28.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/6


IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 559/2012

z dne 26. junija 2012

o zaključku delnega vmesnega pregleda izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata (PET) s poreklom, med drugim, iz Indije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), ter zlasti členov 19 in 24 Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Predhodna preiskava in obstoječi izravnalni ukrepi

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2603/2000 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz polietilen tereftalata (PET) s poreklom, med drugim, iz Indije. Dokončne ugotovitve in sklepi pospešenega pregleda v skladu s členom 20 osnovne uredbe so navedeni v Uredbi Sveta (ES) št. 1645/2005 (3). Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 193/2007 (4) uvedel dokončno izravnalno dajatev za dodatno obdobje petih let. Izravnalni ukrepi so bili spremenjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1286/2008 (5) po delnem vmesnem pregledu (v nadaljnjem besedilu: zadnja preiskava v zvezi s pregledom). Izravnalni ukrepi vključujejo posebno dajatev. Stopnja dajatve se giblje med 0 EUR in 106,5 EUR/tono za poimensko navedene indijske proizvajalce s stopnjo preostale dajatve 69,4 EUR/tono, uvedene na uvoz vseh drugih proizvajalcev.

(2)

Po spremembi imena ene indijske družbe South Asian Petrochem Ltd je Komisija z Obvestilom 2010/C 335/07 (6) sklenila, da bi se protisubvencijske ugotovitve v zvezi s South Asian Petrochem Ltd morale uporabljati za Dhunseri Petrochem & Tea Limited.

1.2   Obstoječi protidampinški ukrepi

(3)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2604/2000 (7) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz PET s poreklom, med drugim, iz Indije. V skladu s členom 11(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (8) (v nadaljnjem besedilu: osnovna protidampinška uredba) je bil opravljen pregled v zvezi s South Asian Petrochem Ltd, katerega dokončne ugotovitve in sklepi so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 1646/2005 (9). Po pregledu zaradi izteka ukrepa je Svet z Uredbo (ES) št. 192/2007 (10) uvedel dokončno protidampinško dajatev za dodatno obdobje petih let. Protidampinški ukrepi so bili spremenjeni z Uredbo (ES) št. 1286/2008 po preiskavi v zvezi z delnim vmesnim pregledom. Ukrepi so bili določeni na ravni odprave škode in so vključevali posebne protidampinške dajatve. Stopnja dajatve je med 87,5 EUR in 200,9 EUR/tono za poimensko navedene indijske proizvajalce s stopnjo preostale dajatve 153,6 EUR/tono, uvedene na uvoz vseh drugih proizvajalcev (v nadaljnjem besedilu: trenutni protidampinški ukrepi).

(4)

Po spremembi imena ene indijske družbe, South Asian Petrochem Ltd, je Komisija z Obvestilom 2010/C 335/06 (11) sklenila, da bi se protidampinške ugotovitve v zvezi s South Asian Petrochem Ltd morale uporabljati za Dhunseri Petrochem & Tea Limited.

(5)

Komisija je s Sklepom 2005/697/ES (12) sprejela ponudbe o zavezi (v nadaljnjem besedilu: zaveza) South Asian Petrochem Ltd, v katerih je bila določena minimalna uvozna cena. Po spremembi imena je Komisija z Obvestilom 2010/C 335/05 (13) sklenila, da bi se zaveza, ki jo je ponudila South Asian Petrochem Ltd, morala uporabljati za Dhunseri Petrochem & Tea Limited.

1.3   Začetek delnega vmesnega pregleda

(6)

Zahtevek za delni vmesni pregled je v skladu s členom 19 osnovne uredbe vložila Dhunseri Petrochem & Tea Limited, indijski proizvajalec izvoznik PET (v nadaljnjem besedilu: vložnik). Zahtevek je bil po obsegu omejen na preiskavo subvencioniranja in vložnika. Vložnik je hkrati zahteval tudi pregled trenutnih protidampinških ukrepov. Preostale protidampinške in izravnalne dajatve veljajo za uvoz izdelkov, ki jih je proizvedel vložnik, vložnikovo prodajo v Unijo pa zajema zaveza.

