15.3.2014

Uradni list Evropske unije

L 77/11

UREDBA (EU) št. 231/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. marca 2014

o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2)

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Komisija je v svojem Sporočilu z dne 29. junija 2011 z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“ določila okvir za instrumente Unije za financiranje zunanjega delovanja, vključno z instrumentom za predpristopno pomoč (v nadaljnjem besedilu: IPA II).

(2)

Ker je Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 (4) prenehala veljati 31. decembra 2013 in da bi se povečala učinkovitost zunanjega delovanja Unije, bi bilo treba za obdobje od 2014 do 2020 ohraniti okvir za načrtovanje in zagotavljanje zunanje pomoči. Poseben instrument za financiranje zunanjega delovanja bi moral še naprej podpirati politiko širitve Unije. Zato bi bilo treba vzpostaviti IPA II.

(3)

Člen 49 Pogodbe o Evropski uniji (TEU) določa, da lahko vsaka evropska država, ki podpira vrednote spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, zaprosi za članstvo v Uniji. Evropska država, ki zaprosi za pristop k Uniji, lahko postane članica samo, če je potrjeno, da izpolnjuje merila za članstvo, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu junija 1993 (v nadaljnjem besedilu: københavnska merila), ter pod pogojem, da pristop ne presega zmogljivosti Unije za vključitev nove članice. Ta merila se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, na obstoj delujočega tržnega gospodarstva in sposobnost obvladovanja pritiskov konkurence in tržnih sil v Uniji ter na zmožnost prevzema ne le pravic, ampak tudi obveznosti iz Pogodb, vključno z zavezanostjo ciljem politične, ekonomske in monetarne unije.

(4)

Širitvena strategija, ki temelji na utrjevanju zavez, izpolnjevanju pogojev in obveščenosti, skupaj s sposobnostjo Unije za vključevanje novih članic, je še vedno podlaga za obnovljeno soglasje o širitvi. Pristopni proces temelji na objektivnih merilih in uporabi načela enakega obravnavanja vseh držav prosilk, ki bi jih bilo treba ocenjevati glede na njihove lastne dosežke. Napredek pri vključevanju je odvisen od ravni spoštovanja vrednot Unije v vsaki posamezni državi prosilki in od njene zmožnosti, da izvede potrebne reforme za uskladitev svojih političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih in gospodarskih sistemov s pravili, standardi, politikami in praksami v Uniji.

(5)	Širitveni proces utrjuje mir, demokracijo in stabilnost v Evropi ter izboljšuje položaj Unije pri odzivanju na svetovne izzive. Preoblikovalna moč širitvenega procesa vodi k daljnosežnim političnim in gospodarskim reformam v državah širitve, kar koristi tudi celotni Uniji.

(6)

Evropski svet je Islandiji, Črni gori, Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Turčiji in Srbiji dodelil status države kandidatke. Potrdil je evropsko perspektivo Zahodnega Balkana. Brez poseganja v stališča o statusu ali katero koli prihodnjo odločitev, ki jo bo sprejel Evropski svet ali Svet, se lahko tiste upravičenke, za katere velja taka evropska perspektiva in ki nimajo dodeljenega statusa države kandidatke, štejejo za potencialne kandidatke le za namen te uredbe. Finančno pomoč na podlagi te uredbe bi bilo treba dodeliti vsem upravičenkam iz Priloge I.

(7)

Pomoč na podlagi te uredbe bi bilo treba zagotoviti v skladu z okvirom politike širitve, ki sta ga opredelila Evropski Svet in Svet, ter ob ustreznem upoštevanju sporočila o širitveni strategiji in poročil o napredku iz letnega širitvenega paketa Komisije ter zadevnih resolucij Evropskega parlamenta. Pomoč bi bilo treba zagotoviti tudi v skladu s sporazumi, ki jih je Unija sklenila z upravičenkami iz Priloge I, ter v skladu z evropskimi partnerstvi in partnerstvi za pristop. Pomoč bi bilo treba osredotočiti predvsem na izbrano število področij politike, ki bodo upravičenkam iz Priloge I pomagala pri okrepitvi demokratičnih institucij in pravne države, reformiranju sodstva in javne uprave, spoštovanju temeljnih pravic ter spodbujanju enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacije. S pomočjo bi bilo treba še naprej podpirati njihova prizadevanja za pospeševanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, vključno z izvajanjem makroregionalnih strategij Unije. Pospešiti bi bilo treba tudi njihov gospodarski in družbeni razvoj ter tako podpreti program pametne, trajnostne in vključujoče rasti s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, da bi dosegli cilje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020) in postopno uskladitev s københavnskimi merili. Okrepiti bi bilo treba usklajenost med finančno pomočjo in skupnim napredkom, doseženim pri izvajanju predpristopne strategije.

(8)

Da bi upoštevali spremembe v okviru politike širitve ali pomemben razvoj dogodkov v upravičenkah iz Priloge I, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejeme akte v zvezi s spreminjanjem in posodabljanjem tematskih prednostnih nalog pri zagotavljanju pomoči iz Priloge II. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(9)

Krepitev pravne države, vključno z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu, in dobro upravljanje, vključno z reformo javne uprave, ostajata ključna izziva v večini upravičenk iz Priloge I in sta bistveni za njihovo približevanje Uniji, pozneje pa za prevzem vseh obveznosti članstva v Uniji. Glede na dolgoročni značaj reform na teh področjih in dejstvo, da je treba doseči rezultate, bi se bilo treba s finančno pomočjo na podlagi te uredbe čim prej odzvati na zahteve, ki so naložene upravičenkam iz Priloge I.

(10)

Upravičenke iz Priloge I morajo biti bolje pripravljene, da se odzovejo na svetovne izzive, kot so trajnostni razvoj in podnebne spremembe, ter usklajene s prizadevanji Unije za obravnavanje teh vprašanj. Pomoč Unije na podlagi te uredbe bi morala prispevati tudi k uresničitvi cilja glede povečanja deleža proračuna Unije za podnebje na vsaj 20 %.

