24.7.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 239/51


Tožba, vložena 29. maja 2017 – Martinair Holland/Komisija

(Zadeva T-323/17)

(2017/C 239/65)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Martinair Holland NV (Haarlemmermeer, Nizozemska) (zastopnik: M. Smeets, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

Sklep Komisije C(2017) 1742 final z dne 17. marca 2017 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU, člena 53 Sporazuma EGP in člena 8 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu (Zadeva AT.39258 – Letalski prevoz tovora) razglasi za ničen v celoti, zaradi kršitve prepovedi samovoljnosti in kršitve načela enakega obravnavanja na podlagi prvega tožbenega razloga in zaradi neobstoja pristojnosti za prevoz iz letališč zunaj EGP na letališča znotraj EGP na podlagi drugega tožbenega razloga (primarni predlog); ali

člen 1(2)(d) in (3)(d) izpodbijanega sklepa razglasi za ničen v delu, v katerem je v teh določbah ugotovljeno, da je tožeča stranka storila kršitev v zvezi z prevozom iz letališč zunaj EGP na letališča znotraj EGP, na podlagi drugega tožbenega razloga (podredni predlog); in

člen 1(1)(d),(2)(d),(3)(d) in (4)(d) izpodbijanega sklepa razglasi za ničen v delu, v katerem je v njem ugotovljeno, da je ena in nenehna kršitev vključevala nezaračunavanje doplačil, na podlagi tretjega tožbenega razloga; in

Komisiji naloži plačilo stroškov postopka, če razglasi, da je izpodbijani sklep deloma ali v celoti ničen.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.

S prvim tožbenim razlogom se zatrjuje kršitve prepovedi samovoljnega ravnanja in kršitev načela enakega obravnavanja.

Tožeča stranka trdi, da izpodbijani sklep krši prepoved samovoljnega ravnanja s tem, da so iz izreka izpodbijanega sklepa izključena podjetja, za katera tožeča stranka meni, da so sodelovala pri enakem ravnanju, kot naslovniki izpodbijanega sklepa.

Tožeča stranka trdi tudi, da izpodbijani sklep krši načelo enakega obravnavanja s tem, da tožečo stranko sankcionira za kršitev, ji nalaga globo in navaja, da je civilno odgovorna, medtem ko so iz izreka izpodbijanega sklepa izključena podjetja, za katera tožeča stranka meni, da so sodelovala pri enakem ravnanju, kot naslovniki izpodbijanega sklepa.

2.

Z drugim tožbenim razlogom se zatrjuje neobstoj pristojnosti za tovorni prevoz iz letališč zunaj EGP na letališča znotraj EGP.

Tožeča stranka navaja, da izpodbijani sklep napačno temelji na predpostavki, da je bila ena in nenehna kršitev, ki se nanaša na zračni prevoz iz letališč zunaj EGP na letališča znotraj EGP, storjena v EGP.

Tožeča stranka navaja, da izpodbijani sklep napačno temelji na predpostavki, da ima ena in nenehna kršitev, ki se nanaša na zračni prevoz iz letališč zunaj EGP na letališča znotraj EGP, bistvene, takojšne in predvidljive učinke na konkurenco v EGP.

3.

S tretjim tožbenim razlogom se zatrjuje neobstoj obrazložitve in očitna napaka pri presoji v zvezi z ugotovitvijo, da je neplačevanje doplačil ločen element kršitve.

Tožeča stranka trdi, da sta domnevi, na kateri se opira izpodbijani sklep v zvezi z opredelitvijo doplačil kot ločenega elementa kršitve, v nasprotju z gospodarskim ali zakonodajnim okvirom zadevne industrije.

Tožeča stranka trdi tudi, da neplačevanja doplačil ni mogoče ločiti od prakse v zvezi z doplačilom za gorivo in doplačilom za varnost in da ne pomeni ločenega elementa kršitve.