(7)

Vložnik je predložil dokaze prima facie, da nadaljevanje ukrepa na sedanji ravni ni več potrebno za preprečevanje subvencioniranja, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Vložnik je zlasti predložil dokaze prima facie, ki kažejo, da se je njegov znesek subvencije zmanjšal precej pod stopnjo dajatve, ki se trenutno uporablja zanj. Do tega zmanjšanja splošne ravni subvencije je prišlo zlasti zaradi izteka njegovega statusa izvozno usmerjene enote (EOU). Shema EOU je z obsegom 13,5 % predstavljala veliko večino subvencij v višini 13,9 %, ki so bile ugotovljene med pospešenim pregledom.

(8)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da je zahtevek vseboval zadostne dokaze prima facie, in 2. aprila 2011 z Obvestilom 2011/C 102/08 (14) napovedala začetek delnega vmesnega pregleda (v nadaljnjem besedilu: sedanji pregled) v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Pregled je bil po obsegu omejen na preučitev subvencioniranja v zvezi z vložnikom.

1.4   Strani, ki jih preiskava zadeva

(9)

Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila vložnika, predstavnike države izvoznice in združenje proizvajalcev Unije. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(10)

Ena zainteresirana stran je zahtevala zaslišanje, ki ji je bilo odobreno.

(11)

Komisija je vložniku in vladi Indije (v nadaljnjem besedilu: VI) poslala vprašalnik, da bi dobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njeno preiskavo, ta pa sta izpolnjena vprašalnika vrnila v predpisanem roku.

(12)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev subvencioniranja. Komisija je opravila preveritvene obiske v prostorih vložnika v Kalkuti v Indiji ter v prostorih VI v New Delhiju (generalni direktorat za zunanjo trgovino in ministrstvo za trgovino) in Kalkuti (ministrstvo za trgovino in industrijo vlade Zahodne Bengalije).

1.5   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

(13)

Preiskava subvencioniranja je zajela obdobje od 1. aprila 2010 do 31. marca 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP).

1.6   Vzporedna protidampinška preiskava

(14)

Komisija je 2. aprila 2011 z Obvestilom 2011/C 102/09 (15) napovedala začetek delnega vmesnega pregleda trenutnih protidampinških ukrepov v skladu s členom 11(3) osnovne protidampinške uredbe, ki je po obsegu omejen na preiskavo dampinga v zvezi z vložnikom.

(15)

V vzporedni protidampinški preiskavi je bilo ugotovljeno, da spremembe niso trajne narave. Zato se je preiskava v zvezi s pregledom zaključila brez spremembe veljavnih ukrepov.

2.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Zadevni izdelek

(16)

Izdelek, ki se pregleduje, je PET z viskoznostjo 78 ml/g ali več, v skladu s standardom ISO 1628-5, ki se trenutno uvršča pod oznako KN 3907 60 20 in je s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

2.2   Podobni izdelek

(17)

Preiskava je pokazala, da je zadevni izdelek, proizveden v Indiji in prodan v Unijo, po fizikalnih in kemičnih lastnostih ter uporabi enak izdelku, proizvedenemu in prodanemu na domačem trgu v Indiji. Zato se sklene, da so izdelki, prodani na domačem trgu in izvoznih trgih, podobni izdelki v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

3.   REZULTATI PREISKAVE

3.1   Subvencioniranje

(18)

Na podlagi informacij, ki sta jih predložila VI in vložnik, ter izpolnjenih vprašalnikov Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

 

Državne sheme:

(a)

„Duty Entitlement Passbook Scheme“ – shema za preložitev plačila uvoznih dajatev (v nadaljnjem besedilu: DEPBS);

(b)