(11)	Unija bi morala v korist vseh upravičenk iz Priloge I na podlagi izkušenj svojih držav članic zagotoviti tudi podporo pri tranziciji na poti k pristopu. To sodelovanje bi moralo biti namenjeno predvsem izmenjavi izkušenj, ki so jih države članice pridobile v procesu reform.

(12)

Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, usklajenost in dopolnjevanje svoje pomoči, zlasti z rednimi posvetovanji in pogostimi izmenjavami informacij v različnih fazah cikla zagotavljanja pomoči. Sprejeti bi bilo treba potrebne ukrepe za izboljšanje usklajevanja in dopolnjevanja z drugimi donatorji, tudi z rednimi posvetovanji. Civilna družba bi morala imeti večjo vlogo v programih, ki jih izvajajo vladni organi, pa tudi kot neposredna prejemnica pomoči Unije.

(13)

Komisija bi morala za čas trajanja večletnega finančnega okvira Unije za obdobje od 2014 do 2020 pripraviti okvirne strateške dokumente, v katerih bi v sodelovanju z upravičenkami iz Priloge I na podlagi njihovih posebnih potreb in širitvenega načrta ter v skladu s splošnimi in posebnimi cilji iz te uredbe in ob upoštevanju ustreznih nacionalnih strategij opredelila prednostne ukrepe za uresničevanje ciljev na ustreznih področjih politike, na katerih se bo zagotavljala pomoč na podlagi te uredbe. V strateških dokumentih bi bilo treba opredeliti tudi področja politike, na katerih se bo zagotavljala pomoč, in brez poseganja v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta določiti okvirne dodelitve sredstev Unije po področjih politike, razčlenjene po letih, vključno z oceno odhodkov povezanih s podnebjem. Zagotoviti bi bilo treba zadostno prožnost za odzivanje na nastajajoče potrebe in dajanje pobud za izboljšanje izvedbe. Strateški dokumenti bi morali zagotoviti usklajenost in povezanost s prizadevanji upravičenk iz Priloge I, kot se odražajo v njihovih nacionalnih proračunih, ter upoštevati podporo, zagotovljeno s strani drugih donatorjev. Zaradi upoštevanja notranjega in zunanjega razvoja bi bilo treba strateške dokumente ustrezno pregledati in revidirati.

(14)

V interesu Unije je, da upravičenkam iz Priloge I pomaga pri prizadevanjih za izvedbo reform z namenom, da postanejo članice Unije. Pomoč bi bilo treba upravljati tako, da bi bila trdno usmerjena v rezultate in bi dajala spodbudo tistim, ki so z učinkovitim izvajanjem predpristopne pomoči in napredkom pri izpolnjevanju meril za članstvo dokazali, da so zavezani reformam.

(15)

Pri zagotavljanju pomoči bi bilo treba še naprej uporabljati strukture in instrumente, ki so izkazali kot koristni v predpristopnem procesu. Prehod od neposrednega upravljanja predpristopnih sredstev s strani Komisije k posrednemu upravljanju s strani upravičenk iz Priloge I, bi moral biti postopen in v skladu z ustreznimi zmogljivostmi teh upravičenk. Komisija bi morala v skladu z načelom participativne demokracije v vsaki od upravičenk iz Priloge I spodbujati izvajanje parlamentarnega nadzora nad pomočjo, ki ji je zagotovljena.

(16)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila zadevajo strateške dokumente, programske dokumente in posebna pravila, ki vzpostavljajo takšne enotne pogoje, in bi jih bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Glede na naravo teh izvedbenih aktov, zlasti narave njihove politične usmeritve ali njihovih finančnih posledic, bi bilo treba za njihovo sprejetje načeloma uporabiti postopek pregleda, razen v primeru ukrepov majhnega finančnega obsega. Pri vzpostavljanju enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba upoštevati izkušnje, pridobljene z upravljanjem in izvajanjem dosedanje predpristopne pomoči. Te enotne pogoje bi bilo treba po potrebi spremeniti v skladu z novimi okoliščinami.

(17)	Odbor, ustanovljen na podlagi te uredbe, bi moral biti pristojen za pravne akte in zaveze na podlagi Uredbe (ES) st. 1085/2006 ter za izvajanje člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 389/2006 (6).

(18)

Ta uredba za celotno obdobje svoje uporabe določa finančna sredstva, ki v okviru letnega proračunskega postopka za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (7).

(19)

Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo uporabo razpoložljivih virov, da bi čim bolj povečala učinek zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti usklajenost in dopolnjevanje instrumentov Unije za zunanje delovanje ter ustvariti sinergije med IPA II, drugimi instrumenti Unije za financiranje zunanjega delovanja in drugimi politikami Unije. Prav tako bi se morali medsebojno dopolnjevati programi, zasnovani na podlagi instrumentov za financiranje zunanjega delovanja.

(20)	V Uredbi (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8)so določena skupna pravila in postopki za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja.

(21)

Ker cilja te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(22)

Primerno je, da se zagotovi gladek in neprekinjen prehod med instrumentom za predpistopno pomoč (IPA), vzpostavljenim z Uredbo (ES) št. 1085/2006, in IPA II ter da se uskladi obdobje uporabe te uredbe z obdobjem uporabe Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (9). Zato bi se ta uredba morala uporabljati od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Splošni cilj

Instrument za predpristopno pomoč za obdobje od 2014 do 2020 (v nadaljnjem besedilu: IPA II) je namenjen podpori upravičenkam iz Priloge I pri sprejemanju in izvajanju političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih, socialnih in gospodarskih reform, ki jih te upravičenke potrebujejo za spoštovanje vrednot Unije ter postopno usklajevanje s pravili, standardi, politikami in praksami Unije, da bi postale njene članice.

