23.7.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/1


Smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 209/01

UVOD

1.

Na podlagi členov 107(3)(a) in (c) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) lahko Komisija šteje kot združljivo z notranjim trgom državno pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja nekaterih območij v Evropski uniji z omejenimi možnostmi (1). Ta vrsta državne pomoči se imenuje regionalna pomoč.

2.

Komisija v teh smernicah določa pogoje, pod katerimi se regionalna pomoč lahko šteje za združljivo z notranjim trgom, in merila za opredelitev območij, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) in (c) Pogodbe.

3.

Glavni cilj nadzora državnih regionalnih pomoči je omogočiti pomoč za regionalni razvoj ob zagotovitvi enakih pogojev med državami članicami, zlasti da se prepreči tekmovanje za subvencije, do katerega lahko pride, kadar države skušajo privabiti podjetja na območja Unije z omejenimi možnostmi ali jih tam ohraniti, in da se čim bolj omejijo učinki regionalne pomoči na trgovino in konkurenco.

4.

Cilj geografskega razvoja ločuje regionalno pomoč od drugih oblik pomoči, kot so pomoč za raziskave, razvoj in inovacije, zaposlovanje, usposabljanje, energetiko ali varstvo okolja, ki imajo druge cilje skupnega interesa v skladu s členom 107(3) Pogodbe. V nekaterih primerih se lahko za te druge oblike pomoči dovolijo večje intenzivnosti pomoči, če so odobrene podjetjem, ustanovljenim na območjih z omejenimi možnostmi, zaradi posebnih težav, s katerimi se ta soočajo na teh območjih (2).

5.

Regionalna pomoč je lahko uspešen dejavnik samo, če se uporablja zmerno in sorazmerno ter je osredotočena na regije Evropske unije (3) z najbolj omejenimi možnostmi. Zlasti dovoljene zgornje meje pomoči morajo odražati sorazmerno resnost težav, ki vplivajo na razvoj zadevnih regij. Poleg tega morajo prednosti pomoči glede razvoja manj razvitih regij presegati posledično izkrivljanje konkurence (4). Pomembnost pozitivnih učinkov pomoči bo verjetno različna glede na uporabljeno odstopanje od člena 107(3) Pogodbe, zato je za regije z najbolj omejenimi možnostmi iz člena 107(3)(a) lahko sprejemljivo večje izkrivljanje konkurence kot za regije iz člena 107(3)(c) (5).

6.

Regionalna pomoč je lahko učinkovita tudi pri spodbujanju gospodarskega razvoja območij z omejenimi možnostmi, kadar se odobri za spodbujanje dodatnih naložb ali gospodarskih dejavnosti na teh območjih. V nekaterih zelo omejenih, natančno opredeljenih primerih so ovire teh območij pri privabljanju ali ohranjanju gospodarskih dejavnosti lahko tako hude ali trajne, da zgolj pomoč za naložbe morda ne zadostuje za omogočanje njihovega razvoja. Samo v takih primerih se regionalna pomoč za naložbe lahko dopolni z regionalno pomočjo za tekoče poslovanje, ki ni povezana z naložbami.

7.

V sporočilu o posodobitvi področja državnih pomoči z dne 8. maja 2012 (6) je Komisija napovedala tri cilje posodobitve nadzora državnih pomoči:

(a)

spodbujati trajnostno, pametno in vključujočo rast na konkurenčnem notranjem trgu;

(b)

osredotočiti predhodno preverjanje, ki ga izvaja Komisija, na primere pomoči z največjim vplivom na notranji trg, hkrati pa krepiti sodelovanje z državami članicami pri izvajanju pravil o državni pomoči;

(c)

racionalizirati pravila in zagotoviti hitrejše sprejemanje odločitev.

8.

Komisija je v sporočilu zlasti pozvala k skupnemu pristopu pri reviziji različnih smernic in okvirov, da bi se okrepil notranji trg, spodbujanju večje učinkovitosti javne porabe s pomočjo večjega prispevka državne pomoči k ciljem skupnega interesa, večjemu preverjanju spodbujevalnega učinka, omejitvi pomoči na najmanjšo potrebno in izogibanju možnim negativnim učinkom pomoči na konkurenco in trgovino. Pogoji združljivosti, določeni v smernicah, temeljijo na teh skupnih načelih ocenjevanja in se uporabljajo za priglašene sheme pomoči in individualno pomoč.

1.   PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

1.1.   Področje uporabe regionalne pomoči

9.

Regionalna pomoč za jeklarski sektor (7) in sektor sintetičnih vlaken (8) ne velja za združljivo z notranjim trgom.

10.

Komisija bo načela iz teh smernic uporabljala za regionalno pomoč v vseh sektorjih gospodarskih dejavnosti (9) razen ribištva in ribogojstva (10), kmetijskega (11) in prometnega sektorja (12), za katere veljajo posebna pravila iz posebnih pravnih instrumentov, ki bi lahko v celoti ali deloma odstopala od teh smernic. Komisija bo te smernice uporabljala pri predelavi in trženju kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode. Te smernice se uporabljajo za ukrepe pomoči v podporo dejavnostim, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe, vendar jih zajema uredba o razvoju podeželja in so sofinancirane iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ali ukrepe pomoči, odobrene kot dodatno državno financiranje za take sofinancirane ukrepe, razen če sektorska pravila določajo drugače.

11.

Te smernice se ne bodo uporabljale za državne pomoči, odobrene letališčem (13), ali v sektorju energetike (14).

12.

Regionalna pomoč za naložbe za širokopasovna omrežja se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom, če poleg splošnih pogojev iz teh smernic izpolnjuje tudi naslednje posebne pogoje: (i) pomoč se odobri samo za območja brez omrežja iste kategorije (osnovna širokopasovna infrastruktura ali infrastruktura dostopovnih omrežij naslednje generacije), v katerih se tudi v bližnji prihodnosti verjetno ne bo razvilo; (ii) subvencionirani omrežni operater ponuja aktiven in pasiven veleprodajni dostop po poštenih in nediskriminatornih pogojih z možnostjo učinkovitega in polnega razvezovanja; (iii) pomoč bi se morala dodeliti na podlagi konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z odstavkom 78(c) in (d) smernic za širokopasovna omrežja (15).

13.

Regionalna pomoč za naložbe za raziskovalne infrastrukture (16) se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom, če je poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz teh smernic pogojena tudi s preglednim in nediskriminatornim dostopom do te infrastrukture.

14.

Regionalne omejitve za ohranjanje gospodarskih dejavnosti ali vlaganje vanje na manj razvitih območjih pogosto manj prizadenejo velika podjetja kot mala in srednja podjetja (MSP). Prvič, velika podjetja lažje dobijo kapital in posojila na svetovnih trgih in jih v manjši meri ovira bolj omejena ponudba finančnih storitev v določeni regiji z omejenimi možnostmi. Drugič, naložbe velikih podjetij lahko ustvarijo ekonomije obsega, ki zmanjšujejo začetne stroške, vezane na posamezno lokacijo, in v mnogih pogledih niso vezane na regijo, v kateri se izvede naložba. Tretjič, velika podjetja, ki izvajajo obsežne naložbe, imajo v odnosu do javnih organov običajno precejšnjo pogajalsko moč, kar lahko povzroči dodelitev pomoči, ne da bi ta bila potrebna ali ustrezno utemeljena. Poleg tega so velika podjetja bolj verjetno pomembni akterji na zadevnem trgu, zato lahko naložba, za katero se odobri pomoč, izkrivlja konkurenco in trgovino na notranjem trgu.

15.

Ker je za regionalno pomoč velikim podjetjem pri njihovih naložbah malo verjetno, da bo imela spodbujevalen učinek, ta v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe ne more veljati za združljivo z notranjim trgom, razen če se pomoč odobri za začetne naložbe, ki ustvarijo nove gospodarske dejavnosti v teh območjih (17) ali za diverzifikacijo obstoječih poslovnih enot, pri čemer se te preusmerijo v nove izdelke ali nove inovativne postopke.

16.

Regionalna pomoč, namenjena zmanjševanju tekočih izdatkov podjetja, predstavlja pomoč za tekoče poslovanje in ne bo veljala za združljivo z notranjim trgom, razen če se odobri za odpravo posebnih ali trajnih omejitev, s katerimi se soočajo podjetja v regijah z omejenimi možnostmi. Pomoč za tekoče poslovanje se lahko šteje za združljivo, če je njen namen zmanjšati določene posebne težave, s katerimi se MSP soočajo na območjih s posebej omejenimi možnostmi, ki spadajo v področje uporabe člena 107(3) Pogodbe, nadomestiti dodatne stroške gospodarske dejavnosti v najbolj oddaljenih regijah ali preprečiti ali zmanjšati upad števila prebivalcev na zelo redko poseljenih območjih.

17.

Pomoč za tekoče poslovanje, odobrena podjetjem, katerih glavna dejavnost spada v področje K „Finančne in zavarovalniške dejavnosti“ statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2 (18), ali podjetjem, ki izvajajo dejavnosti znotraj skupine in katerih glavna dejavnost spada v razreda 70.10 „Dejavnost uprav podjetij“ ali 70.22 „Drugo podjetniško in poslovno svetovanje“ NACE Rev. 2, ne bo veljala za združljivo z notranjim trgom.

18.

Regionalne pomoči prav tako ni mogoče dodeliti podjetjem v težavah, kot so za potrebe teh smernic opredeljena v smernicah Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (19), kot so bile spremenjene ali nadomeščene.

19.

Pri oceni regionalne pomoči, odobrene podjetju, ki je predmet neporavnanega naloga za izterjavo, izdanega po preteklem sklepu Komisije, ki je pomoč razglasil za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, bo Komisija upoštevala znesek pomoči, ki ga je še treba izterjati (20).

1.2.   Opredelitev pojmov

20.

V teh smernicah se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„območja ‚a‘ “ pomeni območja, določena na karti regionalne pomoči ob uporabi določb člena 107(3)(a) Pogodbe; „območja ‚c‘ “ pomeni območja, določena na karti regionalne pomoči ob uporabi določb člena 107(3)(c) Pogodbe;

(b)

ad hoc pomoč“ pomeni pomoč, ki ni odobrena na podlagi sheme pomoči;

(c)

„prilagojeni znesek pomoči“ pomeni najvišji dovoljeni znesek pomoči za velik naložbeni projekt, ki se izračuna po naslednji enačbi:

najvišji znesek pomoči = R × (50 + 0,50 × B + 0,34 × C),

pri čemer je R največja dovoljena intenzivnost pomoči na zadevnem območju, razen povečane intenzivnosti pomoči za MSP, B so upravičeni stroški med 50 milijoni EUR in 100 milijoni EUR, C pa upravičeni stroški nad 100 milijoni EUR;

(d)

„datum dodelitve pomoči“ pomeni datum, ko je država članica sprejela pravno zavezujočo zavezo k dodelitvi pomoči, na katero se je mogoče sklicevati pred nacionalnimi sodišči;

(e)

„upravičeni stroški“ v zvezi s pomočjo za naložbe pomeni opredmetena in neopredmetena sredstva, povezana s stroški začetne naložbe ali stroški plač;

(f)

„bruto ekvivalent nepovratnih sredstev“ pomeni diskontirano vrednost pomoči, izraženo kot odstotek diskontirane vrednosti upravičenih stroškov, kot se izračuna v času dodelitve pomoči na podlagi referenčne mere, ki se uporablja v času dodelitve;

(g)

„individualna pomoč“ pomeni pomoč, odobreno na osnovi sheme ali na ad hoc osnovi;

(h)

„začetna naložba“ pomeni:

(a)

naložbo v opredmetena in neopredmetena sredstva, povezano z:

ustanovitvijo nove poslovne enote;

razširitvijo zmogljivosti obstoječe poslovne enote;

diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote na izdelke, ki jih ta prej ni proizvajala; ali

bistveno spremembo splošnega proizvodnega procesa v obstoječi poslovni enoti; ali

(b)

pridobitev sredstev, ki so neposredno povezana s poslovno enoto, če se je ta zaprla ali bi se zaprla, če ne bi bila kupljena, ter jo kupi vlagatelj, ki ni povezan s prodajalcem. Sama pridobitev delnic podjetja se ne šteje za začetno naložbo;

(i)

„začetna naložba za potrebe nove gospodarske dejavnosti“ pomeni:

(a)

naložbo v opredmetena in neopredmetena sredstva, povezano z:

ustanovitvijo nove poslovne enote, ali

diverzifikacijo dejavnosti poslovne enote pod pogojem, da nova dejavnost ni enaka ali podobna dejavnosti, ki se je prej izvajala v poslovni enoti; ali

(b)

pridobitev sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, ki se je zaprla ali bi se zaprla, če ne bi bila kupljena, in ki jo kupi vlagatelj, ki ni povezan s prodajalcem, pod pogojem, da nova dejavnost, ki naj bi se izvajala s pridobljenimi sredstvi, ni enaka ali podobna dejavnosti, ki se je v poslovni enoti izvajala pred pridobitvijo;

(j)

„neopredmetena sredstva“ pomeni sredstva, pridobljena s prenosom tehnologije, kot so patentne pravice, licence, znanje ali nepatentirano tehnično znanje;

(k)

„ustvarjanje delovnih mest“ pomeni neto povečanje števila zaposlenih v zadevni poslovni enoti v primerjavi s povprečjem predhodnih 12 mesecev, po odštetju vsakega delovnega mesta, izgubljenega v navedenem obdobju, od dejanskega števila delovnih mest, ustvarjenih v istem obdobju;

(l)

„velik naložbeni projekt“ pomeni začetno naložbo z upravičenimi stroški, ki presegajo 50 milijonov EUR, izračunano na osnovi cen in menjalnih tečajev na dan dodelitve pomoči;

(m)

„največja intenzivnost pomoči“ pomeni intenzivnosti pomoči v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev za velika podjetja, kot so določene v pododdelku 5.4 teh smernic in navedene na ustrezni karti regionalne pomoči;

(n)

„prag za priglasitev“ pomeni zneske pomoči, ki presegajo pragove iz spodnje tabele:

Intenzivnost pomoči

Prag za priglasitev

10 %

7,5 milijona EUR

15 %

11,25 milijona EUR

25 %

18,75 milijona EUR

35 %

26,25 milijona EUR

50 %

37,5 milijona EUR

(o)

„število zaposlenih“ pomeni število delovnih enot na leto, to je število delavcev, zaposlenih v enem letu za poln delovni čas, pri čemer se zaposleni s skrajšanim delovnim časom ali sezonski delavci štejejo kot del delovnih enot na leto;

(p)

„najbolj oddaljene regije“ pomeni regije iz člena 349 Pogodbe (21);

(q)

„pomoč za tekoče poslovanje“ pomeni pomoč, namenjeno zmanjševanju tekočih izdatkov podjetja, ki niso povezani z začetno naložbo. To vključuje kategorije stroškov, kot so stroški za osebje, materiale, najete storitve, komunikacije, energijo, vzdrževanje, najemnine, administracijo itd., ne zajema pa stroškov amortizacije in stroškov financiranja, če so ti vključeni v upravičene stroške ob dodelitvi regionalne pomoči za naložbe;

(r)

„karta regionalne pomoči“ pomeni seznam območij, ki jih določi država članica v skladu s pogoji, določenimi v teh smernicah, in jih odobri Komisija;

(s)

„enaka ali podobna dejavnost“ pomeni dejavnost, ki spada v enak razred (štirimestna numerična koda) statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2;

(t)

„enoten naložbeni projekt“ pomeni vsako začetno naložbo, ki jo začne isti upravičenec (na ravni skupine) v obdobju treh let od datuma začetka del v okviru druge naložbe, ki je prejela pomoč, v isti regiji NUTS 3;

(u)

„MSP“ pomeni podjetja, ki izpolnjujejo pogoje, določene v priporočilu Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (22);

(v)

„začetek del“ pomeni bodisi začetek gradbenih del v okviru naložbe bodisi prvo trdno zavezo za naročilo opreme ali drugo zavezo, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati. Nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek del. Pri prevzemih „začetek del“ pomeni trenutek, ko se pridobijo sredstva, ki so neposredno povezana s prevzeto poslovno enoto;

(w)

„redko poseljena območja“ pomeni območja, ki jih je kot taka določila zadevna država članica v skladu z odstavkom 161 teh smernic;

(x)

„opredmetena sredstva“ pomeni sredstva, kot so zemljišča, stavbe ter obrati, stroji in oprema;

(y)

„zelo redko poseljena območja“ pomeni regije NUTS 2 z manj kot 8 prebivalci na km2 (na podlagi podatkov Eurostata o gostoti prebivalstva za leto 2010) ali dele takih regij NUTS 2, ki jih je določila zadevna država članica v skladu z odstavkom 162 teh smernic;

(z)

„stroški plač“ pomeni celoten znesek, ki ga mora prejemnik pomoči dejansko plačati v zvezi z zadevno zaposlitvijo in vključuje bruto plačo pred obdavčitvijo, obvezne prispevke, kot so prispevki za socialno varnost, ter stroške otroškega in starševskega varstva v določenem obdobju.