„Export Oriented Units“ – izvozno usmerjene enote (v nadaljnjem besedilu: EOU)/„Export Processing Zones“ – cone izvozne proizvodnje (v nadaljnjem besedilu: EPZ)/„Special Economic Zones“ – posebne ekonomske cone (v nadaljnjem besedilu: SEZ);

(c)

„Export Promotion Capital Goods Scheme“ – shema za podporo izvozu investicijskega blaga (v nadaljnjem besedilu: EPCGS);

(d)

„Focus Market Scheme“ – shema usmeritve v trg (v nadaljnjem besedilu: FMS);

(e)

„Export Credit Scheme“ – shema izvoznih kreditov (v nadaljnjem besedilu: ECS);

(f)

„Income Tax Exemption Scheme“ – shema oprostitve davka od dohodka (v nadaljnjem besedilu: ITES).

 

Regionalne sheme:

(g)

„West Bengal Incentive Scheme“ – shema spodbud Zahodne Bengalije (v nadaljnjem besedilu: WBIS).

(19)

Sheme od (a) do (d), navedene v uvodni izjavi 18, temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 (v nadaljnjem besedilu: Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju VI pooblašča za izdajanje poročil glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „Foreign Trade Policy“ – Zunanjetrgovinska politika (v nadaljnjem besedilu: FTP), ki jih Ministrstvo za trgovino izda vsakih pet let in jih redno posodablja. Na OPP tega primera se nanašata dva dokumenta FTP, tj. FTP 2004–2009 in FTP 2009–2014. Slednji je začel veljati avgusta 2009. Poleg tega VI postopke, ki urejajo FTP 2004–2009 in FTP 2009–2014, določa tudi v Priročniku o postopkih, Zvezek I (v nadaljnjem besedilu: HOP I 2004–2009 oziroma HOP I 2009–2014). Priročnik o postopkih se tudi redno posodablja.

(20)

Shema iz (e) temelji na oddelkih 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki „Reserve Bank of India“ – indijski centralni banki (v nadaljnjem besedilu: RBI) omogoča usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(21)

Shema iz (f) temelji na Zakonu o davku od dohodka iz leta 1961, ki se spreminja vsako leto z Zakonom o javnih financah.

(22)

Shemo iz (g) upravlja vlada Zahodne Bengalije, kakor je določeno v Poročilu oddelka za trgovino in industrijo št. 580-CI/H z dne 22. junija 1999, nazadnje zamenjanim s Poročilom št. 134-CI/O/Incentive/17/03/I z dne 24. marca 2004.

3.2   Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev (DEPBS)

(a)   Pravna podlaga

(23)

Shema DEPBS je podrobno opisana v odstavku 4.3 FTP 2004–2009 in FTP 2009–2014 ter poglavju 4 HOP I 2004–2009 in HOP I 2009–2014.

(b)   Upravičenost

(24)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(c)   Praktično izvajanje DEPBS

(25)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za dobropise DEPBS, ki so izračunani kot delež vrednosti izdelkov, izvoženih v okviru te sheme. Take stopnje DEPBS so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne. Stopnja DEPBS za zadevni izdelek v OPP trenutne preiskave je bila 8 % vrednosti FOB, z najvišjim dovoljenim zneskom 58 INR/kg. Zato največja ugodnost znaša 4,64 INR/kg.

(26)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. Ko pride do izvozne transakcije, mora izvoznik indijskim organom dati izjavo, s katero navaja, da izvoz poteka v okviru DEPBS. Za izvoz blaga indijski carinski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim vsebuje znesek dobropisa DEPBS, ki se dodeli za navedeno izvozno transakcijo. V trenutku izdaje izvozne odpremnice je izvozniku znana ugodnost, ki jo bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, VI ne more več odločati o dodelitvi dobropisa DEPBS. Zadevna stopnja DEPBS za izračun ugodnosti je tista, ki se je uporabljala v času dajanja izvozne izjave. Tako stopnje ugodnosti ni možno spreminjati za nazaj.

