201808030272049782018/C 294/453892018CJC29420180820SL01SLINFO_JUDICIAL20180613323322

Zadeva C-389/18: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo tribunal de première instance francophone de Bruxelles (Belgija) 13. junija 2018 – Brussels Securities SA/Kraljevina Belgija


C2942018SL3220120180613SL0045322332

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo tribunal de première instance francophone de Bruxelles (Belgija) 13. junija 2018 – Brussels Securities SA/Kraljevina Belgija

(Zadeva C-389/18)

2018/C 294/45Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal de première instance francophone de Bruxelles

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Brussels Securities SA

Tožena stranka: Kraljevina Belgija

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 4 Direktive Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic ( 1 ) (ki je bila z 18. januarjem 2012 nadomeščena z Direktivo Sveta 2011/96/EU z dne 30. novembra 2011 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic ( 2 )), v povezavi z drugimi viri prava Skupnosti

razlagati tako, da nasprotuje temu, da zakonodaja nacionalnega organa,

kakršna sta Code des impôts sur les revenus 1992 (zakon o dohodnini iz leta 1992) in arrêté royal d’exécution du Code des impôts sur les revenus 1992 (kraljevi odlok za izvajanje zakona o dohodnini iz leta 1992), kakor sta veljala za davčno leto 2011,

ki določa ureditev oprostitve (neobdavčitev distribuiranega dobička, ki ga matična družba prejme od svoje odvisne družbe), v skladu s katero se dividenda, ki jo izplača odvisna družba, najprej vključi v davčno osnovo matične družbe, nato pa se 95 % te dividende odbije od te davčne osnove kot dokončno obdavčeni dohodki,

zaradi kombinirane uporabe v zvezi z določitvijo osnove za izračun davka od dobička pravnih oseb matične družbe

belgijske ureditve odbitka dokončno obdavčenih dohodkov ter

1.

pravil o drugem odbitku, ki je davčna ugodnost, ki jo določa ta zakonodaja (odbitek za tvegani kapital),

2.

pravice do odbitka salda predhodnih prenosljivih izgub,

3.

pravice do prenosa na naslednja davčna leta, če je v posameznem davčnem letu znesek višji od obdavčljivega dobička, odbitka presežka dokončno obdavčenega dohodka, odbitka za tvegani kapital in stanja predhodnih prenosljivih izgub, in

4.

vrstnega reda odbitkov, v skladu s katerim je treba v naslednjih davčnih letih obdavčitev izvajati dokler se obdavčljivi dobiček ne izčrpa, pri čemer se najprej obdavči prenesene dokončno obdavčene dohodke, nato preneseni odbitek za tvegani kapital (katerega prenos je omejen na „naslednjih sedem davčnih let“), in nato saldo predhodnih prenesenih izgub,

povzroči, da se v višini celotnih ali dela prejetih dividend od odvisne družbe zmanjšajo izgube, ki bi jih lahko matična družba odbila, če bi se dividende preprosto odštele od dobička v davčnem obdobju, v katerem so bile prejete (s čimer se zmanjša obdavčljivi izid tega davčnega leta in, odvisno od primera, povečajo prenosljive davčne izgube), namesto da bi se ohranile v tem dobičku, nato pa bi se uporabila pravila o oprostitvi in prenosu oproščenega zneska v primeru nezadostnega dobička,

torej da se zmanjša saldo predhodnih prenosljivih izgub matične družbe, ki so lahko nastale v prejšnjih davčnih letih po davčnem letu, v katerem dokončno obdavčenih dohodki, zmanjšani za tvegani kapital in saldo predhodnih prenosljivih izgub, presegajo znesek obdavčljivega dobička?


( 1 ) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 147.

( 2 ) UL L 345, 2011, str. 8.