2.   REGIONALNA POMOČ, KI JO JE TREBA PRIGLASITI

21.

Načeloma morajo države članice priglasiti regionalno pomoč v skladu s členom 108(3) (23) Pogodbe, z izjemo ukrepov, ki izpolnjujejo pogoje iz uredbe o skupinskih izjemah, ki jo je sprejela Komisija v skladu s členom 1 Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči (pooblastitvena uredba) (24).

22.

Komisija bo te smernice uporabljala za priglašene sheme regionalne pomoči in individualno pomoč.

23.

Za individualno pomoč, odobreno v okviru priglašene sheme, še naprej velja obveznost priglasitve v skladu s členom 108(3) Pogodbe, če pomoč iz vseh virov presega prag za priglasitev (25) ali če je odobrena upravičencu, ki je ukinil enako ali podobno dejavnost v EGP dve leti pred datumom, ko je zaprosil za pomoč, ali ima v trenutku prošnje za pomoč namen ukiniti tako dejavnost v dveh letih po dokončanju naložbe, ki naj bi se subvencionirala.

24.

Za pomoč za naložbe, odobreno velikemu podjetju za potrebe diverzifikacije obstoječe poslovne enote na območju „c“, s katero se ta preusmeri v nove izdelke, še naprej velja obveznost priglasitve v skladu s členom 108(3) Pogodbe.

3.   OCENA ZDRUŽLJIVOSTI REGIONALNE POMOČI

3.1.   Skupna načela ocenjevanja

25.

Za oceno, ali se ukrep pomoči lahko šteje za združljivega z notranjim trgom, Komisija na splošno analizira, ali zasnova ukrepa pomoči zagotavlja, da pozitiven učinek pomoči pri doseganju cilja skupnega interesa presega morebitne negativne učinke na trgovino in konkurenco.

26.

V sporočilu o posodobitvi področja državnih pomoči z dne 8. maja 2012 se je pozvalo k določitvi in opredelitvi skupnih načel, ki bi se uporabljala za oceno združljivosti vseh ukrepov pomoči, ki jih izvede Komisija. V ta namen bo Komisija štela, da je ukrep pomoči združljiv s Pogodbo samo, če izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)

prispevek k natančno opredeljenemu cilju skupnega interesa: ukrep državne pomoči mora biti usmerjen v cilj skupnega interesa v skladu s členom 107(3) Pogodbe (oddelek 3.2);

(b)

potreba po posredovanju države: državna pomoč mora biti usmerjena v primere, ko pomoč lahko privede do pomembnih izboljšav, ki jih trg sam ne more doseči, na primer, ker odpravlja tržno pomanjkljivost ali obravnava pomisleke glede enakosti ali kohezije (oddelek 3.3);

(c)

ustreznost ukrepa pomoči: predlagani ukrep pomoči mora biti ustrezen instrument politike, ki obravnava cilj skupnega interesa (oddelek 3.4);

(d)

spodbujevalni učinek: pomoč mora spremeniti ravnanje zadevnih podjetij tako, da se začnejo ukvarjati z dodatno dejavnostjo, ki je ne bi izvajala brez pomoči oziroma bi jo izvajala na omejen ali drugačen način oziroma na drugi lokaciji (oddelek 3.5);

(e)

sorazmernost pomoči (pomoč, omejena na najmanjšo potrebno): znesek pomoči mora biti omejen na najmanjši znesek, potreben za spodbuditev dodatne naložbe ali dejavnosti na zadevnem območju (oddelek 3.6);

(f)

izogibanje neprimernim negativnim učinkom na konkurenco in trgovino med državami članicami: negativni učinki pomoči morajo biti dovolj omejeni, tako da je splošen rezultat ukrepa pozitiven (oddelek 3.7);

(g)

preglednost pomoči: države članice, Komisija, gospodarski subjekti in javnost morajo imeti preprost dostop do vseh zadevnih aktov in relevantnih informacij o pomoči, ki se odobri v skladu z njimi (oddelek 3.8).

27.

Za splošne rezultate določenih kategorij shem se lahko dodatno zahteva naknadno vrednotenje, kot je opisano v oddelku 4 teh smernic. V teh primerih lahko Komisija omeji trajanje shem (običajno na štiri leta ali manj) z možnostjo naknadne ponovne priglasitve njihovega podaljšanja.

28.

Pomoč se ne more šteti za združljivo s skupnim trgom, če so ukrep državne pomoči ali z njim povezani pogoji (vključno z metodo njegovega financiranja, kadar je ta metoda sestavni del ukrepa državne pomoči) neločljivo povezani s kršitvijo prava EU (26).

29.

Pri ocenjevanju združljivosti individualne pomoči z notranjim trgom bo Komisija upoštevala vse postopke v zvezi s kršitvijo členov 101 in 102 Pogodbe, ki lahko zadevajo upravičenca do pomoči in ki so lahko relevantni za njeno oceno v skladu s členom 107(3) Pogodbe (27).

3.2.   Prispevek k skupnemu cilju

30.

Primarni cilj regionalne pomoči je zmanjšati razvojne razlike med različnimi regijami v Evropski uniji. Prek svojega cilja spodbujanja enakosti ali kohezije lahko regionalna pomoč prispeva k uresničevanju strategije Evropa 2020 z zagotavljanjem vključujoče in trajnostne rasti.

3.2.1.   Sheme pomoči za naložbe

31.

Sheme regionalne pomoči bi morale biti sestavni del regionalne razvojne strategije z jasno določenimi cilji ter bi morale biti skladne s temi cilji in prispevati k njihovemu doseganju.

32.

To velja zlasti za ukrepe, ki se izvajajo v skladu z regionalnimi razvojnimi strategijami, opredeljenimi v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada, Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ali Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, da bi prispevali k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020.

33.

Za sheme pomoči zunaj operativnega programa, financiranega iz sredstev kohezijske politike, bi morale države članice dokazati, da je ukrep dosleden in prispeva k razvojni strategiji zadevnega območja. V ta namen se države članice lahko zanašajo na vrednotenja preteklih shem državne pomoči, na ocene učinka, ki so jih opravili organi za dodeljevanje pomoči, ali na mnenja strokovnjakov. Za zagotovitev, da shema pomoči prispeva k razvojni strategiji, mora ta vključevati sistem, ki organom, ki dodeljujejo pomoč, omogoči opredelitev prednostnih nalog in izbiro naložbenih projektov glede na cilje sheme (na primer na podlagi uradnega sistema točkovanja) (28).

34.

Regionalne sheme pomoči se lahko vzpostavijo na območjih „a“ v podporo začetnim naložbam MSP ali velikih podjetij. Na območjih „c“ se lahko sheme vzpostavijo v podporo začetnim naložbam MSP in začetnim naložbam velikih podjetij za potrebe nove dejavnosti.

35.

Ob dodelitvi pomoči za individualne naložbene projekte na osnovi sheme mora organ, ki dodeli pomoč, potrditi, da bo izbrani projekt prispeval k cilju sheme in s tem k razvojni strategiji zadevnega območja. V ta namen se država članica lahko zanaša na podatke, ki jih prosilec za pomoč zagotovi v obrazcu iz Priloge k tem smernicam, v katerem morajo biti opisani pozitivni učinki naložbe na zadevno območje (29).

36.

Za zagotovitev, da naložba resnično in trajno prispeva k razvoju zadevnega območja, mora biti naložba na zadevnem območju ohranjena najmanj pet let (oziroma tri leta za MSP) po zaključku naložbe (30).

37.

Če je pomoč izračunana na osnovi stroškov plač, morajo biti delovna mesta zasedena v treh letih po zaključku del. Vsako delovno mesto, ustvarjeno z naložbo, mora biti na zadevnem območju ohranjeno pet let od datuma, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno. Za naložbe vseh MSP lahko države članice to petletno obdobje za ohranjanje naložbe ali ustvarjenih delovnih mest skrajšajo na najmanj tri leta.

38.

Za zagotovitev, da je naložba uspešna, mora država članica zagotoviti, da upravičenec zagotovi finančni prispevek v višini vsaj 25 % (31) upravičenih stroškov, in sicer iz lastnih sredstev ali z zunanjim financiranjem, v obliki, ki ne zajema nobene javne finančne podpore (32).

39.

Da se prepreči, da bi ukrepi državne pomoči privedli do okoljske škode, morajo države članice zagotoviti tudi skladnost z okoljsko zakonodajo Unije, vključno zlasti s potrebo, da se opravi presoja vplivov na okolje, če to zahteva zakonodaja, in zagotoviti vsa ustrezna dovoljenja.

3.2.2.   Priglašena individualna pomoč za naložbe

40.

Za dokazovanje regionalnega prispevka individualne pomoči za naložbe, priglašene Komisiji, lahko države članice uporabijo različne kazalnike, kot so kazalniki, omenjeni v nadaljevanju, ki so lahko neposredni (na primer neposredno ustvarjena nova delovna mesta) in posredni (na primer inovacije na lokalni ravni):

(a)

število delovnih mest, ki jih naložba neposredno ustvari, je pomemben kazalnik prispevka k regionalnemu razvoju. Upoštevati je treba tudi kakovost ustvarjenih delovnih mest in zahtevano stopnjo spretnosti;

(b)

še več novih delovnih mest se lahko ustvari v okviru lokalne mreže (pod)dobaviteljev, kar omogoča boljšo vključitev naložb v zadevno regijo in zagotavlja širše učinke prelivanja. Zato bo treba upoštevati tudi število posredno ustvarjenih delovnih mest;

(c)

zavezanost upravičenca, da se vključi v razširjene dejavnosti usposabljanja za izboljšanje (splošnih in posebnih) spretnosti njegove delovne sile, se bo upoštevala kot dejavnik, ki prispeva k regionalnemu razvoju. Poudarek bo tudi na zagotavljanju pripravništev ali vajeništev, zlasti za mlade, ter na usposabljanju, ki izboljšuje znanje in zaposljivost delavcev zunaj podjetja. Splošno ali posebno usposabljanje, za katero se odobri pomoč za usposabljanje, se ne bo štelo kot pozitiven učinek regionalne pomoči, da se prepreči dvojno štetje;

(d)

zunanje ekonomije obsega ali druge koristi z vidika regionalnega razvoja so lahko posledica bližine (učinek grozdov). Povezovanje podjetij iz iste gospodarske panoge posameznim obratom omogoča večjo specializacijo, kar povzroča večjo učinkovitost. Vendar je pomembnost tega kazalnika pri določanju prispevka k regionalnemu razvoju odvisna od stopnje razvoja grozda;

(e)

naložbe vključujejo tehnično znanje in so lahko vir znatnega prenosa tehnologije (prelivanje znanja); pri naložbah v okviru tehnološko intenzivnih panog je večja verjetnost, da bodo vključevale prenos tehnologije v regijo prejemnico. V zvezi s tem sta pomembna tudi stopnja in specifičnost razširjanja znanja;

(f)

upošteva se lahko tudi prispevek projektov k sposobnosti regije, da prek inovacij na lokalni ravni ustvarja novo tehnologijo. V zvezi s tem je lahko sodelovanje novih proizvodnih obratov z lokalnimi visokošolskimi institucijami pozitivno;

(g)

trajanje naložbe in morebitne nadaljnje naložbe v prihodnosti so znak trajne vključenosti podjetja v zadevno regijo.

41.

Države članice se lahko sklicujejo tudi na poslovni načrt upravičenca do pomoči, ki bi lahko zagotovil informacije o številu pričakovanih ustvarjenih delovnih mest, pričakovanih izplačanih plačah (povečanje finančnega premoženja gospodinjstev kot učinek prelivanja), obsegu nabave od lokalnih proizvajalcev ter prometu, ki ga je ustvarila naložba in ki je morda prek dodatnih davčnih prihodkov koristil območju.

42.

Za ad hoc pomoč (33) mora država članica poleg zahtev iz odstavkov 35 do 39 dokazati, da je projekt usklajen z razvojno strategijo zadevnega območja in prispeva k njej.

3.2.3.   Sheme pomoči za tekoče poslovanje

43.

Sheme pomoči za tekoče poslovanje bodo spodbujale razvoj območij z omejenimi možnostmi samo, če se izzivi, s katerimi se soočajo ta območja, jasno opredelijo vnaprej. Te ovire pri privabljanju in ohranjanju gospodarske dejavnosti so lahko tako resne ali trajne, da sama pomoč za naložbe ne zadošča za razvoj teh območij.

44.

Kar zadeva pomoč za zmanjšanje nekaterih posebnih težav, s katerimi se soočajo MSP na območjih „a“, morajo zadevne države članice dokazati obstoj in obseg teh posebnih težav ter da je potrebna shema pomoči za tekoče poslovanje, ker se teh posebnih težav ne da premagati s pomočjo za naložbe.

45.

Kar zadeva pomoč za tekoče poslovanje za kritje nekaterih dodatnih stroškov v najbolj oddaljenih regijah, so trajne omejitve, ki močno otežujejo razvoj najbolj oddaljenih regij, opisane v členu 349 Pogodbe in vključujejo oddaljenost, otoško lego, majhnost, težavno topografijo in podnebje ter ekonomsko odvisnost od maloštevilnih proizvodov. Vendar mora zadevna država članica opredeliti posebne dodatne stroške, povezane s temi trajnimi omejitvami, ki naj bi se krili s shemo pomoči za tekoče poslovanje.

46.

Kar zadeva pomoč za tekoče poslovanje za preprečevanje ali zmanjšanje upada števila prebivalstva na zelo redko poseljenih območjih, mora zadevna država članica dokazati, da ob odsotnosti pomoči za tekoče poslovanje obstaja tveganje upada števila prebivalstva na zadevnem območju.

3.3.   Potreba po posredovanju države

47.

Da bi se ocenilo, ali je državna pomoč potrebna, da bi se dosegel cilj skupnega interesa, je najprej treba opredeliti težavo, ki zahteva obravnavo. Državna pomoč mora biti usmerjena v primere, ko pomoč lahko prinese pomembne izboljšave, ki jih trg sam ne more doseči. To še zlasti velja, kadar so na voljo omejena javna sredstva.

48.

Ukrepi državne pomoči lahko pod nekaterimi pogoji dejansko odpravijo tržne pomanjkljivosti in s tem prispevajo k učinkovitemu delovanju trgov ter izboljšanju konkurenčnosti. Poleg tega se lahko državna pomoč v primerih, ko trgi zagotavljajo učinkovite rezultate, vendar se ti štejejo za nezadostne z vidika enakosti ali kohezije, uporabi za zagotovitev bolj zaželenih, pravičnih tržnih rezultatov.

49.

Kar zadeva pomoč, dodeljeno za razvoj območij, vključenih v karto regionalne pomoči v skladu s pravili iz oddelka 5 teh smernic, Komisija meni, da trg brez posredovanja države ne izpolnjuje pričakovanih ciljev kohezije iz Pogodbe. Zato bi se morala pomoč, dodeljena na teh območjih, šteti za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(a) in (c) Pogodbe.

3.4.   Ustreznost regionalne pomoči

50.

Priglašeni ukrep pomoči mora biti ustrezen instrument politike, ki obravnava zadevni cilj politike. Ukrep pomoči se ne šteje za združljivega, če je enak pozitiven prispevek k regionalnemu razvoju mogoče doseči z drugimi, manj izkrivljajočimi instrumenti politik ali drugimi, manj izkrivljajočimi vrstami instrumentov pomoči.

3.4.1.   Ustreznost v primerjavi z drugimi instrumenti politike

3.4.1.1.   Sheme pomoči za naložbe

51.

Regionalna pomoč za naložbe ni edini instrument politike, ki je na voljo državam članicam za podpiranje naložb in ustvarjanje delovnih mest v regijah z omejenimi možnostmi. Države članice lahko uporabijo druge ukrepe, kot so razvoj infrastrukture, izboljšanje kakovosti izobraževanja in usposabljanja ali izboljšave poslovnega okolja.

52.