IPA II s takšno podporo prispeva k stabilnosti, varnosti in blaginji v upravičenkah iz Priloge I.

Člen 2

Posebni cilji

1. Pomoč na podlagi te uredbi je v skladu s potrebami posameznih upravičenk iz Priloge I in njihovimi lastnimi širitvenimi programi usmerjena v doseganje naslednjih posebnih ciljev:

(a)

podpora za politične reforme, med drugim s/z:

(i)	krepitvijo demokracije in njenih institucij, vključno z neodvisnim in učinkovitim sodstvom, ter pravne države, vključno z njenim izvajanjem;

(ii)

spodbujanjem in varstvom človekovih pravic in temeljnih svoboščin, doslednejšim spoštovanjem pravic pripadnikov manjšin, med drugim lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, spodbujanjem enakosti spolov, nediskriminacije in strpnosti ter svobode medijev in spoštovanjem kulturne raznolikosti;

(iii)

regionalnim sodelovanjem in dobrimi sosedskimi odnosi;

(iv)	spodbujanjem sprave, gradnje miru in ukrepov, ki krepijo zaupanje;

(v)	bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu;

(vi)	krepitvijo javne uprave in dobrega upravljanja na vseh ravneh;

(vii)

ukrepi za krepitev zmogljivosti za izboljšanje kazenskega pregona, upravljanja meja in izvajanja migracijske politike, vključno z upravljanjem migracijskih tokov;

(viii)

razvojem civilne družbe;

(ix)	izboljšanjem socialnega dialoga in krepitvijo zmogljivosti socialnih partnerjev;

(b)

podpora za gospodarski, socialni in teritorialni razvoj, z namenom pametne, trajnostne in vključujoče rasti, med drugim s/z:

(i)	doseganjem standardov Unije v gospodarstvu, vključno z delujočim tržnim gospodarstvom, ter fiskalnim in gospodarskim upravljanjem;

(ii)	gospodarskimi reformami, ki so potrebne za soočenje s konkurenčnim pritiskom in tržnimi silami v Uniji, hkrati pa prispevali k doseganju družbenih in okoljskih ciljev;

(iii)

pospeševanjem zaposlovanja in mobilnosti delovne sile, spodbujanjem ustvarjanja kakovostnih delovnih mest in razvijanjem človeškega kapitala;

(iv)	spodbujanjem socialnega in gospodarskega vključevanja, zlasti vključevanja manjšin in ogroženih skupin, med drugim invalidov, beguncev in razseljenih oseb;

(v)	spodbujanjem vključujočega in celovitega izobraževalnega sistema ter ohranjanjem kulturne dediščine;

(vi)	z razvojem fizičnega kapitala, vključno z izboljšanjem infrastrukture, in povezav z mrežami Unije in regionalnimi mrežami;

(vii)

s krepitvijo raziskav, tehnološkega razvoja in inovativnih zmogljivosti;

(c)

krepitev zmogljivosti upravičenk iz Priloge I na vseh ravneh za izpolnjevanje obveznosti, ki izvirajo iz članstva v Uniji, s podpiranjem postopnega usklajevanja s pravnim redom Unije ter njegovega sprejetja, izvajanja in uveljavljanja, vključno s pripravo na upravljanje strukturnih skladov Unije, kohezijskega sklada in evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja;

(d)	krepitev regionalnega povezovanja in teritorialnega sodelovanja, ki vključuje upravičenke iz Priloge I, države članice in po potrebi tretje države v okviru Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

2. Napredek pri doseganju posebnih ciljev iz odstavka 1 se spremlja in ocenjuje na podlagi vnaprej določenih, jasnih in preglednih ter merljivih kazalnikov, ki so po potrebi prilagojeni posamezni državi in med drugim zadevajo:

(a)

napredek na področju krepitve demokracije, pravne države ter neodvisnega in učinkovitega pravnega sistema, spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin in ranljivih skupin, krepitve temeljnih svoboščin, enakosti spolov in pravic žensk, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter sprave, dobrih sosedskih odnosov in vračanja beguncev, zlasti pri doseganju rezultatov na teh področjih;

(b)

napredek pri družbeno-gospodarskih in fiskalnih reformah ter pri odpravljanju strukturnih in makroekonomskih neravnotežij; trdnost in učinkovitost strategij družbenega in gospodarskega razvoja, napredovanje k pametni, trajnostni in vključujoči rasti ter uvajanje vključujočega in celovitega izobraževanja, kakovostnega usposabljanja in zaposlovanja, tudi z javnimi naložbami, ki jih podpira IPA II; napredek pri ustvarjanju spodbudnega poslovnega okolja;

(c)	napredek pri usklajevanju zakonodaje s pravni redom Unije, vključno z rezultati njenega izvajanja; napredek pri institucionalni reformi v zvezi z Unijo, vključno s prehodom na posredno upravljanje pomoči, zagotovljene na podlagi te uredbe;

(d)	napredek pri vzpostavljanju in krepitvi dobrega upravljanja, upravnih in institucionalnih zmogljivosti ter absorpcijsko sposobnostjo na vseh ravneh, vključno z ustreznimi človeškimi viri, potrebnimi za sprejetje in uveljavljanje zakonodaje, povezane s pravnim redom Unije;

(e)	pobude za regionalno in teritorialno sodelovanje ter razvoj trgovinskih tokov.

3. Kazalniki iz odstavka 2 se uporabljajo za spremljanje, ocenjevanje in pregledovanje uspešnosti, kakor je ustrezno. Izhodišče za ocenjevanje rezultatov pomoči v okviru IPA II so letna poročila Komisije iz člena 4. Ustrezni kazalniki uspešnosti so opredeljeni in navedeni v strateških dokumentih in programih iz člena 6 oziroma 7, določijo pa se tako, da je mogoče objektivno ocenjevati napredek v določenih obdobjih, po potrebi pa tudi po posameznih programih.