(27)

Ugotovljeno je bilo, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi dobropisi DEPBS po obračunskem načelu lahko knjižijo kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza. Takšni dobropisi se lahko uporabljajo za plačilo carinskih dajatev na poznejši uvoz kakršnega koli blaga, ki se uvaža neomejeno, razen investicijskega blaga. Blago, uvoženo s takimi dobropisi, se lahko proda na domačem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene. Dobropisi DEPBS se lahko prosto prenašajo in so veljavni v obdobju 24 mesecev od datuma izdaje.

(28)

Vloge za dobropise DEPBS se predložijo elektronsko in lahko zajemajo neomejeno število izvoznih transakcij. Dejansko za vloge za kredite DEPBS ni strogih rokov. Elektronski sistem, ki se uporablja za upravljanje DEPBS, avtomatično ne izključuje izvoznih transakcij izven rokov za oddajo vlog iz odstavka 4.47 HOP I 2004–2009 in HOP I 2009–2014. Kakor je jasno določeno v odstavku 9.3 HOP I 2004–2009 in HOP I 2009–2014, je vloge, prejete po izteku rokov za oddajo vlog, tudi vedno mogoče upoštevati ob uvedbi manjše kazenske takse (tj. 10 % upravičenega zneska).

(29)

Ugotovljeno je bilo, da je vložnik v OPP uporabljal to shemo.

(d)   Sklep o DEPBS

(30)

DEPBS zagotavlja subvencije v smislu točke 1(a)(ii) člena 3 in točke 2 člena 3 osnovne uredbe. Dobropis DEPBS je finančni prispevek VI, saj bo dobropis na koncu uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev, s čimer se bo zmanjšal prihodek VI od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis DEPBS za izvoznika pomeni ugodnost, ker izboljša njegovo likvidnost.

(31)

DEPBS je prav tako zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

(32)

Ta shema se ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu točke 1(a)(ii) člena 3 osnovne uredbe, kot je trdil vložnik. Ne izpolnjuje strogih predpisov iz točke (i) Priloge I, iz Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in iz Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, znesek dobropisa pa ni izračunan glede na dejansko porabljene vložke. Nadalje ne obstaja sistem ali postopek, ki bi potrdil, kateri vložki se porabijo v proizvodnem postopku izvoženega izdelka ter ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je končno tudi upravičen do ugodnosti DEPBS ne glede na to, ali sploh uvaža vložke. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi pokazal, da so bili uvoženi kakršni koli vložki. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje vložke nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot vložek, še vedno upravičeni do ugodnosti iz DEPBS.

(e)   Odprava DEPBS

(33)

DEPBS je bila z Javnim obvestilom št. 54 (RE-2010) /2009–2014 z dne 17. junija 2011 dokončno podaljšana za tri mesece, tj. do 30. septembra 2011. Ker pozneje ni bilo objavljeno nobeno nadaljnje podaljšanje, je bila DEPBS s 30. septembrom 2011 dejansko umaknjena. Posledično vložnik po 30. septembru 2011 ne bo imel nobene ugodnosti od te sheme. Zato je bilo treba preveriti, ali bi bilo v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe treba uvesti ukrepe proti tej shemi.

(34)

V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je vložnik prejel podobne ugodnosti iz vzporedne sheme „povračila dajatev“. Stopnja povračila dajatev za PET je bila 5,5 % vrednosti FOB, z najvišjim dovoljenim zneskom 5,50 INR/kg. Vendar se shema „povračila dajatev“ ni uporabljala v OPP, zato ni mogoče izračunati zneska subvencije za to shemo.

(35)

Vložnik je trdil, da je shema povračila dajatev v skladu s „smernicami o porabi vložkov v proizvodnem procesu“ iz Priloge II k osnovni uredbi, zlasti z odstavkom I navedene priloge. Vendar je bilo podobno kot pri DEPBS ugotovljeno, da je stopnja povračila dajatev določena ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne.