Države članice morajo navesti, zakaj je regionalna pomoč ustrezen instrument za doseganje skupnega cilja enakosti ali kohezije, če shemo uvajajo zunaj operativnega programa, ki se financira iz sredstev kohezijske politike.

53.

Če se država članica odloči vzpostaviti sektorsko shemo pomoči zunaj operativnega programa, ki se financira iz sredstev Unije, navedenih v odstavku 32, mora dokazati prednosti takega instrumenta v primerjavi z večsektorsko shemo pomoči ali drugimi možnostmi politike.

54.

Komisija bo zlasti upoštevala vse morebitne ocene učinkov predlagane sheme pomoči, ki jih morda da na razpolago država članica. Prav tako se lahko upoštevajo rezultati naknadnih vrednotenj, opisanih v oddelku 4, da se oceni ustreznost predlagane sheme.

3.4.1.2.   Individualna pomoč za naložbe

55.

Za ad hoc pomoč mora država članica dokazati, da taka pomoč bolje pripomore k razvoju zadevnega območja kot pomoč v okviru sheme ali ukrepi druge vrste.

3.4.1.3.   Sheme pomoči za tekoče poslovanje

56.

Država članica mora dokazati, da je pomoč ustrezna za dosego cilja sheme glede na težave, ki naj bi jih odpravljala. Kot dokaz o ustreznosti pomoči lahko država članica vnaprej izračuna znesek pomoči kot fiksen znesek za kritje pričakovanih dodatnih stroškov v določenem obdobju, da spodbudi podjetja, da omejijo stroške in sčasoma razvijejo poslovanje na bolj učinkovit način (34).

3.4.2.   Ustreznost v primerjavi z različnimi instrumenti pomoči

57.

Regionalna pomoč se lahko odobri v različnih oblikah. Vendar bi morale države članice zagotoviti, da se pomoč odobri v obliki, ki bo verjetno povzročila najmanjše izkrivljanje trgovine in konkurence. Če je pomoč dodeljena v oblikah, ki zagotavljajo neposredno denarno korist (na primer neposredna nepovratna sredstva, davčne oprostitve ali znižanja davkov, prispevki za socialno varnost ali drugi obvezni prispevki ali dobava zemljišča, blaga ali storitev po ugodnih cenah itd.), mora država članica utemeljiti, zakaj niso primerne druge, potencialno manj izkrivljajoče oblike pomoči, kot so vračljiva predplačila ali oblike pomoči, ki temeljijo na dolžniških ali kapitalskih instrumentih (na primer posojila z nizko obrestno mero ali popust na obresti, državna jamstva, nakup lastniških deležev ali drugačen način zagotavljanja kapitala pod ugodnimi pogoji).

58.

Pri shemah pomoči za izvajanje ciljev in prednostnih nalog operativnih programov se za ustrezen instrument šteje instrument financiranja, izbran v zadevnem programu.

59.

Rezultati naknadnih vrednotenj, opisanih v oddelku 4, se lahko upoštevajo, da se oceni ustreznost predlaganega instrumenta pomoči.

3.5.   Spodbujevalni učinek

60.

Regionalna pomoč se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom le, če ima spodbujevalni učinek. Spodbujevalni učinek nastopi, ko pomoč spremeni ravnanje podjetja tako, da se to začne ukvarjati z dodatno dejavnostjo, ki prispeva k razvoju območja, ki je brez pomoči ne bi opravljalo oziroma ali bi jo opravljalo na omejen ali drugačen način ali na drugi lokaciji. Pomoč ne sme subvencionirati stroškov dejavnosti, ki bi jih podjetje imelo v vsakem primeru, in ne sme biti nadomestilo za običajno poslovno tveganje gospodarske dejavnosti.

61.

Obstoj spodbujevalnega učinka se lahko dokazuje v okviru dveh scenarijev:

(a)

pomoč spodbuja sprejetje pozitivne odločitve za naložbe, ker se lahko naložba, ki sicer za upravičenca ne bi bila dovolj donosna, izvede na zadevnem območju (35) (scenarij 1, odločitev o naložbi), ali

(b)

pomoč spodbuja izbor lokacije načrtovane naložbe na zadevnem območju in ne drugje, ker izravna neto omejitve in stroške, povezane z lokacijo na zadevnem območju (scenarij 2, odločitev o lokaciji).

62.

Če pomoč ne spremeni ravnanja upravičenca s spodbujanjem (dodatnih) naložb na zadevnem območju, je mogoče sklepati, da bi bila ista naložba v regiji izvedena tudi brez pomoči. Taka pomoč nima spodbujevalnega učinka za doseganje regionalnega cilja in je ni mogoče odobriti kot združljive z notranjim trgom.

63.

Vendar se za regionalno pomoč, odobreno prek skladov kohezijske politike, za naložbe, ki so potrebne za doseganje standardov, določenih z zakonodajo Unije, lahko šteje, da ima spodbujevalni učinek, če v odsotnosti pomoči naložba na zadevnem območju ne bi bila dovolj donosna za upravičenca, zaradi česar bi prišlo do zaprtja obstoječe poslovne enote na tem območju.

3.5.1.   Sheme pomoči za naložbe

64.

Dela na individualni naložbi se lahko začnejo šele po tem, ko je bil vložen obrazec zahtevka za pomoč.

65.

Če se dela začnejo pred vlogo obrazca zahtevka za pomoč, pomoč, odobrena v zvezi z zadevno individualno naložbo, ne bo veljala za združljivo z notranjim trgom.

66.

Države članice morajo uvesti standardni obrazec zahtevka za pomoč, ki je priložen tem smernicam (36). Na obrazcu morajo MSP in velika podjetja hipotetično pojasniti, kaj bi se zgodilo brez pomoči, in sicer tako, da navedejo, kateri od scenarijev iz odstavka 61 bi se uporabljal.

67.

Velika podjetja morajo poleg tega predložiti dokazila v podporo hipotetičnemu scenariju, opisanem na obrazcu. Za MSP ta zahteva ne velja.

68.

Organ, ki dodeli pomoč, mora preveriti verodostojnost hipotetičnega scenarija in potrditi, da ima regionalna pomoč zahtevani spodbujevalni učinek, ki ustreza enemu od scenarijev iz odstavka 61. Hipotetični scenarij je verodostojen, če je resničen in se nanaša na dejavnike odločanja, ki prevladujejo v času odločitve upravičenca glede naložbe.

3.5.2.   Priglašena individualna pomoč za naložbe

69.

Poleg zahtev iz odstavkov 64 do 67 mora država članica za priglašeno individualno pomoč (37) zagotoviti jasne dokaze, da ta dejansko vpliva na izbiro naložbe ali lokacije (38). Navesti mora, kateri scenarij iz odstavka 61 se uporablja. Država članica mora za celovito oceno predložiti ne le informacije v zvezi s projektom, ki prejema pomoč, ampak tudi celovit opis hipotetičnega scenarija, po katerem upravičencu noben javni organ v EGP ne bi odobril pomoči.

70.

Pri scenariju 1 bi država članica lahko dokazala obstoj spodbujevalnega učinka pomoči s predložitvijo dokumentov podjetja, ki kažejo, da naložba brez pomoči ne bi bila dovolj donosna.

71.

Pri scenariju 2 bi država članica lahko dokazala spodbujevalni učinek pomoči s predložitvijo dokumentov podjetja, ki kažejo, da je bila izvedena primerjava stroškov in koristi lokacije na zadevnem območju ter lokacije na drugih območjih. Komisija preveri, ali take primerjave temeljijo na realistični osnovi.

72.

Države članice so zlasti pozvane, naj se opirajo na uradne dokumente upravljalnih organov podjetij, ocene tveganja (vključno z oceno tveganja, povezanega z določeno lokacijo), računovodska poročila, notranje poslovne načrte, mnenja strokovnjakov in druge študije, povezane z naložbenim projektom, ki se ocenjuje. Dokumenti, ki vsebujejo informacije o napovedih glede povpraševanja in stroškov ter finančnih napovedih, dokumenti, ki so predloženi odboru za naložbe in ki podrobno opisujejo različne naložbene scenarije, ali dokumenti, ki so predloženi finančnim institucijam, lahko državam članicam pomagajo pri dokazovanju spodbujevalnega učinka.

73.

V zvezi s tem in zlasti pri scenariju 1 se lahko raven donosnosti oceni z uporabo metodologij, ki so ustaljene v zadevni industriji in ki lahko vključujejo metode za ocenjevanje neto sedanje vrednosti projekta (39), notranje stopnje donosa (40) ali povprečnega donosa na vložena sredstva. Donosnost projekta je treba primerjati z običajnimi stopnjami donosa podjetja pri drugih podobnih naloženih projektih. Če te stopnje niso na voljo, se donosnost projekta primerja s stroški kapitala celotnega podjetja ali stopnjami donosa, ki so običajne v zadevnem sektorju.

74.

Če pomoč ne spremeni ravnanja upravičenca, tako da spodbudi (dodatne) naložbe v zadevno območje, ni pozitivnega učinka za regijo. Pomoč se zato šteje za nezdružljivo z notranjim trgom, kadar se zdi, da bi bila ista naložba izvedena v regiji tudi brez dodeljene pomoči.

3.5.3.   Sheme pomoči za tekoče poslovanje

75.

Pri shemah pomoči za tekoče poslovanje se bo štelo, da je spodbujevalni učinek prisoten, če je verjetno, da bi se v odsotnosti pomoči raven gospodarske dejavnosti na zadevnem območju ali v zadevni regiji znatno znižala zaradi težav, ki naj bi jih odpravljala pomoč.

76.

Komisija bo zato štela, da pomoč spodbuja dodatno gospodarsko dejavnost na zadevnem območju ali v zadevni regiji, če država članica dokaže obstoj in velik obseg teh težav na zadevnem območju ali v zadevni regiji (glej odstavke 44 do 46).

3.6.   Sorazmernost zneska pomoči (pomoč, omejena na najmanjšo potrebno)

77.

Znesek regionalne pomoči mora biti načeloma omejen na najmanjši znesek, potreben za spodbuditev dodatnih naložb ali dejavnosti na zadevnem območju

78.

Praviloma se bo priglašena individualna pomoč štela za omejeno na najmanjšo potrebno, če znesek pomoči ustreza neto dodatnim stroškom izvajanja naložbe na zadevnem območju glede na hipotetični scenarij v odsotnosti pomoči. Podobno morajo v primeru pomoči za naložbe, ki se dodeli velikim podjetjem v okviru priglašene sheme, države članice zagotoviti, da je znesek pomoči omejen na najmanjšega potrebnega, kar se določi na osnovi pristopa „neto dodatnih stroškov“.

79.

Pri scenariju 1 (odločitev o naložbi) znesek pomoči zato ne bi smel presegati najnižjega zneska, ki je potreben za zadostno donosnost projekta, npr. za povečanje njegove notranje stopnje donosa nad običajne stopnje donosa zadevnega podjetja pri drugih podobnih projektih oziroma, če je na voljo, povečanje njegove notranje stopnje donosa, tako da je ta višja od stroškov kapitala celotnega podjetja ali donosov, ki so običajni za zadevni sektor.

80.

Pri scenariju 2 (odločitev o lokaciji) znesek pomoči ne bi smel presegati razlike med neto sedanjo vrednostjo naložbe na ciljnem območju in neto sedanjo vrednostjo na alternativni lokaciji. Vse zadevne stroške in koristi je treba upoštevati, vključno na primer z upravnimi stroški, stroški prevoza, stroški usposabljanja, ki jih ne krije pomoč za usposabljanje, in tudi razlikami v plačah. Vendar se v primeru, da je alternativna lokacija v EGP, subvencije, dodeljene na tej drugi lokaciji, ne upoštevajo.

81.

Da se zagotovijo predvidljivost in enaki pogoji delovanja, Komisija uporablja tudi največje intenzivnosti pomoči (41) za pomoč za naložbe. Te največje intenzivnosti pomoči imajo dvojni namen.

82.

Prvič, pri priglašenih shemah se te največje intenzivnosti pomoči uporabljajo kot varni pristani za MSP: dokler je intenzivnost pomoči pod največjo dovoljeno mejo, se merilo „pomoč, omejena na najmanjšo potrebno,“ šteje za izpolnjeno.

83.

Drugič, v vseh drugih primerih se največje intenzivnosti pomoči uporabljajo kot zgornja meja za pristop „neto dodatnih stroškov“, opisan v odstavkih 79 in 80.

84.

Največje intenzivnosti pomoči se spreminjajo glede na tri merila:

(a)

socialno-ekonomski položaj zadevnega območja kot približek za obseg potreb območja po nadaljnjem razvoju, in – potencialno – obseg omejitev pri privabljanju in ohranjanju gospodarske dejavnosti;

(b)

velikost upravičenca kot približek za posebne težave pri financiranju ali izvedbi projekta na tem območju; in

(c)

obseg naložbenega projekta kot kazalnik pričakovane ravni izkrivljanja konkurence in trgovine.

85.

Skladno s tem je dovoljena intenzivnost pomoči (in s tem potencialno večje posledično izkrivljanje konkurence in trgovine) tem večja, kolikor manjša je razvitost ciljne regije in če je upravičenec do pomoči MSP.

86.

Zaradi pričakovanega večjega izkrivljanja konkurence in trgovine se mora največja intenzivnost pomoči za velike naložbene projekte zmanjšati z uporabo mehanizma, opredeljenega v odstavku 20(c).

3.6.1.   Sheme pomoči za naložbe

87.

Pri pomoči MSP se lahko uporabijo povečane največje dovoljene intenzivnosti pomoči, opisane v oddelku 5.4. Vendar se v primeru, da je naložba povezana z velikim naložbenim projektom, te povečane intenzivnosti ne smejo uporabljati za MSP.

88.

Pri pomoči velikim podjetjem mora država članica zagotoviti, da znesek pomoči ustreza neto dodatnim stroškom izvajanja naložb na zadevnem območju glede na hipotetični scenarij brez pomoči. Uporabiti se mora metoda, pojasnjena v odstavkih 79 in 80, skupaj z največjimi dovoljenimi intenzivnostmi pomoči kot zgornjo mejo.

89.

Pri pomoči za velike naložbene projekte je treba zagotoviti, da pomoč ne presega zmanjšane intenzivnosti. Če se upravičencu pomoč odobri za naložbo, ki se obravnava kot del enotnega naložbenega projekta, se mora pomoč zmanjšati za upravičene stroške, ki presegajo 50 milijonov EUR (42).

90.

Največjo intenzivnost pomoči in znesek pomoči za posamezen projekt mora organ, ki jo dodeli, izračunati ob dodelitvi pomoči. Intenzivnost pomoči je treba izračunati na podlagi bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev, bodisi glede na skupne upravičene stroške naložbe bodisi glede na upravičene stroške plač, ki jih prijavi upravičenec do pomoči, ko zanjo zaprosi.

91.

Če je pomoč za naložbe, izračunana na podlagi naložbenih stroškov, združena z regionalno pomočjo za naložbe, izračunano na podlagi stroškov plač, celotna pomoč ne sme preseči največjega zneska pomoči po katerem koli od izračunov do največje dovoljene intenzivnosti pomoči za zadevno območje.

92.

Pomoč za naložbe se lahko dodeli hkrati na podlagi več shem regionalne pomoči ali skupaj z ad hoc pomočjo, če skupni znesek pomoči iz vseh virov ne presega največje dovoljene intenzivnosti pomoči za posamezen projekt, ki ga mora vnaprej izračunati prvi organ, ki dodeljuje pomoč.

93.

Pri začetni naložbi, povezani s projekti evropskega teritorialnega sodelovanja, ki izpolnjujejo merila uredbe o posebnih določbah za podporo cilju evropsko teritorialno sodelovanje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (43), se bo intenzivnost pomoči, ki se uporablja za območje, na katerem se izvaja začetna naložba, uporabljala za vse upravičence, ki sodelujejo v projektu. Če se začetna naložba izvaja na dveh ali več območjih, ki prejemajo pomoč, bo največja dovoljena intenzivnost pomoči za začetno naložbo tista, ki se uporablja na tistem območju, ki prejema pomoč, na katerem nastane največji del upravičenih stroškov. Začetne naložbe, ki jih izvajajo velika podjetja na območjih „c“, so lahko upravičene do regionalne pomoči v okviru projektov evropskega teritorialnega sodelovanja samo, če so začetne naložbe za potrebe novih dejavnosti ali novih izdelkov.

3.6.1.1.   Upravičeni stroški, izračunani na podlagi stroškov naložb

94.

Pridobljena sredstva morajo biti nova, razen v primeru MSP ali pridobitve poslovne enote (44).

95.