Člen 3

Področja politike

1. Pomoč na podlagi te uredbe v glavnem zadeva naslednja področja politike:

(a)	reforme v pripravah na članstvo v Uniji in s tem povezana vzpostavitev institucij in krepitev zmogljivosti;

(b)	družbeno-gospodarski in regionalni razvoj;

(c)	zaposlovanje, socialne politike, izobraževanje, spodbujanje enakosti spolov in razvoj človeških virov;

(d)	kmetijstvo in razvoj podeželja;

(e)	regionalno in teritorialno sodelovanje.

2. Pomoč v okviru vseh področij politike iz odstavka 1 tega člena služi kot podpora upravičenkam iz Priloge I pri doseganju splošnih in posebnih ciljev iz členov 1 in 2, zlasti z reformami politike, približevanjem zakonodaje, krepitvijo zmogljivosti in naložbami.

Posebno pozornost se po potrebi nameni dobremu upravljanju, pravni državi ter boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

3. Pomoč v okviru področij politike iz točk od (b) do (e) odstavka 1 lahko vključuje financiranje tistih vrst dejavnosti, ki so določene v Uredbi (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11), Uredbi (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12), Uredbi (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13), Uredbi (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14) ter Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

4. S pomočjo v okviru področja politike iz točke (e) odstavka 1 se lahko financirajo zlasti večdržavni ali horizontalni ukrepi, pa tudi čezmejni, transnacionalni in medregionalni ukrepi sodelovanja.

Člen 4

Okvir pomoči

1. Pomoč na podlagi te uredbe se zagotovi v skladu z okvirom politike širitve, ki sta ga opredelila Evropski Svet in Svet, ter ob ustreznem upoštevanju sporočila o strategiji širitve in poročil o napredku iz letnega širitvenega paketa Komisije ter ustreznih resolucij Evropskega parlamenta. Komisija zagotovi skladnost med pomočjo in okvirom politike širitve.

2. Pomoč je ciljno usmerjena in prilagojena razmeram v posameznih upravičenkah iz Priloge I, pri čemer se upošteva, kaj vse morajo posamezne upravičenke še storiti, da bi izpolnile merila za članstvo, in kakšne so njihove zmogljivosti. Pomoč se razlikuje po obsegu in intenzivnosti glede na potrebe, zavezanost reformam in napredek pri izvajanju teh reform. Glavni namen je pomagati upravičenkam iz Priloge I pri načrtovanju in izvajanju sektorskih reform. Sektorske politike in strategije morajo biti celovite in prispevati k doseganju posebnih ciljev iz člena 2(1).

3. Tematske prednostne naloge pri zagotavljanju pomoči glede na potrebe in zmogljivosti upravičenk iz Priloge I so v skladu s posebinimi cilji iz člena 2(1) navedene v Prilogi II. Posamezna tematska prednostna naloga lahko prispeva k doseganju več posebnih ciljev.

4. V skladu s posebnim ciljem iz točke (d) člena 2(1) je pomoč namenjena za podporo čezmejnemu sodelovanju, tako med upravičenkami iz Priloge I kot tudi med njimi in državami članicami ali državami v okviru evropskega instrumenta sosedstva, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 232/2014, da bi spodbujali dobre sosedske odnose, povezovanje z Unijo in družbeno-gospodarski razvoj. Tematske prednostne naloge pri zagotavljanju pomoči za teritorialno sodelovanje so določene v Prilogi III.

Člen 5

Skladnost, usklajenost in dopolnjevanje

1. Finančna pomoč na podlagi te uredbe je skladna s politikami Unije. Je v skladu s sporazumi, ki jih je Unija sklenila z upravičenkami iz Priloge I, upoštevane pa so tudi obveznosti iz večstranskih sporazumov, katerih pogodbenica je Unija.

2. Komisija skupaj z državami članicami prispeva k izvajanju zavez Unije, usmerjenih k večji preglednosti in odgovornosti pri zagotavljanju pomoči, vključno z javno objavo informacij o obsegu in dodeljevanju pomoči ter zagotavljanjem, da so podatki mednarodno primerljivi, lahko dostopni, na voljo drugim in objavljeni.

3. Komisija, države članice in Evropska investicijska banka (EIB) si skupaj prizadevajo zagotoviti usklajenost in preprečiti podvajanje med pomočjo, ki se zagotavlja na podlagi te uredbe, in drugo pomočjo, ki jo zagotavljajo Unija, države članice in EIB, med drugim tudi na rednih skupnih sestankih, ki so namenjeni usklajevanju pomoči.

4. Komisija, države članice in EIB zagotovijo usklajevanje svojih programov za pomoč v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativnega usklajevanja na področju zunanje pomoči ter za uskladitev politik in postopkov, zlasti mednarodnih načel o učinkovitosti pomoči, da se povečata uspešnost in učinkovitost pri zagotavljanju pomoči in prepreči dvojno financiranje. Usklajevanje vključuje redna posvetovanja in pogoste izmenjave informacij v različnih fazah cikla pomoči, zlasti na terenu, in je ključno za proces načrtovanja programov v državah članicah in Uniji.

5. Da se povečata uspešnost in učinkovitost pri zagotavljanju pomoči ter prepreči dvojno financiranje, Komisija skupaj z državami članicami sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev boljšega usklajevanja in dopolnjevanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami ter subjekti, kot so mednarodne finančne institucije, agencije Združenih narodov, skladi in programi ter donatorji, ki niso iz Unije.

6. Komisija pri pripravi, izvajanju in spremljanju pomoči na podlagi te uredbe načeloma ukrepa v partnerstvu z upravičenkami iz Priloge I. Partnerstvo po potrebi vključuje pristojne nacionalne in lokalne organe ter organizacije civilne družbe. Komisija spodbuja usklajevanje med zadevnimi zainteresiranimi stranmi.