(f)   Izračun zneska subvencije

(36)

V skladu s točko 2 člena 3 in členom 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V tem smislu se je štelo, da je ugodnost dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. V tem trenutku se lahko VI odpove carinam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu točke 1(a)(ii) člena 3 osnovne uredbe.

(37)

Na podlagi navedenega se šteje za ustrezno, da se ugodnosti iz DEPBS izračunajo kot vsota dobropisov, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru te sheme v OPP.

(38)

Kadar so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 7(1) osnovne uredbe odštete od tako ugotovljenih dobropisov, pri čemer so zneski subvencije postali števec.

(39)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije dodeljeni za skupni promet od izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(40)

Glede na navedeno stopnja subvencije, ugotovljena v OPP za vložnika v okviru te sheme, znaša 6,7 %.

3.3   Izvozno usmerjene enote (EOU)/Cone izvozne proizvodnje (EPZ)/Posebne ekonomske cone (SEZ)

(41)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da vložnik v OPP ni prejel nikakršnih ugodnosti iz EOU/EPZ/SEZ. Zato nadaljnja analiza teh shem v tej preiskavi ni bila potrebna.

3.4   Shema za podporo izvozu investicijskega blaga (EPCGS)

(a)   Pravna podlaga

(42)

EPCGS je podrobno opisana v poglavju 5 FTP 2004–2009 in FTP 2009–2014 ter poglavju 5 HOP I 2004–2009 in HOP I 2009–2014.

(b)   Upravičenost

(43)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, ki so povezani s podpornimi proizvajalci in izvajalci storitev.

(c)   Praktično izvajanje

(44)

Na podlagi pogoja obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in rabljenega investicijskega blaga, starega do deset let) po znižani stopnji dajatve. V ta namen izda VI po vložitvi zahtevka in plačilu pristojbine dovoljenje EPCGS. Shema določa znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 % za vso investicijsko blago, uvoženo v okviru te sheme. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza se mora uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju. V skladu s FTP 2009–2014 se investicijsko blago lahko uvaža po ničelni stopnji dajatve v okviru EPCGS, vendar je v tem primeru čas za izpolnitev obveznosti izvoza krajši.

(45)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko investicijsko blago nabavlja tudi na domačem trgu. V takem primeru lahko domači proizvajalec investicijskega blaga izkoristi ugodnost dajatev prostega uvoza sestavnih delov, potrebnih za proizvodnjo takega investicijskega blaga. Domači proizvajalec pa lahko zahteva tudi ugodnost predvidenega izvoza glede na dobavo investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(46)

Ugotovljeno je bilo, da je vložnik v OPP uporabljal to shemo.

(d)   Sklep o EPCGS

(47)

EPCGS zagotavlja subvencije v smislu točke 1(a)(ii) člena 3 in točke 2 člena 3 osnovne uredbe. Znižanje dajatve predstavlja finančni prispevek VI, ker ta koncesija zmanjša prihodek VI od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve pomeni ugodnost za izvoznika, saj ob uvozu privarčevane dajatve izboljšajo likvidnost družbe.

(48)

EPCGS je poleg tega zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez zaveze za izvoz. Zato velja za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe. Vložnik je trdil, da se subvencije EPCGS v zvezi z nabavo investicijskega blaga ne bi smele več obravnavati kot pogojene z opravljenim izvozom, kadar je bila obveznost izvoza že izpolnjena pred OPP. Zato se ne bi smele obravnavati kot specifične subvencije in se proti njim ne bi smeli uvesti izravnalni ukrepi. Vendar je to trditev treba zavrniti. Poudariti je treba, da je bila sama subvencija pogojena z opravljenim izvozom, tj. ne bi bila podeljena, če družba ne bi sprejela določene obveznosti izvoza.

(49)

EPCGS se ne more šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu točke 1(a)(ii) člena 3 osnovne uredbe. Takšni dovoljeni sistemi iz točke (i) Priloge I k osnovni uredbi ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne porabi pri proizvodnji izvoznih izdelkov.