Za MSP se do 50 % stroškov pripravljalnih študij in stroškov svetovanja, povezanih z naložbo, prav tako lahko šteje za upravičene.

96.

Pri pomoči, odobreni za bistveno spremembo v proizvodnem procesu, morajo upravičeni stroški presegati znesek amortizacije sredstev, povezanih z dejavnostjo, ki naj bi se modernizirala, v zadnjih treh poslovnih letih.

97.

Pri pomoči, odobreni za diverzifikacijo obstoječe poslovne enote, morajo upravičeni stroški za vsaj 200 % presegati knjigovodsko vrednost sredstev, ki se ponovno uporabijo, kot je bila evidentirana v poslovnem letu pred začetkom del.

98.

Stroški, povezani z zakupom opredmetenih sredstev, se lahko upoštevajo pod naslednjimi pogoji:

(a)

pri zemljiščih in stavbah se mora za velika podjetja zakup nadaljevati vsaj pet let po pričakovanem datumu zaključka naložbe, za MSP pa tri leta;

(b)

pri obratih ali strojih mora biti zakup opravljen v obliki finančnega najema in vsebovati obveznost upravičenca do pomoči, da po izteku obdobja najema odkupi sredstvo.

99.

V primeru prevzema poslovne enote se upoštevajo samo stroški nakupa sredstev od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem. Transakcija mora potekati po tržnih pogojih. Če je pomoč za pridobitev sredstev že bila odobrena pred njihovim nakupom, bi bilo treba nabavno vrednost teh sredstev odšteti od upravičenih stroškov, povezanih s prevzemom poslovne enote. Če prevzem poslovne enote spremlja dodatna naložba, ki je upravičena do pomoči, bi bilo treba upravičene stroške te druge naložbe prišteti stroškom nakupa sredstev poslovne enote.

100.

Za velika podjetja so stroški neopredmetenih sredstev upravičeni le do mejne vrednosti v višini 50 % celotnih upravičenih naložbenih stroškov za projekt. Pri MSP se lahko upoštevajo vsi stroški, povezani z neopredmetenimi sredstvi.

101.

Neopredmetena sredstva, ki so upravičena za izračun stroškov naložb, morajo ostati povezana z zadevnim območjem, ki prejema pomoč, in se ne smejo prenesti v druge regije. V ta namen morajo neopredmetena sredstva izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)

uporabljati se morajo izključno v poslovni enoti, ki prejema pomoč;

(b)

biti morajo taka, da se lahko amortizirajo;

(c)

kupiti se morajo po tržnih pogojih od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem.

102.

Neopredmetena sredstva je treba vključiti v sredstva podjetja, ki prejme pomoč, in morajo s projektom, za katerega je odobrena pomoč, ostati povezana najmanj pet let (tri leta za MSP).

3.6.1.2.   Upravičeni stroški, izračunani na podlagi stroškov plač

103.

Regionalna pomoč se lahko izračuna tudi na podlagi pričakovanih stroškov plač, ki so posledica ustvarjanja delovnih mest zaradi začetne naložbe. Pomoč lahko nadomesti samo stroške plač novozaposlenega delavca, izračunane za obdobje dveh let, posledična intenzivnost pa ne sme presegati intenzivnosti pomoči, ki se uporablja na zadevnem območju.

3.6.2.   Priglašena individualna pomoč za naložbe

104.

Pri scenariju 1 (odločitev o naložbi) bo Komisija z uporabo metode iz odstavka 79 preverila, ali znesek pomoči presega najnižji znesek, ki je potreben za zadostno donosnost projekta.

105.

Pri scenariju 2 (odločitev o lokaciji) bo Komisija za spodbujanje odločitev glede lokacije z uporabo metode iz odstavka 80 primerjala neto sedanjo vrednost naložbe za ciljno območje z neto sedanjo vrednostjo naložbe na alternativni lokaciji.

106.

Izračuni, ki se uporabljajo za analizo spodbujevalnega učinka, se lahko uporabljajo tudi pri ocenjevanju, ali je pomoč sorazmerna. Država članica mora dokazati sorazmernost na podlagi dokumentacije iz odstavka 72.

107.

Intenzivnost pomoči ne sme presegati dovoljene prilagojene intenzivnosti pomoči.

3.6.3.   Sheme pomoči za tekoče poslovanje

108.

Država članica mora dokazati, da je pomoč sorazmerna glede na težave, ki naj bi jih odpravljala.

109.

Izpolnjeni morajo biti zlasti naslednji pogoji:

(a)

pomoč mora biti določena glede na predhodno določen niz upravičenih stroškov, ki jih je v celoti mogoče pripisati težavam, ki naj bi jih pomoč odpravljala, kar dokaže država članica;

(b)

pomoč mora biti omejena na določen delež tega predhodno določenega niza upravičenih stroškov in ne sme presegati teh stroškov;

(c)

znesek pomoči na upravičenca mora biti sorazmeren z obsegom težav, s katerimi se dejansko sooča posamezni upravičenec.

110.

Kar zadeva pomoč za nadomestitev nekaterih dodatnih stroškov v najbolj oddaljenih regijah, mora biti upravičene stroške v celoti mogoče pripisati eni ali več stalnim omejitvam iz člena 349 Pogodbe. Ti dodatni stroški ne smejo vključevati stroškov prevoza in kakršnih koli dodatnih stroškov, ki jih je mogoče pripisati drugim dejavnikom, in jih je treba količinsko opredeliti glede na raven stroškov, ki jih imajo podobna podjetja, ustanovljena v drugih regijah zadevne države članice.

111.

Kar zadeva pomoč za zmanjšanje nekaterih posebnih težav, s katerimi se soočajo MSP na območjih „a“, se mora raven pomoči v času trajanja sheme postopoma zmanjševati (45).

3.7.   Izogibanje neprimernim negativnim učinkom na konkurenco in trgovino

112.

Da je pomoč združljiva, morajo biti negativni učinki ukrepa pomoči v smislu izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami omejeni, odtehtati pa jih morajo pozitivni učinki v smislu prispevka k cilju skupnega interesa. Opredeli se lahko nekatere primere, v katerih negativni učinki očitno presegajo pozitivne, kar pomeni, da pomoč ne more veljati za združljivo z notranjim trgom.

3.7.1.   Splošni premisleki

113.

Regionalna pomoč lahko privede do dveh glavnih vrst potencialnega izkrivljanja konkurence in trgovine. Gre za izkrivljanje proizvodnega trga in učinke na lokacijo. Obe vrsti lahko privedeta do neučinkovitosti pri alokaciji (ki ovirajo gospodarsko uspešnost notranjega trga) in težav v zvezi z distribucijo (distribucija gospodarskih dejavnosti po regijah).

114.

Eden od potencialno škodljivih učinkov državne pomoči je, da tržnemu mehanizmu onemogoča doseganje učinkovitih rezultatov z nagrajevanjem najbolj učinkovitih proizvajalcev in pritiskanjem na najmanj učinkovite, da se izboljšajo, prestrukturirajo ali izstopijo s trga. Zlasti obsežna širitev zmogljivosti zaradi državne pomoči na slabo delujočem trgu lahko neupravičeno izkrivi konkurenco, ker lahko nastanek ali ohranjanje prekomerne zmogljivosti vodi v omejevanje stopnje dobička in zmanjšanje naložb konkurentov ali celo njihov izstop s trga. To lahko povzroči razmere, v katerih so konkurenti, ki bi sicer lahko ostali na trgu, prisiljeni zapustiti trg. Prav tako lahko podjetjem prepreči vstop na trg ali širitev na trgu, konkurente pa vedno manj spodbuja k inovacijam. Posledica tega so neučinkovite tržne strukture, ki dolgoročno škodijo tudi potrošnikom. Poleg tega lahko razpoložljivost pomoči pri potencialnih upravičencih privede do pasivnosti ali nagnjenosti k tveganemu obnašanju. Dolgoročni vpliv na splošno uspešnost sektorja je najverjetneje negativen.

115.

Pomoč ima lahko tudi izkrivljajoče učinke v smislu povečanja ali ohranjanja velike tržne moči na strani upravičenca. Tudi kadar pomoč velike tržne moči ne krepi neposredno, jo lahko krepi posredno, z odvračanjem obstoječih konkurentov od širitve, spodbujanjem njihovega izstopa ali odvračanjem vstopa novih konkurentov.

116.

Poleg izkrivljanja proizvodnih trgov regionalna pomoč po svoji naravi vpliva tudi na lokacijo gospodarske dejavnosti. Kadar eno območje privabi naložbo zaradi pomoči, drugo območje to priložnost izgubi. Ti negativni učinki na območjih, na katere pomoč vpliva negativno, se lahko izražajo v obliki izgube gospodarske dejavnosti in izgube delovnih mest, tudi na ravni podizvajalcev. Kažejo se lahko tudi kot izguba pozitivnih zunanjih učinkov (na primer učinka grozdov, prelivanja znanja, izobraževanja in usposabljanja itd.).

117.

Geografska specifičnost ločuje regionalno pomoč od drugih oblik horizontalne pomoči. Posebna značilnost regionalne pomoči je, da je namenjena vplivanju na izbiro vlagateljev glede lokacije naložbenih projektov. Ko regionalna pomoč izravnava dodatne stroške, nastale zaradi regionalnih omejitev, in podpira dodatne naložbe v območja, ki prejemajo pomoč, ne da bi jih privabljala z drugih takih območij, ne prispeva samo k razvoju regije, temveč tudi h koheziji, s čimer koristi celotni Uniji. Možni negativni učinki regionalne pomoči v zvezi z lokacijo so bili že do neke mere omejeni s kartami regionalne pomoči, ki ob upoštevanju ciljev enakosti in kohezijske politike izčrpno opredeljujejo območja, na katerih se lahko odobri regionalna pomoč, in največje dovoljene intenzivnosti pomoči. Vendar je razumevanje, kaj bi se zgodilo v odsotnosti pomoči, še vedno pomembno za oceno dejanskega učinka pomoči v okviru kohezijskega cilja.

3.7.2.   Očitni negativni učinki

118.

Komisija opredeli vrsto primerov, v katerih negativni učinki pomoči očitno presegajo pozitivne, tako da pomoč ne more veljati za združljivo z notranjim trgom.

119.

Nato določi največje intenzivnosti pomoči. Te predstavljajo osnovno zahtevo za združljivost, katere cilj je preprečiti uporabo državne pomoči za projekte, pri katerih razmerje med zneskom pomoči in upravičenimi stroški velja za zelo visoko in je še posebej verjetno, da bo izkrivljajoče. Na splošno velja, da večji, kot so verjetni pozitivni učinki projekta, ki prejema pomoč, in večja, kot je verjetna potreba po pomoči, večja bo zgornja meja intenzivnosti pomoči.

120.

Če v primerih po scenariju 1 (odločitev o naložbi) projekt ustvari zmogljivost na trgu, ki je strukturno v absolutnem upadu, Komisija to zmogljivost obravnava kot negativen učinek, ki ga verjetno ne bo izravnal noben pozitiven učinek.

121.

V primerih po scenariju 2 (odločitev o lokaciji), ko bi bila ob odsotnosti pomoči naložba izvedena v regiji z višjo ali enako intenzivnostjo regionalne pomoči, kot je v ciljni regiji, bo to pomenilo negativen učinek, ki ga verjetno ne bo izravnal noben pozitiven učinek, ker je v nasprotju s samo logiko regionalne pomoči (46).

122.

Če upravičenec zapre enako ali podobno dejavnost na drugem območju v EGP in jo preseli na ciljno območje ter če obstaja vzročna povezava med pomočjo in selitvijo, bo to pomenilo negativen učinek, ki ga verjetno ne bo izravnal noben pozitiven učinek.

123.

Pri ocenjevanju priglašenih ukrepov bo Komisija zahtevala vse informacije, ki so potrebne, da preuči, ali bi državna pomoč povzročila izgubo znatnega števila delovnih mest na že obstoječih lokacijah v EGP.

3.7.3.   Sheme pomoči za naložbe

124.

Sheme pomoči za naložbe ne smejo povzročati znatnega izkrivljanja konkurence in trgovine. Zlasti velja, da tudi v primeru, da se izkrivljanje lahko šteje za omejeno na ravni posamezne pomoči (pod pogojem, da so izpolnjeni vsi pogoji za pomoč za naložbe), sheme kumulativno vseeno lahko povzročijo visoko raven izkrivljanja. Taka izkrivljanja lahko zadevajo trge končnih izdelkov z ustvarjanjem ali poslabšanjem težav s presežnimi zmogljivostmi ali z ustvarjanjem, povečanjem ali ohranjanjem velike tržne moči nekaterih prejemnikov na način, ki negativno vpliva na dinamične spodbude. Pomoč, razpoložljiva v okviru shem, lahko povzroči tudi znatno zmanjšanje gospodarske dejavnosti na drugih območjih EGP. Pri shemi, osredotočeni na nekatere sektorje, je tveganje za taka izkrivljanja še bolj izrazito.

125.

Zato mora država članica dokazati, da bodo ti negativni učinki čim bolj omejeni, ob upoštevanju velikosti zadevnih projektov, posamičnih in skupnih zneskov pomoči, pričakovanih upravičencev, značilnosti ciljnih sektorjev itd. Država članica bi lahko, da Komisiji omogoči oceno verjetnih negativnih učinkov, predložila vse ocene učinka, ki jih ima na voljo, ter naknadna vrednotenja podobnih predhodnih shem.

126.

Pri dodelitvi pomoči v okviru sheme posameznim projektom, mora organ, ki dodeljuje pomoč, preveriti in potrditi, da pomoč ne povzroča očitnih negativnih učinkov, opisanih v odstavku 121. To preverjanje lahko temelji na informacijah, prejetih od upravičenca, ko ta zaprosi za pomoč, in na izjavi na standardnem obrazcu zahtevka za pomoč, na katerem bi morala biti navedena alternativna lokacija v primeru odsotnosti pomoči.

3.7.4.   Priglašena individualna pomoč za naložbe

127.

Pri ocenjevanju negativnih učinkov priglašene pomoči Komisija razlikuje med dvema hipotetičnima scenarijema, opisanima v odstavkih 104 in 105.

3.7.4.1.   Scenarij 1 (odločitev o naložbi)

128.

Komisija v primerih po scenariju 1 posebno pozornost nameni negativnim učinkom, povezanim z izgradnjo presežne zmogljivosti v nazadujočih industrijah, preprečevanjem izstopa in pojmom velike tržne moči. Ti negativni učinki so opisani v nadaljevanju v odstavkih 129 do 138, izravnati pa jih morajo pozitivni učinki pomoči. Če pa se ugotovi, da bi pomoč privedla do očitnih negativnih učinkov, kot so opisani v odstavku 120, potem ne more veljati za združljivo z notranjim trgom, ker je verjetno ne bo izravnal noben pozitiven učinek.

129.

Za opredelitev in oceno možnega izkrivljanja konkurence in trgovine bi morale države članice predložiti dokaze, ki Komisiji omogočajo, da opredeli zadevne proizvodne trge (tj. proizvode, na katere vpliva sprememba ravnanja upravičenca do pomoči) ter prizadete konkurente in stranke/potrošnike.

130.

Komisija bo za oceno teh morebitnih izkrivljanj uporabila različna merila, kot so struktura trga za zadevni proizvod, uspešnost trga (upadanje ali rast trga), postopek za izbiro upravičenca do pomoči, vstopne in izstopne ovire, diferenciacija proizvodov.

131.

Sistematično zanašanje podjetja na državno pomoč lahko kaže, da podjetje samo ni kos konkurenci ali da uživa neupravičene prednosti v primerjavi s svojimi konkurenti.

132.

Komisija razlikuje dva glavna vira možnih negativnih učinkov na proizvodne trge:

(a)

primere znatnega povečanja zmogljivosti, ki povzroči ali poslabša obstoječe presežne zmogljivosti, zlasti na upadajočem trgu, in

(b)

primere, ko ima upravičenec do pomoči veliko tržno moč.

133.

Da bi Komisija ocenila, ali je s pomočjo mogoče vzpostaviti ali ohraniti neučinkovite tržne strukture, bo upoštevala dodatno proizvodno zmogljivost, ki jo je ustvaril projekt, in delovanje trga.

134.

Če zadevni trg raste, je običajno manj razlogov za skrb, da bo pomoč negativno vplivala na dinamične spodbude ali neupravičeno ovirala izstop ali vstop na trg.

135.