Povečajo se zmogljivosti organizacij civilne družbe, po potrebi tudi kot neposrednih prejemnic pomoči.

NASLOV II

STRATEŠKO NAČRTOVANJE

Člen 6

Strateški dokumenti

1. Pomoč na podlagi te uredbe se zagotovi na podlagi državnih ali večdržavnih okvirnih strateških dokumentov (v nadaljnjem besedilu: strateški dokumenti), ki jih za čas trajanja večletnega finančnega okvira za obdobje od 2014 do 2020 Unije pripravi Komisija v partnerstvu z upravičenkami iz Priloge I.

2. V strateških dokumentih so opredeljeni prednostni ukrepi za doseganje ciljev na zadevnih področjih politike iz člena 3, za katere se na podlagi te uredbe zagotovi podpora v skladu s splošnimi in posebnimi cilji iz člena 1 oziroma 2. Strateški dokumenti se sprejmejo v skladu z okvirom za pomoč iz člena 4 in ob ustreznem upoštevanju zadevnih nacionalnih strategij.

3. Strateški dokumenti vključujejo okvirno dodelitev sredstev Unije po področjih politike, po potrebi razčlenjenih po letih, in omogočajo odzivanje na prihodnje potrebe, brez poseganja v možnost združevanja pomoči na različnih področjih politike. Strateški dokumenti vključujejo kazalnike za ocenjevanje napredka v zvezi z uresničitvijo ciljev, ki so določeni v njih.

4. Komisija vsako leto oceni izvajanje strateških dokumentov in njihovo nadaljnjo ustreznost glede na razvoj političnega okvira iz člena 4. Komisija seznani odbor iz člena 13(1) z rezultati tega ocenjevanja in lahko predlaga revizije strateških dokumentov iz tega člena in/ali programov in ukrepov iz člena 7(1), kot je ustrezno. Opravi se tudi vmesni pregled in po potrebi revizija navedenih strateških dokumentov.

5. Komisija sprejme strateške dokumente iz tega člena in z njimi povezane revizije v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014.

NASLOV III

IZVAJANJE

Člen 7

Načrtovanje programov

1. Pomoč Unije na podlagi te uredbe se izvaja neposredno, posredno ali z deljenim upravljanjem s programi in ukrepi iz členov 2 in 3 Uredbe (EU) št. 236/2014 ter v skladu s posebnimi pravili, ki določajo enotne pogoje za izvajanje te uredbe, zlasti v zvezi s strukturami in postopki upravljanja, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 13 te uredbe. Izvajanje praviloma poteka v obliki letnih ali večletnih programov, ki veljajo za eno ali več držav, pa tudi čezmejnih programov sodelovanja, ki so vzpostavljeni v skladu z strateškimi dokumenti iz člena 6 ter so jih oblikovale zadevne upravičenke iz Priloge I k tej uredbi in/ali Komisija, kot je ustrezno.

2. Pri vsakršnem načrtovanju ali pregledu programov, ki se izvede po objavi poročila o vmesnem pregledu iz člena 17 Uredbe (EU) št. 236/2014 (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vmesnem pregledu), se upoštevajo rezultati, ugotovitve in zaključki iz tega poročila.

Člen 8

Okvirni in dopolnilni sporazumi

1. Komisija in zadevne upravičenke iz Priloge I sklenejo okvirne sporazume o izvajanju pomoči.

2. Dopolnilni sporazumi v zvezi z izvajanjem pomoči se lahko po potrebi sklenejo med Komisijo in zadevnimi upravičenkami iz Priloge I ali njihovimi organi izvajanja.

Člen 9

Določbe o povezovanju med instrumenti

1. Komisija se lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah ter za zagotovitev usklajenosti in učinkovitosti financiranja Unije ali za spodbujanje regionalnega sodelovanja odloči, da razširi upravičenost programov in ukrepov iz člena 7(1) na države, teritorije in regije, ki sicer ne bi bili upravičeni do financiranja v skladu s členom 1, kadar ima program ali ukrep, ki naj bi se izvedel, globalni, regionalni ali čezmejni pomen.

2. Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) prispeva k programom ali ukrepom, vzpostavljenim na podlagi te uredbe, za čezmejno sodelovanje med upravičenkami iz Priloge I in državami članicami. Znesek prispevka iz ESRR se določi na podlagi člena 4 Uredbe (EU) št. 1299/2013. Za uporabo tega prispevka se uporablja ta uredba.

3. Kadar je ustrezno, lahko IPA II prispeva k programom ali ukrepom transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja, ki so vzpostavljeni in se izvajajo na podlagi Uredbe (EU) št. 1299/2013 ter v katerih sodelujejo upravičenke iz Priloge I k tej uredbi.

4. Kadar je ustrezno, lahko IPA II prispeva k programom ali ukrepom čezmejnega sodelovanja, ki so vzpostavljeni in se izvajajo na podlagi Uredbe (EU) št. 232/2014 ter v katerih sodelujejo upravičenke iz Priloge I k tej uredbi.

5. Kadar je ustrezno, lahko IPA II prispeva k programom ali ukrepom, ki so vzpostavljeni kot del makroregionalne strategije in v katerih sodelujejo upravičenke iz Priloge I.

NASLOV IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 10

Prenos pooblastila

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 11 v zvezi s spremembami Priloge II k tej uredbi. Po objavi poročila o vmesnem pregledu, in na podlagi priporočil iz tega poročila Komisija do 31. marca 2018 sprejme delegirani akt za spremembo Priloge II k tej uredbi.

Člen 11

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10 se prenese na Komisijo do 31. decembra 2020.