(e)   Izračun zneska subvencije

(50)

Znesek subvencije je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago med obdobjem, ki odraža običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji, tj. 18,93 let. Da bi se odrazila polna vrednost ugodnosti skozi čas, so bile temu znesku dodane obresti. V ta namen se je za primerno štela komercialna obrestna mera za posojila v lokalni valuti v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(51)

Ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom, je bil v skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe ta znesek subvencije dodeljen na izvozni promet v OPP kot ustrezen imenovalec.

(52)

Ugotovljena stopnja subvencije za to shemo za vložnika v OPP znaša 0,6 %.

3.5   Shema usmeritve v trg (FMS)

(a)   Pravna podlaga

(53)

FMS je podrobno opisana v odstavkih od 3.9.1 do 3.9.2.2 FTP 2004–2009 in odstavkih od 3.14.1 do 3.14.3 FTP 2009–2014 ter v odstavkih 3.20 do 3.20.3 HOP I 2004–2009 in odstavkih 3.8 do 3.8.2 HOP I 2009–2014.

(b)   Upravičenost

(54)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(c)   Praktično izvajanje

(55)

V okviru te sheme je izvoz vseh izdelkov v države, navedene v Dodatku 37(C) k HOP I 2004–2009 in HOP I 2009–2014, upravičen do dobropisa za dajatve v višini 2,5 % vrednosti FOB izdelkov, izvoženih po tej shemi. Nekatere izvozne dejavnosti so izključene iz te sheme, npr. izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in prihodek od izvoza enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enotah. Iz sheme so izključene tudi nekatere vrste izdelkov, npr. diamanti, plemenite kovine, rude, žita, sladkor in naftni derivati.

(56)

Dobropisi za dajatve iz sheme FMS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje zadevnega certifikata o upravičenosti do dobropisa. Lahko se uporabljajo za plačilo carin na poznejši uvoz kakršnih koli vložkov ali blaga, vključno z investicijskim blagom.

(57)

Certifikat o upravičenosti do dobropisa po opravljenem izvozu ali odpremi blaga izda pristanišče, iz katerega je bil opravljen izvoz. Dokler vložnik organom zagotavlja izvode vse ustrezne izvozne dokumentacije (npr. izvoznega naloga, računov, odpremnic, bančnih potrdil o realizaciji), VI nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za dajatve.

(58)

Ugotovljeno je bilo, da je vložnik v OPP uporabljal to shemo.

(d)   Sklep o FMS

(59)

FMS zagotavlja subvencije v smislu točke 1(a)(ii) člena 3 in točke 2 člena 3 osnovne uredbe. Dobropis za dajatve FMS je finančni prispevek VI, ker bo ta dobropis naknadno uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev in se bo zato zmanjšal prihodek VI od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis za dajatve FMS zagotavlja ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost.

(60)

FMS je prav tako zakonsko pogojena z opravljenim izvozom in zato specifična, proti njej pa se lahko v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(61)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu točke 1(a)(ii) člena 3 osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, znesek dobropisa pa ni izračunan glede na dejansko porabljene vložke. Na voljo ni sistema ali postopka za ugotavljanje, kateri vložki so porabljeni v proizvodnem postopku izvoženega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je upravičen do ugodnosti FMS ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli vložke. Za dodelitev ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi pokazal, da so bili uvoženi kakršni koli vložki. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje vložke nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot vložek, upravičeni do ugodnosti iz FMS. Poleg tega lahko izvoznik uporabi dobropise za dajatve FMS za uvoz investicijskega blaga, čeprav investicijsko blago ni zajeto v področje uporabe dovoljenih sistemov povračil dajatev, kakor je določeno v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ker se to blago ne porabi v proizvodnji izvoženih izdelkov.

