi naj bi bilo pravo napačno uporabljeno, ker je Splošno sodišče menilo, da je bil EESO kljub razveljavitvi pravne podlage, ki je potrebna za sprejetje izpodbijane odločbe, še vedno pristojen za sprejetje odločitve v zvezi s kandidaturo pritožnice. Splošno sodišče naj bi v odgovoru na ta tožbeni razlog med drugim izkrivilo trditve, ki so bile navedene v podporo ugovoru nepristojnosti, ki ga je podala pritožnica.