3. Pooblastilo iz člena 10 lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu členom 10, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 12

Sprejetje nadaljnjih izvedbenih pravil

Poleg pravil, določenih v Uredbi (EU) št. 236/2014, se v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014 sprejmejo posebna pravila, ki določajo enotne pogoje za izvajanje te uredbe.

Člen 13

Postopek v odboru

1. Ustanovi se Odbor za instrument za predpristopno pomoč (v nadaljnjem besedilu: Odbor IPA II), ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Odbor IPA II Komisiji pomaga pri vseh področjih politike iz člena 3. Odbor IPA II je pristojen za pravne akte in obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1085/2006 ter za izvajanje člena 3 Uredbe (ES) št. 389/2006.

Člen 14

Nagrada za uspešnost

1. V strateških dokumentih iz člena 6 se določi, da mora biti za nagrajevanje posameznih upravičenk iz Priloge I zagotovljen ustrezen znesek pomoči, in sicer za:

(a)	poseben napredek pri izpolnjevanju meril za članstvo in/ali

(b)	učinkovito izvajanje predpristopne pomoči, pri čemer se dosežejo posebno dobri rezultati glede posebnih ciljev, določenih v zadevnem strateškem dokumentu.

2. Če doseženi napredek in/ali rezultati upravičenk iz Priloge I ostajajo občutno pod dogovorjenimi ravnmi, določenimi v strateških dokumentih, Komisija sorazmerno prilagodi dodelitve v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(3) Uredbe (EU) št. 236/2014.

3. V ta namen se rezervira ustrezen znesek za nagrade iz odstavka 1 tega člena, ki se dodeli na podlagi ocene rezultatov in napredka po obdobju več let, vendar najpozneje leta 2017 oziroma leta 2020. Pri tem se upoštevajo kazalniki uspešnosti, kot so navedeni v členu 2(2) in natančneje opredeljeni v strateških dokumentih.

4. Pri okvirni dodelitvi sredstev Unije, določeni v strateških dokumentih iz člena 6, se upošteva možnost dodelitve ustreznih dodatnih sredstev na podlagi rezultatov in/ali napredka.

Člen 15

Finančna sredstva

1. Finančna sredstva za izvajanje te uredbe za obdobje od 2014 do 2020 znašajo 11 698 668 000 EUR v tekočih cenah. Do 4 % finančnih sredstev se dodelijo programom za čezmejno sodelovanje med upravičenkami iz Priloge I in državami članicami v skladu z njihovimi potrebami in prednostnimi nalogami.

2. Evropski parlament in Svet odobrita letne odobritve v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira za obdobje od 2014 do 2020.

3. V skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16), je iz različnih instrumentov za financiranje zunanjega delovanja, in sicer iz instrumenta razvojnega sodelovanja, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (17), evropskega instrumenta sosedstva, IPA II in instrumenta partnerstva, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (18) dodeljen okvirni znesek 1 680 000 000 EUR za ukrepe v zvezi z učno mobilnostjo v partnerske države ali iz njih, v smislu Uredbe (EU) št. 1288/2013, ter za sodelovanje in dialog o politikah z organi, institucijami in organizacijami iz teh držav. Za uporabo navedenih sredstev se uporablja Uredba (EU) št. 1288/2013.

Sredstva so na voljo v obliki dveh večletnih dodelitev, ki bosta zajemali prva štiri oziroma preostala tri leta. Dodelitev teh sredstev se odraža v načrtovanju večletnih okvirnih programov, predvidenih s to uredbo, v skladu z opredeljenimi potrebami in prednostnimi nalogami zadevnih držav. Dodelitvi se lahko v primeru nepredvidenih okoliščin večjih razsežnosti ali pomembnih političnih sprememb revidirata v skladu s prednostnimi nalogami za zunanje delovanje Unije.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. marca 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS

(1) UL C 11, 15.1.2013, str. 77.

(2) UL C 391, 18.12.2012, str. 110.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 11. marca 2014.

(4) Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (UL L 210, 31.7.2006, str. 82).

(5) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(6) Uredba Sveta (ES) št. 389/2006 z dne 27. februarja 2006 o oblikovanju instrumenta finančne podpore za spodbujanje gospodarskega razvoja turške skupnosti na Cipru in o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 2667/2000 o Evropski agenciji za obnovo (UL L 65, 7.3.2006, str. 5).

(7) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(8) Uredba (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja (glej stran 95 tega Uradnega lista).

(9) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(10) Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (glej stran 27 tega Uradnega lista).

(11) Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in posebnih določbah v zvezi s ciljem naložbe za rast in delovna mesta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 289).

(12) Uredba (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 281).

(13) Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470).

(14) Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju evropsko teritorialno sodelovanje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L 347, 20.12.2013, str. 259).

(15) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, p. 487).

(16) Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).

(17) Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014-2020 (glej stran 44 tega Uradnega lista).

(18) Uredba (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami (glej stran 77 tega Uradnega lista).

PRILOGA I

—

Albanija

—	Bosna in Hercegovina

—

Islandija

—	Kosovo (1)

—

Črna gora

—

Srbija

—

Turčija

—	Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

(1) To poimenovanje ne vpliva na stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

PRILOGA II

Tematske prednostne naloge pri zagotavljanju pomoči

Pomoč je lahko po potrebi namenjena naslednjim tematskim prednostnim nalogam:

(a)

skladnost z načelom dobre javne uprave in ekonomskega upravljanja. Cilji ukrepanja na tem področju so: krepitev javne uprave, tudi z izboljšanjem strokovnosti in depolitizacijo državne uprave, vključevanjem meritokratskih načel in zagotavljanjem ustreznih upravnih postopkov; izboljšanje zmogljivosti za krepitev makroekonomske stabilnosti ter podpiranje napredka na poti v delujoče tržno gospodarstvo, ki bo bolj konkurenčno; podpiranje vključevanja v večstranskem mehanizmu javnofinančnega nadzora Unije ter sistematičnega sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami glede temeljev gospodarske politike in krepitve upravljanja javnih financ;

