4.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 293/27


Pritožba, ki jo je Landeskreditbank Baden-Württemberg – Förderbank vložila 26. julija 2017 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti razširjeni senat) z dne 16. maja 2017 v zadevi T-122/15, Landeskreditbank Baden-Württemberg – Förderbank/Evropska centralna banka

(Zadeva C-450/17 P)

(2017/C 293/31)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Landeskreditbank Baden-Württemberg – Förderbank (zastopniki: A. Glos, T. Lübbig in M. Benzing, odvetniki)

Drugi stranki v postopku: Evropska centralna banka (ECB), Evropska komisija

Predlogi pritožnice

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

sodbo Splošnega sodišča z dne 16. maja 2017 v zadevi T-122/15 razveljavi;

sklep ECB z dne 5. januarja 2015 (št. spisa: ECB/SSM/15/1 – 0SK1ILSPWNVBNQWU0W18/3) razglasi za ničen, hkrati pa odredi ohranitev učinkov v zvezi z nadomestitvijo Sklepa ECB z dne 1. septembra 2014 (št. spisa: ECB/SSM/14/1 – 0SK1ILSPWNVBNQWU0W18/1);

podredno, opisano sodbo Splošnega sodišča razveljavi in zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;

stroške postopka naloži ECB.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1.

Prvi pritožbeni razlog: kršitev prava Unije pri razlagi in uporabi člena 6(4) Uredbe o EMN (1) in člena 70 Okvirne uredbe o EMN (2)

Splošno sodišče je napačno razlagalo upoštevne določbe člena 6(4) Uredbe o EMN v povezavi s členom 70(1) Okvirne uredbe o EMN. Napačno je sklepalo, da so „posebne okoliščine“, na podlagi katerih mora neka institucija veljati za manj pomembno, podane, samo če je neposreden nadzor s strani nacionalnih organov primernejši za dosego ciljev Uredbe o EMN kot neposredni nadzor s strani ECB. Splošno sodišče je svojo razlago utemeljilo samo na angleški jezikovni različici Okvirne uredbe o EMN in je kršilo načelo, s skladu s katerim so vse jezikovne različice enako pravno zavezujoče. Splošno sodišče je napačno opustilo razlago predpisov ob upoštevanju hierarhično višjega prava v obliki načela sorazmernosti na podlagi sposobnosti. Napačno je zavrnilo obstoj očitne napake pri presoji, ki jo je ECB storila ob presoji dejanskega stanja, in prav tako kot prej ECB ni preučilo, ali je treba pritožnico na podlagi posebnih in dejanskih okoliščin, ki jih je navedla, zaradi „posebnih okoliščin“ v skladu s členom 6(4) Uredbe EMN v povezavi s členom 70(1) Okvirne uredbe o EMN uvrstiti kot manj pomembno institucijo. Splošno sodišče je s tem kršilo obveznost celovite preučitve izpodbijanega sklepa glede napak pri presoji.

2.

Drugi pritožbeni razlog: izkrivljanje izpodbijanega sklepa in napačna presoja zahtev po obrazložitvi

Splošno sodišče je izkrivilo obrazložitev izpodbijanega sklepa in obrazložitev ECB nadomestilo s svojo. Ker je izkrivilo vsebino izpodbijanega sklepa, je napačno presodilo, da niso bile izpolnjene zahteve prava Unije na področju obveznosti obrazložitve. Obrazložitev izpodbijanega sklepa ni dosledna in je protislovna.

3.

Tretji pritožbeni razlog: postopkovne napake Splošnega sodišča z uvedbo vidikov, ki niso bili predmet postopka

S sodbo Splošnega sodišča je kršena pravica pritožnice do izjave in načelo kontradiktornosti postopka. V obrazložitvi sodbe so uvedeni vidiki, pomembni za odločitev, ki niso bili predmet razprave v sodnem postopku.


(1)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL 2013, L 287, str. 63).

(2)  Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (UL 2014, L 141, str. 1).