Skrb je bolj utemeljena, če trgi upadajo. V zvezi s tem Komisija razlikuje med primeri, pri katerih dolgoročno gledano relevantni trg strukturno upada (tj. kaže negativno stopnjo rasti), in primeri, pri katerih relevantni trg relativno upada (tj. kaže pozitivno stopnjo rasti, vendar ne presega referenčne stopnje rasti).

136.

Slabo delovanje trga se bo običajno merilo glede na bruto domači proizvod (v nadaljnjem besedilu: BDP) EGP v zadnjih treh letih pred začetkom projekta (referenčna stopnja); določi se lahko tudi na podlagi predvidenih stopenj rasti v naslednjih treh do petih letih. Kazalniki lahko vključujejo predvideno prihodnjo rast zadevnega trga in posledične pričakovane stopnje izkoriščenosti zmogljivosti ter verjeten učinek večje zmogljivosti na konkurente prek njenih učinkov na cene in stopnje dobička.

137.

V nekaterih primerih ocena rasti na proizvodnem trgu v EGP morda ni primerna za celovito oceno učinkov pomoči, zlasti če geografski trg zajema ves svet. V takih primerih Komisija obravnava učinek pomoči na zadevne tržne strukture, zlasti možnost, da izrine proizvajalce iz EGP.

138.

Pri ocenjevanju obstoja velike tržne moči bo Komisija upoštevala položaj upravičenca v določenem časovnem obdobju pred prejetjem pomoči in pričakovani tržni položaj po dokončanju naložbe. Komisija bo upoštevala tržne deleže upravičenca in njegovih konkurentov ter druge ustrezne dejavnike, na primer tržno strukturo, tako da bo obravnavala koncentracijo na trgu, možne ovire za vstop (47), kupno moč (48) in ovire za širitev ali izstop.

3.7.4.2.   Scenarij 2 (odločitev o lokaciji)

139.

Če analiza hipotetičnega scenarija kaže, da bi brez pomoči naložbo opravili na drugi lokaciji (scenarij 2), ki pripada istemu geografskemu trgu glede na zadevni izdelek, in če je pomoč sorazmerna, bi bili možni izidi glede presežne zmogljivosti ali velike tržne moči načeloma enaki ne glede na pomoč. V takih primerih bodo pozitivni učinki pomoči verjetno večji od omejenih negativnih učinkov na konkurenco. Kadar pa je alternativna lokacija v EGP, Komisijo zlasti zanimajo negativni učinki, povezani z alternativno lokacijo, in če pomoč privede do očitnih negativnih učinkov, opisanih v odstavkih 121 in 122, se zato ne more šteti za združljivo z notranjim trgom, ker je verjetno ne bo izravnal noben pozitiven učinek.

3.7.5.   Sheme pomoči za tekoče poslovanje

140.

Če je pomoč potrebna in sorazmerna za doseganje skupnega cilja iz pododdelka 3.2.3, se negativni učinki pomoči verjetno izravnajo s pozitivnimi učinki. Vendar v nekaterih primerih pomoč lahko povzroči spremembe strukture trga oziroma značilnosti sektorja ali industrije, kar bi lahko občutno izkrivljalo konkurenco z ovirami za vstop na trg ali izstop z njega, učinki nadomestitve ali preusmeritvijo trgovinskih tokov. V teh primerih opredeljenih negativnih učinkov verjetno ne bo izravnal noben pozitiven učinek.

3.8.   Preglednost

141.

Države članice morajo na osrednjem spletnem mestu ali na enotnem spletnem mestu, ki pridobiva informacije iz več spletnih mest (na primer regionalna spletna mesta), objaviti vsaj naslednje informacije o priglašenih ukrepih državne pomoči: besedilo priglašene sheme pomoči in njenih izvedbenih določb, organ, ki dodeljuje pomoč, posamezne upravičence, znesek pomoči na upravičenca in intenzivnost pomoči. Te zahteve veljajo za individualno pomoč, dodeljeno v okviru priglašenih shem, in za ad hoc pomoč. Te informacije se morajo po sprejetju sklepa o dodelitvi objaviti, hraniti najmanj 10 let in biti na voljo splošni javnosti brez omejitev (49).

4.   VREDNOTENJE

142.

Da bi se dodatno zagotovilo, da je izkrivljanje konkurence in trgovine omejeno, lahko Komisija zahteva, da se za določene sheme uporablja časovna omejitev (običajno 4 leta ali manj) in da se za njih opravi vrednotenje, kot je opisano v odstavku 27.

143.

Vrednotenja se opravijo za sheme, pri katerih je lahko izkrivljanje še posebej veliko, na primer, za sheme, ki lahko pomembno omejijo konkurenco, če se njihovega izvajanja ne pregleda pravočasno.

144.

Glede na cilje vrednotenja ter da se državam članicam ne naloži nesorazmerno velikega bremena v zvezi z manjšimi zneski pomoči, se ta obveznost lahko naloži samo za sheme pomoči z velikim proračunom, ki imajo nove značilnosti, ali če so predvidene pomembne tržne, tehnološke ali regulativne spremembe. Oceno mora opraviti strokovnjak, neodvisen od organa, ki dodeljuje državno pomoč, na podlagi skupne metodologije (50). Ocena se mora objaviti. Vrednotenje se mora Komisiji predložiti pravočasno, da ta lahko oceni morebitno podaljšanje sheme pomoči, v vsakem primeru pa ob prenehanju veljavnosti sheme. Natančen obseg in metodologija vrednotenja bosta opredeljena v sklepu o odobritvi sheme pomoči. Rezultati vrednotenja se morajo upoštevati pri vsakem morebitnem poznejšem ukrepu pomoči s podobnim ciljem.

5.   KARTE REGIONALNE POMOČI

145.

V tem oddelku Komisija določa merila za opredelitev območij, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) in (c) Pogodbe. Območja, ki izpolnjujejo te določene pogoje in jih država članica zato želi določiti kot območja „a“ ali „c“, morajo biti opredeljena v karti regionalne pomoči, ki mora biti priglašena Komisija in jo mora Komisija odobriti, preden se lahko regionalna pomoč odobri podjetjem, ki so na območjih, ki so bila določena kot taka. Karte morajo določati tudi največje intenzivnosti pomoči, ki se uporabljajo na teh območjih.

5.1.   Obseg prebivalstva, upravičenega do regionalne pomoči

146.

Glede na to, da dodelitev regionalne državne pomoči pomeni odstopanje od splošne prepovedi državne pomoči, določene v členu 107(1) Pogodbe, Komisija meni, da skupni obseg prebivalstva območij „a“ in „c“ v Uniji ne sme presegati obsega območij, ki ne spadajo mednje. Skupni obseg prebivalstva tako opredeljenih območij mora zato zajemati manj kot 50 % prebivalstva Unije.

147.

V smernicah za državno regionalno pomoč za obdobje 2007–2013 (51) je bil celotni obseg prebivalstva območij „a“ in „c“ določen tako, da zajema 42 % prebivalstva EU-25 (45,5 % za EU-27). Komisija meni, da bi bilo treba to prvotno raven celotnega obsega prebivalstva prilagoditi, da bi odražala trenutne težavne gospodarske razmere v številnih državah članicah.

148.

Zato bi se zgornja meja celotnega obsega prebivalstva območij „a“ in „c“ za obdobje 2014–2020 (52) morala določiti na 46,53 % prebivalstva EU-27.

5.2.   Odstopanje iz člena 107(3)(a)

149.

Člen 107(3)(a) Pogodbe določa, da se „pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, in v regijah iz člena 349 glede na njihov strukturni, gospodarski in socialni položaj“ lahko šteje kot združljiva z notranjim trgom. Po mnenju Sodišča „uporaba izrazov ‚izjemno‘ in ‚velika‘ v členu [107](3)(a) kaže, da izjema velja samo na območjih, kjer so gospodarske razmere izjemno neugodne v primerjavi z [Unijo] kot celoto“ (53).

150.

Komisija meni, da so pogoji iz člena 107(3)(a) Pogodbe izpolnjeni v regijah NUTS 2 (54), katerih BDP na prebivalca je nižji od ali enak 75 % povprečja Unije (55).

151.

Zato država članica kot območja „a“ lahko opredeli naslednja območja:

(a)

regije NUTS 2, katerih BDP na prebivalca, merjen v standardih kupne moči (v nadaljnjem besedilu: SKM) (56), je nižji od ali enak 75 % povprečja EU-27 (na podlagi povprečja zadnjih treh let, za katera so na voljo podatki Eurostata (57));

(b)

najbolj oddaljene regije.

152.

Upravičena območja „a“ so navedena po državah članicah v Prilogi I.

5.3.   Odstopanje iz člena 107(3)(c)

153.

V skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe se lahko kot združljiva z notranjim trgom šteje „pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi“. Po mnenju Sodišča „izjema iz [člena 107(3)(c)] […] dovoljuje razvoj nekaterih območij, ne da bi bila omejena z gospodarskimi pogoji iz člena [107](3)(a), če takšna pomoč ‚ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi‘ “. Ta določba pooblašča Komisijo, da odobri pomoč, namenjeno pospeševanju gospodarskega razvoja na območjih države članice z najbolj omejenimi možnostmi glede na državno povprečje (58).

154.

Zgornja meja skupnega obsega upravičenega prebivalstva na območjih „c“ v Uniji (v nadaljnjem besedilu: upravičeni delež prebivalstva na območjih „c“) se izračuna z odštetjem prebivalstva na upravičenih območjih „a“ v Uniji od zgornje meje celotnega obsega upravičenega prebivalstva, določene v odstavku 148.

155.

Obstajata dve kategoriji območij „c“:

(a)

območja, ki izpolnjujejo nekatere vnaprej določene pogoje in jih država članica zato lahko določi kot območja „c“ brez kakršne koli dodatne utemeljitve (v nadaljnjem besedilu: predhodno opredeljena območja „c“);

(b)

območja, ki jih država članica lahko po lastni presoji določi kot območja „c“ pod pogojem, da dokaže, da ta območja izpolnjujejo nekatera socialno-ekonomska merila (v nadaljnjem besedilu: območja „c“, ki niso predhodno opredeljena).

5.3.1.   Predhodno opredeljena območja „c“

5.3.1.1.   Posebna dodelitev upravičenega deleža prebivalstva na območjih „c“ za predhodno opredeljena območja „c“

156.

Komisija meni, da mora imeti vsaka zadevna država članica zadosten upravičen delež prebivalstva na območjih „c“, da lahko kot območja „c“ določi območja, ki so bila na karti regionalne pomoči v obdobju 2011–2013 območja „a“ (59).

157.

Komisija prav tako meni, da mora imeti vsaka zadevna država članica zadosten upravičen delež prebivalstva na območjih „c“, da lahko kot območja „c“ določi regije z nizko gostoto prebivalstva.

158.

V skladu z navedenim se bodo za predhodno opredeljena območja „c“ štela naslednja območja:

(a)

nekdanja območja „a“: regije NUTS 2, ki so bile v obdobju 2011–2013 (60) določene kot območja „a“;

(b)

redko poseljena območja: regije NUTS 2 z manj kot 8 prebivalci na km2 ali regije NUTS 3 z manj kot 12,5 prebivalca na km2 (po podatkih Eurostata o gostoti prebivalstva za leto 2010).

159.

Posebna dodelitev upravičenih deležev prebivalstva na predhodno opredeljenih območjih „c“ po posameznih državah članicah je navedena v Prilogi I. Ta posebna dodelitev prebivalstva se lahko uporablja samo za določitev predhodno opredeljenih območij „c“.

5.3.1.2.   Določitev predhodno opredeljenih območij „c“

160.

Država članica lahko kot območja „c“ opredeli predhodno opredeljena območja „c“ iz odstavka 158.

161.

Država naj bi kot redko poseljena območja načeloma opredelila regije NUTS 2 z manj kot 8 prebivalci na km2 ali regije NUTS 3 z manj kot 12,5 prebivalca na km2. Vendar lahko država članica tako opredeli tudi dele regij NUTS 3 z manj kot 12,5 prebivalca na km2 ali druga sosednja območja, ki mejijo na take regije NUTS 3, če imajo tako opredeljena območja manj kot 12,5 prebivalca na km2 in če njihova opredelitev ne presega posebne dodelitve upravičenega deleža prebivalstva na območjih „c“ iz odstavka 160.

5.3.2.   Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena

5.3.2.1.   Metoda za porazdelitev upravičenih deležev prebivalstva na območjih „c“, ki niso predhodno opredeljena, po državah članicah

162.

Zgornja meja vseh upravičenih deležev prebivalstva na območjih „c“ v Uniji, ki niso predhodno opredeljena, se izračuna z odštetjem prebivalstva upravičenih območij „a“ in predhodno opredeljenih območij „c“ od zgornje meje vseh upravičenih deležev prebivalstva iz odstavka 148. Upravičeni deleži prebivalstva na območjih „c“, ki niso predhodno opredeljena, se med državami članicami porazdelijo z uporabo metode iz Priloge II.

5.3.2.2.   Varnostna mreža in minimalni upravičeni deleži prebivalstva

163.

Da bi se obravnavale potrebe držav članic, ki jih je gospodarska kriza še posebej prizadela, Komisija meni, da se skupni obseg upravičenega prebivalstva posamezne države članice, ki prejemajo finančno pomoč v okviru aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči državam članicam, ki niso članice euroobmočja, kakor je bil ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002 (61), Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EFSF) (62), Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (v nadaljnjem besedilu: EFSM) (63) ali Evropskega mehanizma za stabilnost (v nadaljnjem besedilu: ESM) (64), ne bi smel zmanjšati v primerjavi z obdobjem 2007–2013.

164.

Komisija meni, da za zagotovitev kontinuitete kart regionalne pomoči in minimalnega obsega delovanja za vse države članice nobena država članica ne bi smela izgubiti več kot polovice skupnih upravičenih deležev prebivalstva v primerjavi z obdobjem 2007–2013 in da bi vsaka država članica morala imeti vsaj minimalen upravičen delež prebivalstva.

165.

Zato se z odstopanjem od zgornje meje skupnega obsega območij, določene v odstavku 148, obseg območij „c“ za vsako državo članico po potrebi poveča tako, da:

(a)

se skupni delež prebivalstva na območjih „a“ in „c“ v posamezni državi članici, ki na datum sprejetja teh smernic prejema finančno pomoč v okviru aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči državam članicam, ki niso članice euroobmočja, EFSF, EFSM ali ESM, ne zmanjša v primerjavi z obdobjem 2007–2013;

(b)

se skupni delež prebivalstva na območjih „a“ in „c“ v posamezni državi članici ne zmanjša za več kot 50 % v primerjavi z obdobjem 2007–2013 (65);

(c)

upravičeni delež prebivalstva vsake države članice znaša najmanj 7,5 % njenega celotnega prebivalstva (66).

166.

Upravičeni deleži prebivalstva na območjih „c“, ki niso predhodno opredeljena, vključno z varnostno mrežo in minimalnim obsegom prebivalstva, so določeni v Prilogi I za vsako posamezno državo članico.

5.3.2.3.   Določitev območij „c“, ki niso predhodno opredeljena

167.

Komisija meni, da bi morala merila, ki jih države članice uporabljajo za določanje območij „c“, odražati raznolikost okoliščin, v katerih je dodelitev regionalne pomoči lahko upravičena. Merila bi zato morala obravnavati nekatere socialno-ekonomske, geografske ali strukturne težave, ki lahko verjetno nastopijo na območjih „c“, in zagotoviti zadostne zaščitne ukrepe, da dodelitev regionalne državne pomoči ne bo negativno vplivala na pogoje trgovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

168.

Država članica lahko v skladu s tem opredeli območja kot območja „c“, ki niso predhodno opredeljena, na podlagi naslednjih meril:

(a)

merilo 1: sosednja območja z najmanj 100 000 prebivalci (67) v regijah NUTS 2 ali NUTS 3, ki imajo:

BDP na prebivalca nižji od ali enak povprečju EU-27; ali

stopnjo brezposelnosti, višjo od ali enako 115 % državnega povprečja (68);

(b)

merilo 2: regije NUTS 3 z manj kot 100 000 prebivalci, ki imajo:

BDP na prebivalca nižji od ali enak povprečju EU-27; ali

stopnjo brezposelnosti, višjo od ali enako 115 % državnega povprečja;

(c)

merilo 3: otoki ali sosednja območja, ki so prav tako geografsko izolirana (na primer polotoki ali gorata območja), ki imajo:

BDP na prebivalca nižji od ali enak povprečju EU-27 (69);

stopnjo brezposelnosti, višjo od ali enako 115 % državnega povprečja (70); ali

manj kot 5 000 prebivalcev;

(d)

merilo 4: regije NUTS 3 ali deli regij NUTS 3, ki so sosednja območja, ki mejijo na območje „a“ ali imajo skupno kopensko mejo z državo zunaj EGP ali Evropskega združenja za prosto trgovino (v nadaljnjem besedilu: EFTA);

(e)

merilo 5: sosednja območja z najmanj 50 000 prebivalci (71), ki so sredi velike strukturne spremembe ali resno nazadujejo v primerjavi z drugimi primerljivimi regijami, če ta območja niso v regijah NUTS 3 oziroma sosednjih območjih, ki izpolnjujejo pogoje za predhodno opredeljena območja v skladu z merili od 1 do 4 (72).