(b)

čimprejšnja vzpostavitev in spodbujanje ustreznega delovanja institucij, potrebnih, da sezagotovi pravna država. Cilji ukrepanja na tem področju so: vzpostavitev neodvisnih, odgovornih in učinkovitih sodnih sistemov, vključno s preglednimi in meritokratskimi sistemi za zaposlovanje, ocenjevanje in napredovanje ter učinkovitimi disciplinskimi postopkiv v primeru kršitev; zagotovitev vzpostavitve trdnih sistemov za zaščito meja, upravljanje migracijskih tokov in zagotovitev azila tistim, ki ga potrebujejo; razvoj učinkovitih orodij za preprečevanje in odpravljanje organiziranega kriminala in korupcije; spodbujanje in zaščita človekovih pravic, pravic pripadnikov manjšin – tudi Romov ter lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev – ter temeljnih svoboščin, tudi svobode medijev;

(c)

izboljšanje zmogljivosti organizacij civilne družbe in organizacij socialnih partnerjev, med drugim tudi poklicnih združenj v upravičenkah iz Priloge I, ter spodbujanje povezovanja v mreže na vseh nivojih med organizacijami, ki imajo sedež v Uniji, in organizacijami upravičenk iz Priloge I na vseh ravneh, pri čemer se jim omogoča sodelovanje v plodovitem dialogu z javnostjo in akterji iz zasebnega sektorja;

(d)

naložbe v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje. Cilji ukrepanja na tem področju so: spodbujanje enakega dostopa do kakovostnega izobraževanja v zgodnjem otroštvu ter primarnega in sekundarnega izobraževanja; zmanjšanje osipa; prilagajanje sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja potrebam trga dela; izboljšanje kakovosti in ustreznosti visokega šolstva; boljše možnosti za vseživljenjsko učenje ter podpiranje naložb v infrastrukturo izobraževanja in usposabljanja, zlasti z namenom zmanjšanja razlik med regijami in spodbujanja izobraževanja brez razlikovanja;

(e)

spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile. Cilji ukrepanja na tem področju so: trajnostno vključevanje mladih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo, na trg dela, tudi z ukrepi za spodbujanje naložb v nova kakovostna delovna mesta; podporo vključevanju brezposelnih; in spodbujanje večje udeležbe vseh slabše zastopanih skupin na trgu dela. Druga ključna področja ukrepanja so podpora enakosti spolov, prilagajanje delavcev in podjetij spremembam, vzpostavitev trajnega socialnega dialoga ter posodobitev in krepitev institucij trga dela;

(f)

spodbujanje socialnega vključevanja in odpravljanje revščine. Cilji ukrepanja so: vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi, odpravljanje diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter izboljšanje dostopa do cenovno sprejemljivih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev, kot so zdravstveno varstvo in socialne storitve splošnega interesa, tudi s posodobitvijo sistemov socialne zaščite;

(g)

spodbujanje trajnostnega prometa in odpravljanje ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah, zlasti z naložbami v projekte z visoko evropsko dodano vrednostjo. Opredeljene naložbe bi morale biti razporejene glede na prispevek k mobilnosti, trajnostnosti, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, pomembnost povezav z državami članicami in skladnost z enotnim evropskim prometnim prostorom;

(h)	izboljšanje okolja zasebnega sektorja in konkurenčnosti podjetij, vključno s pametno specializacijo, kot ključnih spodbujevalcev rasti, ustvarjanja delovnih mest in kohezije. Projekti, ki izboljšujejo poslovno okolje, se obravnavajo prednostno;

(i)	krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, zlasti z izboljšanjem raziskovalne infrastrukture, ustreznim okoljem ter spodbujanjem povezovanja v mreže in sodelovanja;

(j)	prizadevanje za zanesljivo in varno preskrbo s hrano ter ohranjanje raznovrstnih in uspešno delujočih kmetijskih sistemov v dinamičnih podeželskih skupnostih in na deželi;

(k)	povečanje sposobnosti agroživilskega sektorja za obvladovanje pritiska konkurence in tržnih sil ter za postopno uskladitev s pravili in standardi Unije, in sicer ob uresničevanju gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev pri uravnoteženem teritorialnem razvoju podeželskih območij;

(l)

varovanje in izboljšanje kakovosti okolja, prizadevanje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečano odpornost na podnebne spremembe ter spodbujanje podnebnih ukrepov in obveščanje o tem. Financiranje v okviru IPA II spodbuja politike, ki podpirajo prehod v nizkoogljično gospodarstvo, ki je bolj gospodarno z viri, varnejše in bolj trajnostno;

(m)	spodbujanje ukrepov za spravo ter gradnjo miru in zaupanja.

PRILOGA III

Tematske prednostne naloge pri zagotavljanju pomoči za teritorialno sodelovanje

Pomoč za čezmejno sodelovanje je lahko po potrebi namenjena naslednjim tematskim prednostnim nalogam:

(a)

spodbujanje čezmejnega zaposlovanja, mobilnosti delovne sile ter socialne in kulturne vključenosti, med drugim s: povezovanjem čezmejnih trgov dela, vključno s čezmejno mobilnostjo; skupnimi lokalnimi pobudami za zaposlovanje; storitvami obveščanja in svetovanja ter skupnim usposabljanjem; enakostjo spolov; enakimi možnostmi; vključevanjem priseljenskih skupnosti in ranljivih skupin; z naložbami v javne zavode za zaposlovanje; ter podpiranjem naložb v javno zdravje in socialne storitve;