(e)   Izračun zneska subvencije

(62)

Znesek subvencij, proti katerim je mogoče uvesti izravnalne ukrepe, je bil izračunan na podlagi ugodnosti za prejemnika, ki je bila ugotovljena v OPP, kakor jo je vložnik knjižil po načelu nastanka poslovnega dogodka kot prihodek v fazi izvozne transakcije. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za prihodke od izvoza v OPP kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(63)

Ugotovljena stopnja subvencije za to shemo v OPP za vložnika znaša manj kot 0,1 %.

3.6   Shema izvoznih kreditov (ECS)

(64)

Ugotovljeno je bilo, da je bil vložnik v OPP do 30. junija 2011 deležen ugodnosti preferencialne obrestne mere za financiranje njegovega izvoza. Pravna podlaga za to preferencialno obrestno mero je določena v RBI „Master Circular on Rupee/Foreign Currency Export Credit & Customer Services to Exporters DBOD No DIR. (Exp). BC 07/04.02.02/2009-10“, ki je naslovljena na vse komercialne banke v Indiji.

(65)

Pogoji ECS so bili 1. julija 2011 spremenjeni z RBI „Master Circular on Rupee / Foreign Currency Export Credit & Customer Services to Exporters DBOD No DIR. (Exp).BC.04/04.02.002/2011-12“. Spremenjeni pogoji vložniku niso dodelili nobene ugodnosti. V skladu s členom 15(1) osnovne uredbe se proti tej shemi ne bi smeli uvesti izravnalni ukrepi.

3.7   Shema oprostitve davka od dohodka (ITES)

(66)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da vložnik v OPP ni prejel nikakršnih ugodnosti iz sheme ITES. Zato nadaljnja analiza te sheme v tej preiskavi ni bila potrebna.

3.8   Shema spodbud Zahodne Bengalije 1999 (WBIS 1999)

(67)

Država Zahodna Bengalija upravičenim industrijskim podjetjem priznava spodbude v obliki številnih ugodnosti, vključno z odpustom prometnega davka in centralnega prometnega davka na prodajo končnega blaga, da bi spodbudila industrijski razvoj gospodarsko zaostalih območij te države.

(a)   Pravna podlaga

(68)

Ta shema, kot jo izvaja vlada Zahodne Bengalije (v nadaljnjem besedilu: VZB), je podrobno opisana v Poročilu št. 580-CI/H z dne 22. junija 1999 ministrstva za trgovino in industrijo VZB.

(b)   Upravičenost

(69)

Družbe, ki ustanavljajo nove industrijske obrate ali izvajajo veliko širitev obstoječega industrijskega obrata na zaostalih območjih, so upravičene do ugodnosti iz te sheme. Kljub temu pa obstaja izčrpni seznam industrij, ki do teh ugodnosti niso upravičene (negativni seznam industrij), kar družbam z nekaterih področij delovanja onemogoča koriščenje teh spodbud.

(c)   Praktično izvajanje

(70)

V okviru te sheme morajo družbe vlagati v zaostala območja. Ta območja, ki predstavljajo nekatere ozemeljske enote v Zahodni Bengaliji, so glede na gospodarski razvoj razdeljena na različne kategorije, hkrati pa obstajajo razvita območja, ki so iz uporabe teh shem spodbud izključena. Glavni merili za določitev višine spodbud sta velikost naložbe in območje, kjer ima družba sedež ali ga bo imela.

(d)   Sklep

(71)

Ta shema določa subvencije v smislu točke 1(a)(ii) člena 3 in točke 2 člena 3 osnovne uredbe. Pomeni finančni prispevek VZB, ker dodeljene spodbude, v tem primeru odpust prometnega davka in centralnega prometnega davka na prodajo končnega blaga, zmanjšajo prihodek od davka, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega te spodbude pomenijo ugodnost za družbo, saj izboljšajo njeno finančno stanje, ker sicer zapadli davki niso plačani.

(72)

Nadalje je ta shema regionalno specifična v smislu točke (a) prvega pododstavka člena 4(2) in člena 4(3) osnovne uredbe, ker je na voljo samo nekaterim družbam, ki so vlagale v nekatera geografska območja v pristojnosti zadevne države. Ni na voljo družbam zunaj teh območij, poleg tega pa je stopnja ugodnosti odvisna od zadevnega območja.