169.

Za namen uporabe meril iz odstavka 168 se pojem sosednjih območij nanaša na celotna območja lokalne upravne enote 2 (LAU 2) (73) ali na skupino celotnih območij LAU 2 (74). Skupina območij LAU 2 se bo štela kot sosednje območje, če ima vsako od njih skupno upravno mejo z drugim območjem v tej skupini (75).

170.

Skladnost z dovoljenim upravičenim deležem prebivalstva za vsako državo članico se bo ugotavljala na podlagi najnovejših podatkov o celotnemu stalnem prebivalstvu na zadevnih območjih, ki jih objavi nacionalni statistični urad.

5.4.   Največje intenzivnosti pomoči, ki se uporabljajo za regionalne pomoči za naložbe

171.

Komisija meni, da je treba pri največji intenzivnosti pomoči, ki se uporablja za regionalne pomoči za naložbe, upoštevati naravo in obseg neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij v Uniji. Zato bi morale biti intenzivnosti pomoči na območjih „a“ višje kot na območjih „c“.

5.4.1.   Največje intenzivnosti pomoči na območjih „a“

172.

Intenzivnost pomoči na območjih „a“ ne sme presegati:

(a)

50 % bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev za regije NUTS 2, katerih BDP na prebivalca je nižji od ali enak 45 % povprečja EU-27;

(b)

35 % bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev za regije NUTS 2, katerih BDP na prebivalca znaša med ali je enak 45 % in 60 % povprečja EU-27;

(c)

25 % bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev za regije NUTS 2, katerih BDP na prebivalca je višji od 60 % povprečja EU-27.

173.

Največje intenzivnosti pomoči iz odstavka 172 se lahko povečajo za največ 20 odstotnih točk za najbolj oddaljene regije, katerih BDP na prebivalca je nižji od ali enak 75 % povprečja EU-27, oziroma za največ 10 odstotnih točk za druge najbolj oddaljene regije.

5.4.2.   Največje intenzivnosti pomoči na območjih „c“

174.

Intenzivnost pomoči ne sme presegati:

(a)

15 % bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev na redko poseljenih območjih in na območjih (regije NUTS 3 ali deli regij NUTS 3), ki imajo skupno kopensko mejo z državo zunaj EGP ali EFTA;

(b)

10 % bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev na območjih „c“, ki niso predhodno opredeljena.

175.

V nekdanjih območjih „a“ se lahko intenzivnost pomoči v višini 10 % bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev poveča za do 5 odstotnih točk od 1. julija 2014 do 31. decembra 2017.

176.

Če območje „c“ meji na območje „a“, se največja dovoljena intenzivnost pomoči v regijah NUTS 3 ali delih regij NUTS 3 znotraj tega območja „c“, ki mejijo na območje „a“, lahko poveča, kolikor je potrebno, da razlika med intenzivnostjo pomoči na obeh območjih ne presega 15 odstotnih točk.

5.4.3.   Povečane intenzivnosti pomoči za MSP

177.

Največje intenzivnosti pomoči iz pododdelkov 5.4.1 in 5.4.2 se lahko povečajo za največ 20 odstotnih točk za mala podjetja oziroma za največ 10 odstotnih točk za srednja podjetja (76).

5.5.   Priglasitev in izjava o združljivosti

178.

Po objavi teh smernic v Uradnem listu Evropske unije bi morala vsaka država članica Komisiji priglasiti enotno karto regionalne pomoči, ki se bo uporabljala od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020. Vsaka priglasitev bi morala zajemati informacije, določene v obrazcu iz Priloge III.

179.

Komisija bo preučila vse priglašene karte regionalne pomoči na podlagi teh smernic in sprejela sklep o odobritvi karte regionalne pomoči za zadevno državo članico. Vsaka karta regionalne pomoči bo objavljena v Uradnem listu Evropske unije in bo predstavljala sestavni del teh smernic.

5.6.   Spremembe

5.6.1.   Rezerva upravičenega deleža prebivalstva

180.

Država članica lahko na lastno pobudo vzpostavi nacionalno rezervo upravičenega deleža prebivalstva, ki je enaka razliki med zgornjo mejo upravičenih deležev prebivalstva te države članice, kot jo določi Komisija (77), in upravičenimi deleži prebivalstva na območjih „a“ in „c“ na njeni karti regionalne pomoči.

181.

Če se država članica odloči vzpostaviti tako rezervo, jo lahko kadarkoli uporabi tako, da na karto doda nova območja „c“, dokler ni dosežena nacionalna zgornja meja deleža prebivalstva. V ta namen se država članica lahko sklicuje na zadnje socialno-ekonomske podatke, ki jih predloži Eurostat, njen nacionalni statistični urad ali drugi priznani viri. Prebivalstvo zadevnih območij „c“ bi se moralo izračunati na podlagi podatkov o prebivalstvu, uporabljenih za pripravo prvotne karte.

182.

Vsakič, ko namerava država članica uporabiti svojo rezervo upravičenega deleža prebivalstva, da bi dodala nova območja „c“, mora to priglasiti Komisiji, preden take spremembe postanejo veljavne.

5.6.2.   Vmesni pregled

183.

Komisija bo junija 2016 (78) določila, ali ima katera koli regija NUTS 2 (79), ki ni navedena na seznamu iz Priloge I teh smernic kot območje „a“, BDP na prebivalca nižji od 75 % povprečja EU-28, in bo objavila sporočilo o rezultatih te analize. Komisija bo takrat določila, ali lahko ta opredeljena območja postanejo upravičena do regionalne pomoči v skladu s členom 107(3)(a) Pogodbe in intenzivnost pomoči, ki ustreza BDP na prebivalca na teh območjih. Če bodo ta opredeljena območja na nacionalni karti regionalne pomoči, odobreni s strani Komisije v skladu s temi smernicami, določena za predhodno opredeljena območja „c“ ali območja, ki niso predhodno opredeljena, se bo odstotek posebne dodelitve upravičenega deleža prebivalstva za območja „c“ v Prilogi I ustrezno prilagodil. Komisija bo objavila spremembe Priloge I. Država članica lahko v mejah prilagojene posebne dodelitve upravičenega deleža prebivalstva za območja „c“ (80) spremeni seznam območij „c“ na karti regionalne pomoči za obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2020. Obseg teh sprememb ne sme presegati 50 % prilagojenega upravičenega deleža prebivalstva na območjih „c“ posamezne države članice.

184.

Za namene spremembe seznama območij „c“ se država članica lahko sklicuje na podatke o BDP na prebivalca in stopnji brezposelnosti, ki jih predloži Eurostat, nacionalni statistični urad ali drugi priznani viri, tako da uporabi povprečje zadnjih treh let, za katera so taki podatki na voljo (v trenutku priglasitve spremenjene karte). Prebivalstvo zadevnih območij „c“ bi se moralo izračunati na podlagi podatkov o prebivalstvu, uporabljenih za določitev prvotne karte.

185.

Država članica mora spremembe na svoji karti, ki izhajajo iz vključitve dodatnih območij „a“ in iz zamenjave območij „c“, priglasiti Komisiji, preden postanejo veljavne, najpozneje pa do 1. septembra 2016.

6.   UPORABNOST PRAVIL O REGIONALNI POMOČI

186.

Komisija podaljša Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (81) in Sporočilo Komisije o merilih za podrobno oceno regionalne pomoči za velike naložbene projekte (82) do 30. junija 2014.

187.

Karte regionalne pomoči, odobrene na podlagi Smernic o državni regionalni pomoči za 2007–2013, potečejo 31. decembra 2013. Šestmesečno prehodno obdobje iz člena 44(3) Uredbe o splošnih skupinskih izjemah (83) se zato ne uporablja za sheme regionalne pomoči, ki se izvajajo v skladu s to uredbo. Za dodelitev regionalne pomoči po 31. decembru 2013 na podlagi obstoječih shem za skupinske izjeme, so države članice pozvane, da pravočasno priglasijo podaljšanje kart regionalne pomoči, da bo Komisija lahko podaljšanje teh kart odobrila pred 31. decembrom 2013. Sheme, odobrene na podlagi Smernic o državni regionalni pomoči za 2007–2013, na splošno potečejo konec leta 2013, kot je navedeno v ustreznem sklepu Komisije. Kakršnokoli podaljšanje takih shem je treba pravočasno priglasiti Komisiji.

188.

Komisija bo načela, opisana v teh smernicah, uporabljala za ocenjevanje združljivosti vseh regionalnih pomoči, ki bodo odobrene po 30. juniju 2014. Nezakonito odobrena regionalna pomoč ali regionalna pomoč, ki naj bi se odobrila po 31. decembru 2013 in pred 1. julijem 2014, bo ocenjena v skladu s Smernicami o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013.

189.

Ker morajo biti priglasitve shem regionalne pomoči ali ukrepov pomoči, ki naj bi bili odobreni po 30. juniju 2014, skladne s karto regionalne pomoči, praviloma ne morejo biti obravnavane kot popolne, dokler Komisija ne sprejme sklepa o odobritvi karte regionalne pomoči za zadevno državo članico v skladu z ureditvami iz pododdelka 5.5. V skladu s tem Komisija načeloma ne bo pregledala priglasitev shem regionalnih pomoči, ki naj bi veljale po 30. juniju 2014, ali priglasitev individualne pomoči, ki naj bi bila odobrena po tem datumu, dokler ne sprejme sklepa o odobritvi karte regionalne pomoči za zadevno državo članico.

190.

Komisija meni, da bo izvajanje teh smernic privedlo do bistvenih sprememb pravil, ki se uporabljajo za regionalno pomoč v Uniji. Poleg tega se glede na spremenjene gospodarske in družbene razmere v Uniji zdi, da je treba ponovno preveriti, ali so vse sheme regionalnih pomoči, vključno s shemami pomoči za naložbe in pomoči za tekoče poslovanje, še vedno utemeljene in kako uspešne so.

191.

Zato Komisija predlaga naslednje ustrezne ukrepe za države članice v skladu s členom 108(1) Pogodbe:

(a)

države članice morajo omejiti uporabo vseh obstoječih shem regionalne pomoči, ki niso predmet uredbe o skupinskih izjemah, in vseh kart regionalne pomoči na pomoč, ki naj bi bila odobrena do vključno 30. junija 2014;

(b)

države članice morajo spremeniti druge obstoječe horizontalne sheme pomoči, ki zagotavljajo posebno obravnavo pomoči za projekte na območjih, ki prejemajo pomoč, da se zagotovi skladnost pomoči, ki naj bi bila odobrena po 30. juniju 2014, s karto regionalne pomoči, ki se uporablja na datum, ko je pomoč odobrena;

(c)

države članice bi morale potrditi sprejetje navedenih predlogov do 31. decembra 2013.

7.   POROČANJE IN SPREMLJANJE

192.

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES in Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 morajo države članice Komisiji predložiti letna poročila.

193.

Države članice Komisiji posredujejo informacije o vsaki individualni pomoči v znesku nad 3 milijoni EUR, odobreni v okviru sheme, v obliki, določeni v Prilogi VI, v 20 delovnih dneh od dneva dodelitve pomoči.

194.

Države članice morajo voditi podrobne evidence v zvezi z vsemi ukrepi pomoči. Take evidence morajo vsebovati vse informacije, ki so potrebne, da se ugotovi, ali so pogoji glede upravičenih stroškov in največjih dovoljenih intenzivnosti pomoči izpolnjeni. Te evidence se morajo hraniti 10 let po datumu dodelitve pomoči in se morajo predložiti Komisiji na zahtevo.

8.   REVIZIJA

195.

Komisija se lahko kadar koli odloči za spremembo teh smernic, če bi bilo to potrebno zaradi politike konkurence ali zaradi upoštevanja drugih politik Unije in mednarodnih obveznosti ali zaradi katerega koli drugega utemeljenega razloga.


(1)  Območja, ki so do regionalne pomoči upravičena v skladu s členom 107(3)(a) Pogodbe in se običajno navajajo kot območja „a“, so ponavadi med območji, ki imajo v smislu gospodarskega razvoja v Uniji bolj omejene možnosti. Tudi območja, ki so upravičena v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe in se običajno navajajo kot območja „c“, imajo ponavadi omejene možnosti, vendar ne v tolikšni meri.

(2)  Regionalna dodatna izplačila za pomoč, dodeljeno za take namene, zato ne štejejo kot regionalna pomoč.

(3)  Vsaka država članica lahko opredeli ta območja na karti regionalne pomoči na podlagi pogojev iz oddelka 5.

(4)  V zvezi s tem glej zadevo 730/79, Philip Morris [1980], Recueil 2671, točka 17 in zadevo C-169/95, Španija proti Komisiji [1997], Recueil, str. I-148, točka 20.

(5)  V zvezi s tem glej zadevo T-380/94, AIUFFASS in AKT proti Komisiji [1996], Recueil, str. II-2169, točka 54.

(6)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Posodobitev področja državnih pomoči EU, COM(2012) 0209 final.

(7)  Kakor je opredeljen v Prilogi IV.

(8)  Kakor je opredeljen v Prilogi IV.

(9)  Po izteku veljavnosti Okvira za državno pomoč ladjedelništvu 31. decembra 2013 (UL C 364, 14.12.2011, str. 9) te smernice veljajo tudi za regionalno pomoč za ladjedelništvo.

(10)  Kot ga zajema Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (UL L 17, 21.1.2000, str. 22).

(11)  Za državno pomoč za primarno proizvodnjo, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi in za gozdarstvo veljajo pravila, določena v smernicah za državno pomoč v kmetijskem sektorju.

(12)  Prevoz pomeni prevoz potnikov v letalskem prometu, pomorskem prometu, cestnem prometu, železniškem prometu ter prometu po celinskih plovnih poteh ali storitve tovornega prometa za najem ali proti plačilu.

(13)  Smernice Skupnosti o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe ES ter člena 61 Sporazuma EGP za državno pomoč letalskemu sektorju (UL C 350, 10.12.1994, str. 5), Smernice Skupnosti o financiranju letališč in zagonski državni pomoči letalskim družbam z odhodi z regionalnih letališč (UL C 312, 9.12.2005, str. 1), kot so bile spremenjene ali nadomeščene.

(14)  Komisija bo ocenila združljivost državne pomoči sektorju energetike na osnovi prihodnjih smernic za pomoč na področju energetike ali varstva okolja, ki bodo spremenile trenutne smernice za državno pomoč na področju varstva okolja, pri čemer se bodo upoštevale konkretne omejitve območij, ki prejemajo pomoč.

(15)  Sporočilo Komisije – Smernice Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (UL C 25, 26.1.2013, str. 1).

(16)  Kot je opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 723/2009 z dne 25. junija 2009 o pravnem okviru Skupnosti za Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) (UL L 206, 8.8.2009, str. 1).

(17)  Glej odstavek 20(i).

(18)  Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90, kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

(19)  UL C 244, 1.10.2004, str. 2, kot so bile podaljšane z UL C 156, 9.7.2009, str. 3, in UL C 296, 2.10.2012, str. 3. Kot je obrazloženo v odstavku 20 navedenih smernic, se glede na to, da je ogrožen obstoj podjetja v težavah, to podjetje toliko časa ne more šteti k ustreznim instrumentom za pospeševanje drugih ciljev javne politike, dokler ni zagotovljena njegova sposobnost preživetja.

(20)  V zvezi s tem glej združeni zadevi T-244/93 in T-486/93, TWD Textilwerke Deggendorf GmbH proti Komisiji Evropskih skupnosti [1995], Recueil, str. II-02265.

