24.7.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 239/50


Tožba, vložena 15. maja 2017 – Keolis CIF in drugi/Komisija

(Zadeva T-289/17)

(2017/C 239/63)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Keolis CIF (Le Mesnil-Amelot, Francija), Keolis Val d’Oise (Bernes-sur-Oise, Francija), Keolis Seine Sénart (Draveil, Francija), Keolis Seine Val de Marne (Athis-Mons, Francija), Keolis Seine Esonne (Ormoy, Francija), Keolis Vélizy (Versailles, Francija), Keolis Yvelines (Versailles) in Keolis Versailles (Versailles) (zastopnika: D. Epaud in R. Sermier, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

za delno nično razglasi Sklep Evropske komisije z dne 2. februarja 2017 o sistemu državne pomoči SA.26763 2014/C (ex 2012/NN), ki ga je Francija izvedla v korist podjetij iz regije Ile-de-France, ki se ukvarjajo z avtobusnim prevozom, in sicer v delu, v katerem je v členu 1 ugotovljeno, da je bil sistem državne pomoči „nezakonito“ izveden, čeprav je šlo za obstoječo pomoč;

podredno, za delno nično razglasi Sklep Komisije z dne 2. februarja 2017 o sistemu državne pomoči SA.26763 2014/C (ex 2012/NN), ki ga je Francija izvedla v korist podjetij iz regije Ile-de-France, ki se ukvarjajo z avtobusnim prevozom, in sicer v delu, v katerem je v členu 1 ugotovljeno, da je bil sistem državne pomoči „nezakonito“ izveden za obdobje pred 25. novembrom 1998;

Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo dva tožbena razloga.

1.

S prvim tožbenim razlogom se zatrjuje, da zadevni regionalni sistem pomoči ni bil nezakonito izveden, saj naj bi zanj ne veljala zahteva o uradnem obvestilu. Regionalni sistem pomoči naj bi namreč bil obstoječi sistem pomoči v smislu člena 108(1) PDEU ter člena 1(b) in poglavja VI Uredbe Sveta (EU) z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL 2015, L 248, str. 9) (v nadaljevanju: Uredba št. 2015/1589). V skladu s pravili, ki veljajo za obstoječe sisteme pomoči, naj bi njihovo izvajanje ne bilo nezakonito, ampak lahko Komisija samo določi, odvisno od primera, ustrezne ukrepe za njihov razvoj ali za njihovo končanje v prihodnosti.

2.

Z drugim tožbenim razlogom, ki je podan podredno, se zatrjuje, da tudi ob predpostavki, da zadevni sistem pomoči ni obstoječi sistem pomoči, Komisija ne more svoje preiskave razširiti na obdobje, ki presega 10 let pred 25. novembrom 2008, datumom, ko je Komisija na francoske organe naslovila zahtevo za informacije. Iz člena Uredbe št. 2015/1589 naj bi namreč izhajalo, da desetletni zastaralni tok prekine le ukrep, ki ga sprejme Komisija ali država članica na zahtevo Komisije. Tako tožeče stranke menijo, da Komisija lahko s svojo preiskavo zajame samo obdobje do 25. novembra 1998.