24.7.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 239/62


Tožba, vložena 31. maja 2017 – British Airways/Komisija

(Zadeva T-341/17)

(2017/C 239/74)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: British Airways plc (Harmondsworth, Združeno kraljestvo) (zastopniki: J. Turner, QC, R. O’Donoghue, barrister, in A. Lyle Smythe, solicitor)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

Sklep Komisije C(2017) 1742 final z dne 17. marca 2017 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU, člena 53 Sporazuma EGP in člena 8 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu (Zadeva AT.39258 – Letalski prevoz tovora) razglasi za ničen deloma ali v celoti;

in poleg tega ali poredno ob uporabi svoje neomejene sodne pristojnosti razveljavi ali zniža globo, ki je tožeči stranki naložena z izpodbijanim sklepom;

Komisiji naloži plačilo stroškov tožeče stranke v zvezi s postopki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja devet tožbenih razlogov.

1.

S prvim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je Komisija napačno uporabila pravo in/ali bistveno kršila postopek s tem, da je sprejela sklep o kršitvi, ki je temeljil na dveh nezdružljivih presojah upoštevnih dejstev in prava in ki je bil zato nekonsistenten, nezdružljiv z načelom pravne varnosti in je lahko povzročil dvom znotraj pravnega reda EU.

2.

Z drugim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je Komisija kršila dolžnost iz člena 266 PDEU s tem, da je sprejela ukrep, ki naj bi upošteval temeljne napake, ki jih je Splošno sodišče ugotovilo v sodbi zadeve T-48/11, in ponovno sprejela sklep zoper tožečo stranko, ki je te napake okrepil, in ne odpravil.

3.

S tretjim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je Komisija napačno uporabila pravo in/ali bistveno kršila postopek, ker ni navedla ustrezne obrazložitve v zvezi z naložitvijo globe zoper tožečo stranko. Tožeča stranka trdi, da je naložitev globe temeljila na ugotovitvah kršitve, ki v zadevnem ukrepu niso bile vsebovane, in ki niso bile združljive z ugotovitvami, navedenimi v zadevnem ukrepu. Tožeča stranka poleg tega ali podredno trdi, da je pristop Komisije v tem smislu presegal njene pristojnosti.

4.

S četrtim tožbenim razlogom se zatrjuje, da Komisija ni bila pristojna za uporabo člena 101 PDEU/člena 53 Sporazuma EGP za zatrjevano omejitev konkurence v zvezi z zagotavljanjem storitev letalskega prevoza tovora na vhodnih progah v EU/EGP. Poleg tega tožeča stranka trdi, da je taka omejitev zunaj ozemeljskega obsega člena 101 PDEU in/ali člena 53 EGP.

5.

S petim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je Komisija ravnala napačno s tem, da je člen 101 PDEU/člen 53 Sporazuma EGP uporabila za usklajevanje doplačil za storitve zračnega prevoza tovora v/iz nekaterih držav, zaradi pravnih in regulatornih pravil in njihovih praktičnih učinkov, in da je da je bilo znižanje globe, uporabljeno v zvezi s tem, arbitrarno in neustrezno. Tožeča stranka trdi tudi, da je razlgovanje Komisije glede na nekatera pristojna sodišča vsekakor očitno napačno.

6.

S šestim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je Komisija napačno ugotovila, da je tožeča stranka sodelovala pri kršitvi v zvezi z (ne)plačevanjem provizij za doplačila.

7.

S sedmim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je Komisija napačno ugotovila „vrednost prodaje“ za namene določanja glob v sklepu. Tožeča stranka meni, da bi morala Komisija ugotoviti, da so upoštevni le prihodki, povezani z doplačili, in da bi morala izključiti promet, povezan z vhodnimi storitvami v EU/EGP.

8.

Z osmim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je Komisija napačno ugotovila, da je bila tožeča stranka deveti vlagatelj prijave zaradi prizanesljivosti in da je bila zato upravičena zgolj do 10 % znižanja globe, čeprav je tožeča stranka prijave zaradi prizanesljivosti dejansko vložila takoj za vlagateljem, kateremu je bila priznana imuniteta, pri čemer je bil njen prispevek pomemben.

9.

Z devetim tožbenim razlogom se zatrjuje, da je Komisija storila napako pri presoji datuma začetka kršitve tožeče stranke. Tožeča stranka trdi, da je upoštevni datum začetka oktober 2001 in da dokaz, uporabljen pri poizkusu dokazovanja drugačnega zgodnejšega datuma, ne ustreza zahtevanemu pravnemu standardu.