(b)

varovanje okolja in spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in ublažitve teh sprememb, preprečevanje in upravljanje tveganja, med drugim s: skupnimi ukrepi za varovanje okolja; spodbujanjem trajnostne rabe naravnih virov, učinkovite rabe virov, rabe obnovljivih virov energije ter prehoda v varno in trajnostno nizkoogljično gospodarstvo; pospeševanjem naložb za obvladovanje posebnih tveganj, zagotavljanjem pripravljenosti na nesreče ter razvojem sistemov obvladovanja nesreč in pripravljenosti na izredne dogodke;

(c)	spodbujanje trajnostnega prometa in izboljšanje javnih infrastruktur, med drugim z zmanjšanjem izoliranosti, in sicer z boljšim dostopom do prometnih, informacijskih in komunikacijskih omrežij in storitev, ter z naložbami v čezmejne sisteme in objekte za ravnanje z vodami, odpadki in energijo;

(d)	spodbujanje turizma ter kulturne in naravne dediščine;

(e)	naložbe v mlade, izobraževanje in spretnosti, med drugim z razvojem in izvajanjem skupnih programov na področju izobraževanja, poklicnega in drugega usposabljanja ter infrastrukture za podporo skupnim mladinskim dejavnostim;

(f)	spodbujanje lokalnega in regionalnega upravljanja ter krepitev načrtovalnih in upravnih zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov;

(g)	krepitev konkurenčnosti, poslovnega okolja ter razvoja malih in srednjih podjetij, trgovine in naložb, med drugim s spodbujanjem in podpiranjem podjetništva, zlasti malih in srednjih podjetij, ter z razvojem lokalnih čezmejnih trgov in internacionalizacijo;

(h)	pospeševanje raziskav, tehnološkega razvoja, naložb ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, med drugim s spodbujanjem skupne rabe človeških virov in objektov za raziskave in tehnološki razvoj.

Financiranje v okviru IPA II se po potrebi lahko nameni tudi za sodelovanje upravičenk iz Priloge I v programih transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja v okviru podpore ESRR za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ ter v programih čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva. V teh primerih je obseg pomoči določen v skladu z regulativnim okvirom ustreznega instrumenta (to je, bodisi ESRR ali evropskega instrumenta sosedstva).

Izjava Evropske komisije o strateškem dialogu z Evropskim parlamentom (1)

Evropska komisija bo na podlagi člena 14 PEU pred načrtovanjem Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) in po začetnem posvetovanju z zadevnimi upravičenci, kjer je to ustrezno, opravila strateški dialog z Evropskim parlamentom. Evropska komisija bo Evropskemu parlamentu predstavila zadevne razpoložljive programske dokumente s predvidenimi okvirnimi dodelitvami na državo/regijo ter – znotraj držav/regij – s prednostnimi nalogami, možnimi rezultati in okvirnimi prednostnimi dodelitvami za geografske programe ter izbiro načinov pomoči (2). Evropska komisija bo Evropskemu parlamentu predstavila zadevne razpoložljive programske dokumente s tematskimi prednostnimi nalogami, možnimi rezultati, izbiro načinov pomoči (2) in dodeljenimi finančnimi sredstvi za take v tematskih programih predvidene prednostne naloge. Evropska komisija bo upoštevala stališče Evropskega parlamenta o tej zadevi.

Evropska komisija bo opravila strateški dialog z Evropskim parlamentom pri pripravi vmesnega pregleda in pred vsako znatno spremembo programskih dokumentov v obdobju veljavnosti te uredbe.

Evropska komisija bo na poziv Evropskega parlamenta pojasnila, kje so se upoštevala stališča Evropskega parlamenta v programskih dokumentih, ter vse druge nadaljnje ukrepe na podlagi strateškega dialoga.

(1) Evropska komisija bo zastopana na ravni pristojnega komisarja.

(2) Kjer je to ustrezno.

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o financiranju horizontalnih programov za manjšine

Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropska komisija se strinjajo, da je treba člen 2(1)(a)(ii) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 231/2014 z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) razlagati, kot da dovoljuje financiranje programov, katerih cilj je spodbujanje spoštovanja in varstva manjšin v skladu s københavnskimi merili, kot je bila praksa v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA).

Izjava Evropske komisije o uporabi izvedbenih aktov in njihovih določb za izvajanje določenih pravil iz Uredbe št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta ter iz Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II)

Evropska komisija meni, da je namen pravil za izvajanje programov čezmejnega sodelovanja, kot so določena v Uredbi (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje, ter drugih natančnejših in podrobnejših izvedbenih pravil iz Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta in iz Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) dopolniti osnovni akt in bi zato morala imeti obliko delegiranih aktov, sprejetih na podlagi člena 290 PDEU. Evropska komisija ne bo nasprotovala sprejetju besedila, o katerem sta se dogovorila sozakonodajalca. Evropska komisija kljub temu opozarja, da je vprašanje razmejitve med členoma 290 in 291 PDEU trenutno v obravnavi Sodišča Evropske unije v zadevi o „biocidih“.

Izjava Evropskega parlamenta o ukinitvi pomoči, dodeljene v okviru finančnih instrumentov

Evropski parlament opozarja, da Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020, Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva, Uredba (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami ter Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) ne vsebujejo izrecne navedbe, da je pomoč mogoče ukiniti v primerih, kadar država upravičenka ne spoštuje osnovnih načel, razglašenih v posameznem instrumentu, ter zlasti načel demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic.

Evropski parlament meni, da bi vsaka ukinitev pomoči v okviru teh instrumentov spremenila celotno shemo finančne pomoči, dogovorjene v okviru rednega zakonodajnega postopka. Evropski parlament je kot sozakonodajalec in ena od dveh vej proračunskega organa zato pristojen, da v celoti izvaja svoje posebne pravice v zvezi s tem, če bi bilo treba sprejeti tako odločitev.

Izjava Evropskega parlamenta o upravičenkah, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II)

Evropski parlament ugotavlja, da se v celotnem besedilu Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) uporablja izraz „upravičenke iz Priloge I“. Evropski parlament meni, da se ta izraz uporablja za države.