(21)  Trenutno so to: Guadeloupe, Francoska Gvajana, Martinik, Reunion, Saint-Martin, Azori, Madeira in Kanarski otoki. V skladu s Sklepom Evropskega Sveta 2010/718/EU z dne 29. oktobra 2010 o spremembi položaja otoka Saint-Barthélemy v razmerju do Evropske unije (UL L 325, 9.12.2010, str. 4), otok Saint-Barthélemy od 1. januarja 2012 ne spada več med najbolj oddaljene regije ter je postal čezmorska država ali ozemlje iz četrtega dela Pogodbe. V skladu s Sklepom Sveta 2012/419/EU z dne 11. julija 2012 o spremembi položaja Mayotteja v razmerju do Evropske unije (UL L 204, 31.7.2012, str. 131) Mayotte od 1. januarja 2014 ne bo več čezmorska država ali ozemlje in bo uvrščen med najbolj oddaljene regije.

(22)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(23)  Komisija namerava iz obveznosti priglasitve izvzeti ad hoc pomoč za infrastrukturo, ki izpolnjuje merila združljivosti iz uredbe o splošnih skupinskih izjemah kljub temu, da se ta ne dodeli v okviru sheme.

(24)  UL L 142, 14.5.1998, str. 1.

(25)  Glej odstavek 20(n).

(26)  Glej na primer zadevo C-156/98 Nemčija proti Komisiji [2000], Recueil, str. I-6857, točka 78 in zadevo C-333/07 Régie Networks proti Rhone Alpes Bourgogne [2008], ZOdl., str. I-10807, točke od 94 do 116.

(27)  Glej zadevo C-225/91 Matra proti Komisiji [1993], Recueil, str. I-3203, točka 42.

(28)  Pri infrastrukturi za širokopasovna omrežja je treba upravičenca do pomoči izbrati na podlagi konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z odstavkom 78(c) in (d) smernic za širokopasovna omrežja (glej opombo 15).

(29)  Glej Prilogo V k tem smernicam.

(30)  Obveznost, da se mora naložba na zadevnem območju ohraniti vsaj 5 let (3 leta za MSP), ne bi smela preprečiti nadomestitve obratov ali opreme, ki v tem obdobju zastarijo ali se pokvarijo, pod pogojem da se gospodarska dejavnost na zadevnem območju ohrani najmanj za navedeno najkrajše obdobje. Vendar se regionalna pomoč ne more dodeliti za nadomestitev obratov ali opreme.

(31)  Zahteva po lastnem prispevku v višini 25 % iz odstavka 38 ne velja za pomoč za naložbe, ki se dodeli za naložbe v najbolj oddaljenih regijah, kjer lahko največje intenzivnosti pomoči presežejo 75 % bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev in za MSP dosežejo do 90 % v skladu z odstavkom 173 teh smernic.

(32)  To na primer ne velja za subvencionirana posojila, javno posojilo za lastniški kapital ali javno udeležbo, ki ne ustreza načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu, državna jamstva, ki vsebujejo elemente pomoči, kot tudi javno pomoč, dodeljeno v okviru pravila de minimis.

(33)  Za ad hoc pomoč veljajo enake zahteve kot za individualno pomoč, ki se dodeli na podlagi sheme, razen če je navedeno drugače.

(34)  Kadar pa so zneski prihodnjih stroškov in prihodkov še zelo negotovi in v zvezi s tem obstajajo nasprotujoče si informacije, bi lahko javnemu organu ustrezalo, da bi sprejel tudi take modele nadomestila, ki nadomestila ne določajo v celoti vnaprej, ampak bi se to deloma določilo vnaprej in deloma naknadno (na primer uporaba mehanizma za vračilo sredstev, da se omogoči delitev nepredvidenih dobičkov).

(35)  Take naložbe lahko ustvarijo razmere, v katerih so možne nadaljnje naložbe, ki so uspešne brez dodatne pomoči.

(36)  Glej Prilogo V.

(37)  Ad hoc pomoč mora poleg zahtev iz oddelka 3.5.2 izpolnjevati tudi zahteve iz odstavkov 64 do 67 teh smernic.

(38)  Hipotetična scenarija sta opisana v odstavku 61.

(39)  Neto sedanja vrednost projekta je razlika med pozitivnimi in negativnimi denarnimi tokovi v obdobju trajanja naložbe, diskontirana na njihovo trenutno vrednost (običajno z uporabo stroškov kapitala).

(40)  Notranja stopnja donosa ne temelji na računovodskem dobičku v določenem letu, ampak upošteva prilive prihodnjih denarnih tokov, ki naj bi jih vlagatelj prejel v celotnem obdobju trajanja naložbe. Opredeljena je kot diskontna stopnja, za katero je neto sedanja vrednost denarnih tokov enaka nič.

(41)  Glej pododdelek 5.4 o kartah regionalne pomoči.

(42)  Zmanjšane intenzivnosti pomoči so rezultat mehanizma, opredeljenega v odstavku 20(c).

(43)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za podporo cilju evropsko teritorialno sodelovanje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Predlog Komisije COM(2011) 611, uredba ESRG/ETS.

(44)  Opredeljeno v odstavku 20(h) in (i).

(45)  Tudi kadar se sheme pomoči za tekoče poslovanje priglasijo za podaljšanje obstoječih ukrepov pomoči.

(46)  Za potrebe te določbe bo Komisija uporabljala standardno zgornjo mejo pomoči na območjih „c“, ki mejijo na območja „a“, ne glede na povečane intenzivnosti pomoči v skladu z odstavkom 176.

(47)  Te ovire za vstop na trg vključujejo pravne ovire (zlasti pravice intelektualne lastnine), ekonomije obsega in ekonomije razpona ter ovire pri dostopu do omrežij in infrastrukture. Kadar pomoč zadeva trg, na katerem je upravičenec do pomoči uveljavljen, se lahko možna tržna moč, ki jo ima upravičenec do pomoči, zaradi morebitnih ovir za vstop še stopnjuje, pri čemer se okrepijo tudi negativni učinki navedene tržne moči.

(48)  Kadar so na trgu prisotni močni kupci, je manj verjetno, da upravičenec do pomoči lahko poviša cene za te močne kupce.

(49)  Te informacije bi bilo treba redno posodabljati (na primer vsakih šest mesecev) in bi morale biti na voljo v splošno dostopnem formatu.

(50)  Tako skupno metodologijo lahko zagotovi Komisija.

(51)  UL C 54, 4.3.2006, str. 13

(52)  Ta zgornja meja je določena na podlagi podatkov Eurostata o prebivalstvu za leto 2010. Zgornja meja bo po pristopu Hrvaške k Uniji znašala 47,00 % prebivalstva EU-28.

(53)  Sodba z dne 14. oktobra 1987 v zadevi 248/84 Nemčija proti Komisiji (Recueil 1987, str. 4036, točka 19); sodba z dne 14. januarja 1997 v zadevi C-169/95, Španija proti Komisiji (Recueil 1997, str. I-148, točka 15); in sodba z dne 7. marca 2002 v zadevi C-310/99, Italija proti Komisiji (Recueil 2002, str. I-2289, točka 77).

(54)  Uredba Komisije (EU) št. 31/2011 z dne 17. januarja 2011 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 13, 18.1.2011, str. 3). Podatki, ki se uporabljajo v teh smernicah, temeljijo na nomenklaturi NUTS 2010.

(55)  Sklicevanje na regije, v katerih je BDP na prebivalca nižji od 75 % povprečja v [Skupnosti], je bilo uvedeno s Sporočilom Komisije o načinu uporabe člena 92(3)(a) in (c) za regionalne pomoči (UL C 212, 12.8.1988, str. 2).

(56)  V vseh nadaljnjih omembah BDP na prebivalca se BDP meri v SKM.

(57)  Podatki za obdobje 2008–2010. V vseh nadaljnjih omembah BDP na prebivalca glede na povprečje EU-27 podatki temeljijo na povprečju podatkov Eurostata o regijah za obdobje 2008–2010.

(58)  Sodba z dne 14. oktobra 1987 v zadevi 248/84 Nemčija proti Komisiji (Recueil 1987, str. 4036, točka 19).

(59)  Seznam območij „a“ je bil spremenjen v letu 2011 (glej Sporočilo Komisije o pregledu statusa državne pomoči in zgornje meje pomoči za regije s statističnim učinkom za obdobje 1.1.2011 – 31.12.2013 (UL C 222, 17.8.2010, str. 2)).

(60)  Glede na to, da so bila nekdanja območja „a“ določena na osnovi regij NUTS 2, navedenih v nomenklaturi NUTS 2003, bi se lahko samo regije, ki so bile v obdobju 2011–2013 območja „a“, določile kot predhodno opredeljena območja „c“, ne glede na spremembe, ki sta jih povzročili nomenklaturi NUTS 2006 ali NUTS 2010 za te regije.

(61)  Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 53, 23.2.2002, str. 1).

(62)  Glej http://www.efsf.europa.eu/about/legal-documents/index.htm

(63)  Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (UL L 118, 12.5.2010, str. 1).

(64)  Pogodba o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost.

(65)  Ta element varnostne mreže se uporablja za Ciper in Luksemburg.

(66)  Ta najmanjši delež prebivalstva se uporablja za Nizozemsko.

(67)  Ta prag prebivalstva se bo znižal na 50 000 prebivalcev za države članice, katerih upravičen delež prebivalstva na območjih „c“, ki niso predhodno opredeljena, je manj kot milijon prebivalcev, oziroma na 10 000 prebivalcev za države članice, ki imajo manj kot milijon prebivalcev.

(68)  Podatki o brezposelnosti morajo temeljiti na podatkih za regijo, ki jih objavi nacionalni statistični urad, pri čemer se uporabi povprečje zadnjih treh let, za katera so ti podatki na voljo (ob priglasitvi karte regionalne pomoči). Če v teh smernicah ni navedeno drugače, se stopnja brezposelnosti v razmerju do nacionalnega povprečja izračuna na tej osnovi.

(69)  Pri ugotavljanju, ali je na teh otokih ali sosednjih območjih BDP na prebivalca nižji od ali enak povprečju EU-27, se država članica lahko sklicuje na podatke, ki jih predloži njen nacionalni statistični urad ali drugi priznani viri.

(70)  Pri ugotavljanju, ali je na teh otokih ali sosednjih območjih stopnja brezposelnosti višja od ali enaka 115 %, se država članica lahko sklicuje na podatke, ki jih predloži njen nacionalni statistični urad ali drugi priznani viri.

(71)  Ta prag populacije se bo znižal na 25 000 prebivalcev za države članice, katerih upravičen delež prebivalstva na območjih „c“, ki niso predhodno opredeljena, je manj kot milijon prebivalcev, na 10 000 prebivalcev za države članice, katerih celotno prebivalstvo je manjše od milijona prebivalcev, oziroma na 5 000 prebivalcev za otoke ali sosednja območja, ki so prav tako geografsko izolirana.

(72)  Pri uporabi merila 5 mora država članica dokazati, da so pogoji, ki se uporabljajo na zadevnih območjih, izpolnjeni, in sicer s primerjavo z razmerami na drugih območjih v isti državi članici ali v drugih državah članicah na podlagi socialno-ekonomskih kazalnikov v zvezi s strukturno statistiko podjetij, trgi dela, računi gospodinjstev, izobrazbo ali drugih podobnih kazalnikov. V ta namen se država članica lahko sklicuje na podatke, ki jih predloži njen nacionalni statistični urad ali drugi priznani viri.

(73)  Države članice se lahko namesto na območja LAU 2 sklicujejo na območja LAU 1, če imajo taka območja LAU 1 manj prebivalcev kot območje LAU 2, katerega del so.

(74)  Država članica lahko kljub temu določi dele območja LAU 2 (ali območja LAU 1), če število prebivalcev zadevnega območja LAU presega minimalno število prebivalcev, ki se za sosednja območja zahteva v skladu z merilom 1 ali 5 (vključno z znižanim pragom števila prebivalcev za ti merili), in če število prebivalcev delov takega območja LAU znaša vsaj 50 % najmanjšega števila prebivalcev, ki se zahteva po merilu, ki se uporablja.

(75)  V primeru otokov upravne meje vključujejo morske meje z drugimi upravnimi enotami zadevne države članice.

(76)  Povečane intenzivnosti pomoči za MSP se ne bodo uporabljale za pomoč, odobreno za velike naložbene projekte.

(77)  Glej Prilogo I.

(78)  Za namene te določbe bo Komisija uporabila zadnje podatke Eurostata o BDP na prebivalca na ravni NUTS 2 na osnovi triletnega povprečja.

(79)  Opredeljena na osnovi nomenklature NUTS, ki bo veljala v času revizije.

(80)  Prilagojena zgornja meja prebivalstva se bo izračunala na podlagi podatkov o prebivalstvu, ki so se uporabili za določitev prvotne karte.

(81)  UL C 54, 4.3.2006, str. 13.

(82)  UL C 223, 16.9.2009, str. 3.

(83)  Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L 214, 9.8.2008, str. 3).


PRILOGA I

Deleži prebivalstva, upravičeni do regionalnih pomoči, po državah članicah za obdobje 2014–2020

Belgija

Regija NUTS

BDP na prebivalca (1)

Odstotek prebivalstva države (2)

Predhodno opredeljena območja „c“ (nekdanja območja „a“)

BE32 Prov. Hainaut

77,33

12,06 %

Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena

17,89 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

29,95 %


Bolgarija

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „a“

BG31 Северозападен/Severozapaden

27,00

11,88 %

BG32 Северен централен/Severen tsentralen

29,33

12,06 %

BG33 Североизточен/Severoiztochen

36,33

13,08 %

BG34 Югоизточен/Yugoiztochen

36,00

14,75 %

BG41 Югозападен/Yugozapaden

74,33

28,05 %

BG42 Южен централен/Yuzhen tsentralen

30,00

20,19 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

100,00 %


Češka

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „a“

CZ02 Střední Čechy

73,00

11,95 %

CZ03 Jihozápad

69,33

11,50 %

CZ04 Severozápad

64,33

10,87 %

CZ05 Severovýchod

65,67

14,36 %

CZ06 Jihovýchod

73,33

15,86 %

CZ07 Střední Morava

64,67

11,72 %

CZ08 Moravskoslezsko

68,00

11,83 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

88,10 %


Danska

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena

7,97 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

7,97 %


Nemčija

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Predhodno opredeljena območja „c“ (nekdanja območja „a“)

DE40 Brandenburg (3)

81,67

1,37 %

DE80 Mecklenburg-Vorpommern

80,00

2,01 %

DED2 Dresden

86,00

1,99 %

DED4 Chemnitz

81,33

1,88 %

DEE0 Sachsen-Anhalt (3)

81,67

1,89 %

DEG0 Thüringen

78,67

2,74 %

Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena

13,95 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

25,85 %


Estonija

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „a“

EE00 Eesti

65,00

100,00 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

100,00 %


Irska

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena

51,28 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

51,28 %


Grčija

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „a“

EL11 Aνατολική Μακεδονία, Θράκη/Anatoliki Makedonia, Thraki

68,00

5,36 %

EL12 Κεντρική Μακεδονία/Kentriki Makedonia

72,33

17,29 %

EL14 Θεσσαλία/Thessalia

69,33

6,51 %

EL21 Ήπειρος/Ipeiros

63,33

3,17 %

EL23 Δυτική Ελλάδα/Dytiki Ellada

65,00

6,59 %

EL25 Πελοπόννησος/Peloponnisos

74,00

5,22 %

EL41 Βόρειο Αιγαίο/Voreio Aigaio

75,00

1,77 %

Predhodno opredeljena območja „c“ (nekdanja območja „a“)

EL13 Δυτική Μακεδονία/Dytiki Makedonia

83,67

2,59 %

EL22 Ιόνια Νησιά/Ionia Nisia

82,67

2,07 %

EL43 Κρήτη/Kriti

83,33

5,42 %

Predhodno opredeljena območja „c“ (redko poseljena območja)

EL243 Ευρυτανία/Evrytania

 

0,17 %

Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena

43,84 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

 

 

100,00 %


Španija

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „a“

ES43 Extremadura

70,67

2,35 %

ES70 Canarias

87,33

4,55 %

Predhodno opredeljena območja „c“ (nekdanja območja „a“)

ES11 Galicia

91,33

5,94 %

ES42 Castilla-La Mancha

82,33

4,43 %

ES61 Andalucía

78,00

17,88 %

Predhodno opredeljena območja „c“ (redko poseljena območja)

ES242 Teruel

0,31 %

ES417 Soria

0,20 %

Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena

33,00 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

68,66 %


Francija

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „a“

FR91 Guadeloupe

60,67

0,69 %

FR92 Martinique

73,67

0,61 %

FR93 Guyane

52,33

0,36 %

FR94 Réunion

68,00

1,27 %

Saint-Martin (4)

:

:

Mayotte (4)

:

:

Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena

21,24 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

24,17 %


Italija

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „a“

ITF3 Campania

65,67

9,64 %

ITF4 Puglia

67,67

6,76 %

ITF5 Basilicata

72,67

0,97 %

ITF6 Calabria

66,67

3,32 %

ITG1 Sicilia

67,33

8,34 %

Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena

5,03 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

34,07 %


Ciper

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena

50,00 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

50,00 %


Latvija

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „a“

LV00 Latvija

55,33

100,00 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

100,00 %


Litva

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „a“

LT00 Lietuva

61,33

100,00 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

100,00 %


Luksemburg

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena

8,00 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

8,00 %


Madžarska

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „a“

HU21 Közép-Dunántúl

56,33

10,96 %

HU22 Nyugat-Dunántúl

62,67

9,96 %

HU23 Dél-Dunántúl

44,33

9,44 %

HU31 Észak-Magyarország

40,00

12,02 %

HU32 Észak-Alföld

41,00

14,87 %

HU33 Dél-Alföld

42,67

13,13 %

Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena

6,33 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

76,71 %


Malta

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Predhodno opredeljena območja „c“ (nekdanja območja „a“)

MT00 Malta

83,67

100,00 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

100,00 %


Nizozemska

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena

7,5 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

7,5 %


Avstrija

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena

25,87 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

25,87 %


Poljska

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „a“

PL11 Łódzkie

55,00

6,65 %

PL21 Małopolskie

51,33

8,65 %

PL22 Śląskie

64,33

12,15 %

PL31 Lubelskie

40,67

5,64 %

PL32 Podkarpackie

40,67

5,51 %

PL33 Świętokrzyskie

46,33

3,32 %

PL34 Podlaskie

43,67

3,11 %

PL41 Wielkopolskie

62,67

8,94 %

PL42 Zachodniopomorskie

52,67

4,43 %

PL43 Lubuskie

51,00

2,65 %

PL51 Dolnośląskie

65,33

7,53 %

PL52 Opolskie

49,00

2,70 %

PL61 Kujawsko-Pomorskie

50,67

5,42 %

PL62 Warmińsko-Mazurskie

44,33

3,74 %

PL63 Pomorskie

57,33

5,85 %

Predhodno opredeljena območja „c“ (nekdanja območja „a“)

PL12 Mazowieckie

96,00

13,70 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

100,00 %


Portugalska

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „a“

PT11 Norte

63,67

35,19 %

PT16 Centro (PT)

66,00

22,36 %

PT18 Alentejo

72,33

7,06 %

PT20 Região Autónoma dos Açores

74,33

2,31 %

PT30 Região Autónoma da Madeira

104,00

2,33 %

Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena

15,77 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

85,02 %


Romunija

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „a“

RO11 Nord-Vest

42,33

12,68 %

RO12 Centru

45,00

11,77 %

RO21 Nord-Est

29,33

17,30 %

RO22 Sud-Est

37,67

13,09 %

RO31 Sud – Muntenia

39,33

15,21 %

RO41 Sud-Vest Oltenia

35,67

10,45 %

RO42 Vest

52,00

8,94 %

Predhodno opredeljena območja „c“ (nekdanja območja „a“)

RO32 București – Ilfov

113,00

10,56 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

100,00 %


Slovenija

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „a“

SI01 Vzhodna Slovenija

71,67

52,92 %

Predhodno opredeljena območja „c“ (nekdanja območja „a“)

SI02 Zahodna Slovenija

104,00

47,08 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

100,00 %


Slovaška

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „a“

SK02 Západné Slovensko

68,33

34,37 %

SK03 Stredné Slovensko

58,67

24,87 %

SK04 Východné Slovensko

49,67

29,24 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

88,48 %


Finska

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Predhodno opredeljena območja „c“ (redko poseljena območja)

FI1D1 Etelä-Savo

2,89 %

FI1D2 Pohjois-Savo

4,63 %

FI1D3 Pohjois-Karjala

3,09 %

FI1D4 Kainuu

1,54 %

FI1D5 Keski-Pohjanmaa

1,27 %

FI1D6 Pohjois-Pohjanmaa

7,34 %

FI1D7 Lappi

3,42 %

Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena

1,85 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

26,03 %


Švedska

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Predhodno opredeljena območja „c“ (redko poseljena območja)

SE312 Dalarnas län

2,94 %

SE321 Västernorrlands län

2,58 %

SE322 Jämtlands län

1,35 %

SE331 Västerbottens län

2,75 %

SE332 Norrbottens län

2,64 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

12,26 %


Združeno kraljestvo

Regija NUTS

BDP na prebivalca

Odstotek prebivalstva države

Območja „a“

UKK3 Cornwall and the Isles of Scilly

72,67

0,86 %

UKL1 West Wales and The Valleys

69,67

3,05 %

Predhodno opredeljena območja „c“ (redko poseljena območja)

UKM61 Caithness & Sutherland and Ross & Cromarty

0,15 %

UKM63 Lochaber, Skye & Lochalsh, Arran & Cumbrae and Argyll & Bute

0,16 %

UKM64 Eilean Siar (Western Isles)

0,04 %

Območja „c“, ki niso predhodno opredeljena

22,79 %

Celotni upravičeni delež prebivalstva, 2014–2020

27,05 %


(1)  Merjen v SKM, triletno povprečje za obdobje 2008–2010 (EU-27 = 100).

(2)  Na podlagi podatkov Eurostata o prebivalstvu za leto 2010.

(3)  Kot predhodno opredeljeni območji „c“ sta vključena samo del regije DE40 Brandenburg, ki ustreza nekdanji regiji NUTS 2 DE41 Brandenburg – Nordost, in del regije DEE0 Sachsen-Anhalt, ki ustreza nekdanjima regijama NUTS 3 DEE1 Dessau in DEE3 Magdeburg (kot je določeno v nomenklaturi NUTS 2003). Ob priglasitvi karte regionalne pomoči in da bi se olajšal vmesni pregled na ravni NUTS 2, predviden v pododdelku 5.6.2 teh smernic, se lahko Nemčija odloči, da kot predhodno opredeljena območja „c“ določi celotni regiji NUTS 2 DE40 Brandenburg in DEE0 Sachsen-Anhalt, pod pogojem, da se odstotek prebivalstva države, ki je na voljo za območja „c“, ki niso predhodno opredeljena, ustrezno zmanjša.

(4)  Saint-Martin in Mayotte spadata med najbolj oddaljene regije, vendar nista vključena v nomenklaturo NUTS 2010, ker je bil njun upravni položaj leta 2007 oziroma 2011 spremenjen v skladu z nacionalno zakonodajo. Pri določanju največje dovoljene intenzivnosti pomoči, ki se lahko uporablja v teh dveh najbolj oddaljenih regijah, se lahko Francija sklicuje na podatke, ki jih predloži njen nacionalni statistični urad ali drugi priznani viri.


PRILOGA II

Metoda, ki se uporabi za porazdelitev upravičenih deležev prebivalstva na območjih „c“, ki niso predhodno opredeljena, po državah članicah

Komisija bo upravičene deleže prebivalstva na območjih „c“, ki niso predhodno opredeljena, za vsako zadevno državo določila po naslednji metodi:

(1)

Komisija bo za vsako državo članico opredelila tiste regije NUTS 3 v zadevni državi članici, ki se ne nahajajo na nobenem od naslednjih območij:

upravičena območja „a“ iz Priloge I,

nekdanja območja „a“ iz Priloge I,

redko poseljena območja iz Priloge I.

(2)

Znotraj regij NUTS 3, opredeljenih v prvi točki, bo Komisija opredelila tiste, ki imajo:

BDP na prebivalca (1) nižji od ali enak nacionalnemu pragu razlike v BDP na prebivalca (2) ali

stopnjo brezposelnosti (3) nad ali enako nacionalnemu pragu razlike v brezposelnosti (4) ali nad ali enako 150 % nacionalnega povprečja ali

BDP na prebivalca nižji od ali enak 90 % povprečja EU-27 ali

stopnjo brezposelnosti, višjo od ali enako 125 % povprečja EU-27.

(3)

Upravičeni delež prebivalstva na območjih „c“, ki niso predhodno opredeljena, za posamezno državo članico i (A i ) se določi po naslednji enačbi (izraženo kot odstotek prebivalstva EU-27):

Formula

pri čemer:

je p i prebivalstvo (5) regij NUTS 3 v državi članici i, opredeljenih v drugi točki,

P pa vsota prebivalstva regij NUTS 3 v EU-27, opredeljenih v drugi točki.


(1)  Vsi podatki o BDP na prebivalca, navedeni v tej prilogi, temeljijo na povprečju zadnjih treh let, za katera so na voljo podatki Eurostata, tj. v obdobju 2008–2010 za BDP na prebivalca.

(2)  Nacionalni prag razlike v BDP na prebivalca za državo članico i (TG i ) se določi po naslednji enačbi (izraženo kot odstotek nacionalnega BDP na prebivalca):

Formula

pri čemer je g i BDP na prebivalca v državi članici i, izražen kot odstotek povprečja EU-27.

(3)  Vsi podatki o brezposelnosti, navedeni v tej prilogi, temeljijo na povprečju zadnjih treh let, za katera so na voljo podatki Eurostata, tj. v obdobju 2010–2012. Vendar ti podatki ne vključujejo informacij na ravni NUTS 3, zato so uporabljeni podatki o brezposelnosti za regijo NUTS 2, v kateri so zadevne regije NUTS 3.

(4)  Nacionalni prag razlike v brezposelnosti za državo članico i (TU i ) se določi po naslednji enačbi (izraženo kot odstotek nacionalne stopnje brezposelnosti):

Formula

pri čemer je u i nacionalna stopnja brezposelnosti v državi članici i, izražena kot odstotek povprečja EU-27.

(5)  Podatki o prebivalstvu za regije NUTS 3 temeljijo na podatkih o prebivalstvu, ki jih je Eurostat uporabil za izračun BDP na prebivalca v regiji za leto 2010.


PRILOGA III

Obrazec za predložitev informacij o kartah regionalne pomoči

(1)

Države članice morajo predložiti informacije za vsako od naslednjih kategorij območij, predlaganih za opredelitev, če je to primerno:

območja „a“,

nekdanja območja „a“,

redko poseljena območja,

območja „c“, ki niso predhodno opredeljena, opredeljena na podlagi merila 1,

območja „c“, ki niso predhodno opredeljena, opredeljena na podlagi merila 2,

območja „c“, ki niso predhodno opredeljena, opredeljena na podlagi merila 3,

območja „c“, ki niso predhodno opredeljena, opredeljena na podlagi merila 4,

območja „c“, ki niso predhodno opredeljena, opredeljena na podlagi merila 5.

(2)

V okviru vsake kategorije mora zadevna država članica zagotoviti naslednje informacije za vsako predlagano območje:

opredelitev območja (z uporabo kode regije NUTS 2 ali NUTS 3 za zadevno območje, kode LAU 2 ali LAU 1 za sosednja območja ali drugih uradnih oznak zadevnih upravnih enot),

predlagano intenzivnost pomoči na območju za obdobje 2014–2020 ali na nekdanjih območjih „a“ za obdobji 2014–2017 in 2018–2020 (ob navedbi morebitnega povečanja intenzivnosti pomoči v skladu z odstavki 173, 175 ali 176 in 177, če je primerno),

celotno stalno prebivalstvo območja, kot je navedeno v odstavku 170.

(3)

Država članica mora za redko poseljena območja in območja, ki niso predhodno opredeljena in so opredeljena na podlagi meril 1 do 5, zagotoviti ustrezno dokazilo, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki se uporabljajo in so določeni v odstavkih 161 in 168–170.


PRILOGA IV

Opredelitev jeklarskega sektorja

V teh smernicah „jeklarski sektor“ pomeni vse dejavnosti, povezane s proizvodnjo enega ali več naslednjih proizvodov:

(a)

surovo železo in fero-zlitine: surovo železo za izdelavo jekla, za litje in drugo surovo železo, zrcalovina in visokoogljični feromangan, brez drugih ferozlitin;

(b)

surovi izdelki in polizdelki iz železa, navadnega ali posebnega jekla: lito ali nelito tekoče jeklo v ingotih, vključno z ingoti, namenjenimi kovanju polizdelkov: blumi, gredice in plošče; bobni in sodi; široki toplo valjani kolobarji, razen proizvodnje tekočega jekla za vlivanje iz majhnih in srednje velikih livarn;

(c)

vroče valjani končni izdelki iz železa, navadnega ali posebnega jekla: tirnice, traverze, plošče in palice, tramovi, težki profili 80 mm in več, pregradne plošče, palice in profili pod 80 mm ter plošče pod 150 mm, toplo valjana žica, okroglice in kvadratno jeklo za cevi, toplo valjani trakovi (vključno s trakovi za cevi), toplo valjane pločevine (prevlečene in neprevlečene), plošče in pločevine debeline 3 mm in več, široke plošče 150 mm in več, razen žic in izdelkov iz žice, svetlih palic ter železnih odlitkov;

(d)

hladno valjani končni proizvodi: pokositrene pločevine, mat-pločevina, črna pločevina, pocinkane pločevine, druge prevlečene pločevine, hladno valjane pločevine, elektropločevine in trakovi, namenjeni proizvodnji pokositrene pločevine, hladno valjane pločevine v trakovih in listih;

(e)

cevi: vse brezšivne jeklene cevi, zvarjene jeklene cevi, katerih premer presega 406,4 mm.

Opredelitev sektorja sintetičnih vlaken

V teh smernicah „sektor sintetičnih vlaken“ pomeni:

(a)

iztiskanje/tkanje vseh generičnih vrst vlaken in preje na podlagi poliestra, poliamida, akrila ali polipropilena, ne glede na njihovo končno uporabo; ali

(b)

polimerizacijo (vključno s polikondenzacijo), kadar je ta vključena v iztiskanje v smislu uporabljenih strojev; ali

(c)

vsak postopek, ki spada zraven in je povezan z istočasno namestitvijo zmogljivosti iztiskanja/tkanja, ki jo opravi prihodnji upravičenec ali druga družba v skupini, ki ji pripada, ter ki je pri zadevni posebni industrijski dejavnosti običajno vključen v to zmogljivost na ravni uporabljene opreme.


PRILOGA VI

Obrazec zahtevka za regionalno pomoč za naložbe

1.

Informacije o upravičencu do pomoči:

ime, prijavljeni naslov glavnega sedeža, glavno področje dejavnosti (koda NACE),

izjava, da podjetje ni v težavah, kot je opredeljeno v smernicah za reševanje in prestrukturiranje,

izjava, ki natančno opredeljuje pomoč (pomoč de minimis in državna pomoč), ki je že bila prejeta za druge projekte v zadnjih treh letih na istem območju NUTS 3, kjer bo izvedena nova naložba; izjava, ki natančno opredeljuje regionalno pomoč, ki jo je ali jo bo isti projekt prejel od drugih organov, ki dodeljujejo pomoč,

izjava, ki navaja, ali je podjetje zaprlo enako ali podobno dejavnost v EGP v zadnjih dveh letih pred datumom tega obrazca z zahtevkom,

izjava, ki navaja, ali ima podjetje namen zapreti tako dejavnost v trenutku prošnje za pomoč v dveh letih po dokončanju naložbe, ki naj bi se subvencionirala.

2.

Informacije o projektu/dejavnosti, ki je predmet pomoči:

kratek opis naložbenega projekta,

kratek opis pričakovanih pozitivnih učinkov za zadevno območje (na primer število ustvarjenih ali ohranjenih delovnih mest, dejavnosti v zvezi z raziskavami, razvojem in inovacijami, dejavnosti usposabljanja, oblikovanje grozdov),

zadevna pravna podlaga (nacionalna, EU ali obe),

načrtovani datum začetka in konca projekta/dejavnosti,

lokacija(-e) projekta.

3.

Informacije o financiranju projekta/dejavnosti:

naložbe in drugi z njimi povezani stroški, analiza stroškov in koristi za priglašene ukrepe pomoči,

skupni upravičeni stroški,

znesek pomoči, potreben za izvedbo projekta/dejavnosti,

intenzivnost pomoči.

4.

Informacije o potrebi po pomoči in njenem pričakovanem vplivu:

kratka obrazložitev potrebe po pomoči in njenega vpliva na odločitev o naložbi ali lokaciji; navede se alternativna lokacija ali naložba v primeru odsotnosti pomoči,

izjava o neobstoju nepreklicnega sporazuma med upravičencem in izvajalci projekta.


PRILOGA VII

Obrazec za posredovanje informacij Komisiji v skladu z odstavkom 193

Image