(73)

Proti WBIS 1999 se zato lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(e)   Izračun zneska subvencije

(74)

Znesek subvencije je bil izračunan na osnovi zneska prometnega davka in centralnega prometnega davka na prodajo končnega blaga, ki bi sicer v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zapadel v plačilo, vendar je v okviru te sheme ostal neplačan. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil znesek subvencije (števec) dodeljen na celotno prodajo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine. Stopnja subvencije je znašala 1,4 %.

3.9   Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi

(75)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določen v skladu z določbami osnovne uredbe, izražen ad valorem, za vložnika znaša 8,7 %. Ta znesek subvencij presega prag de minimis iz člena 14(5) osnovne uredbe.

(76)

Stopnje subvencioniranja, ugotovljene v trenutnem postopku za vložnika, so naslednje:

Sheme

DEPBS

EPCGS

FMS

WBIS

Skupaj

Dhunseri Petrochem & Tea Ltd

6,7 %

0,6 %

< 0,1 %

1,4 %

8,7 %

(77)

Zato se v skladu s členom 19 osnovne uredbe šteje, da se je subvencioniranje nadaljevalo v OPP.

3.10.   Trajna narava spremenjenih okoliščin glede subvencioniranja

(78)

V skladu s členom 19(4) osnovne uredbe se je preučilo tudi, ali bi se razumno lahko štelo, da so spremenjene okoliščine trajne narave.

(79)

Ugotovljeno je bilo, da je vložnik v OPP še naprej koristil subvencioniranje VI, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi VI. Nadalje je stopnja subvencioniranja, ugotovljena v sedanjem pregledu, nižja od stopnje, ugotovljene v zadnji preiskavi v zvezi s pregledom. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je dejansko prišlo do sprememb, kot trdi vložnik v uvodni izjavi 7. Vložnik v OPP dejansko ni več koristil ugodnosti sheme EOU, kakor je navedeno v uvodni izjavi 41.

(80)

Vendar je bilo ugotovljeno tudi, da je bila najpomembnejša shema, ki jo je vložnik uporabljal v OPP (tj. DEBPS), 30. septembra 2011 prekinjena in da vložnik trenutno uporablja drugo shemo, ki je ni uporabljal v OPP (tj. povračilo dajatev). Zato je očitno, da položaj, ki je prevladoval v OPP, ni trajne narave, saj se je medtem že znatno spremenil.

(81)

Zato se sklene, da bi bilo treba preiskavo v zvezi z delnim vmesnim pregledom zaključiti brez spremembe veljavnih izravnalnih ukrepov. Vložnik in druge zadevne strani so bili obveščeni o dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi se predlagal zaključek preiskave –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Delni vmesni pregled izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz polietilen tereftalata, ki se trenutno uvršča pod oznako KN 3907 60 20 s poreklom, med drugim, iz Indije, se zaključi brez spremembe veljavnih ukrepov.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 26. junija 2012

Za Svet

Predsednik

N. WAMMEN


(1)  UL L 188, 18.7.2009, str. 93.

(2)  UL L 301, 30.11.2000, str. 1.

(3)  UL L 266, 11.10.2005, str. 1.

(4)  UL L 59, 27.2.2007, str. 34.

(5)  UL L 340, 19.12.2008, str. 1.

(6)  UL C 335, 11.12.2010, str. 7.

(7)  UL L 301, 30.11.2000, str. 21.

(8)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(9)  UL L 266, 11.10.2005, str. 10.

(10)  UL L 59, 27.2.2007, str. 1.

(11)  UL C 335, 11.12.2010, str. 6.

(12)  UL L 266, 11.10.2005, str. 62.

(13)  UL C 335, 11.12.2010, str. 5.

(14)  UL C 102, 2.4.2011, str. 15.

(15)  UL C 102, 2.4.2011, str. 18.