20.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 364/68


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1888/2006

z dne 19. decembra 2006

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) (osnovna uredba) ter zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Začetek

(1)

Pritožbo o uvozu nekaterih vrst pripravljene in konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske je 13. februarja 2006 vložilo združenje Association Européenne des Transformateurs de Maïs Doux (AETMD, v nadaljevanju „pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru okrog 70 % celotne proizvodnje pripravljene ali konzervirane sladke koruze Skupnosti.

(2)

Pritožba je vsebovala dokaze o dampinškem uvozu zadevnega proizvoda in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Postopek se je začel 28. marca 2006 z objavo obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije  (2).

2.   Stranke v postopku

(4)

Komisija je o začetku protidampinškega postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in njihova združenja, združenja potrošnikov, predstavnike države izvoznice ter proizvajalce Skupnosti. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(5)

Glede na veliko število proizvajalcev izvoznikov, proizvajalcev in uvoznikov Skupnosti, vključenih v to preiskavo, je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(6)

Da bi Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorec, je proizvajalce izvoznike, proizvajalce in uvoznike Skupnosti ter predstavnike, ki nastopajo v njihovem imenu, pozvala, da se javijo in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih v zvezi z zadevnim izdelkom v 15 dneh od objave obvestila o začetku, kot je določeno v obvestilu o začetku.

(7)

Po pregledu predloženih informacij in glede na sorazmerno majhno število proizvajalcev in uvoznikov Skupnosti, pripravljenih za nadaljnje sodelovanje je bilo sklenjeno, da je vzorčenje potrebno le v zvezi z izvozniki. Komisija je izbrala vzorec štirih proizvajalcev izvoznikov.

(8)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasno ugotovitev dampinga, škode, ki je zaradi tega nastala in interesa Skupnosti. Komisija je zato poslala vprašalnike proizvajalcev izvoznikov, ki so bili vključeni v vzorec. V zvezi s proizvajalci in uvozniki Skupnosti je Komisija poslala vprašalnike vsem družbam, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, nato pa je bilo končno ugotovljeno, da vzorčenje ni potrebno. Komisija je vprašalnike poslala tudi vsem prodajalcem na drobno iz Skupnosti, ki so bili omenjeni v pritožbi, in združenjem potrošnikov.

(9)

Izpolnjene vprašalnike je predložilo pet proizvajalcev izvoznikov iz Tajske, šest proizvajalcev Skupnosti, nepovezan uvoznik iz Skupnosti in prodajalec na drobno iz Skupnosti. Svoje stališče so izrazili tudi tajski organi.

(10)

Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(a)

proizvajalci Skupnosti:

Bonduelle Conserve International SAS, Renescure, Francija,

Bonduelle Nagykoros Kft., Nagykoros, Madžarska,

Compagnie Générale de Conserve SICA SA, Theix, Francija,

Conserve Italia SCA, San Lazzaro di Savena, Italija;

(b)

proizvajalci izvozniki na Tajskem:

Malee Sampran Public Co., Ltd., Pathumthani,

Karn Corn Co., Ltd, Bangkok,

River Kwai International Food Industry Co., Ltd, Bangkok,

Sun Sweet Co., Ltd, Chiangmai.

(11)

Vsem zainteresiranim strankam, ki so zaprosile za zaslišanje in navedle posebne razloge, za zaslišanje, je bilo zaslišanje odobreno.

3.   Obdobje preiskave

(12)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Ob upoštevanju gibanj, pomembnih za oceno škode, je Komisija analizirala podatke za obdobje od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2005 („obravnavano obdobje“).

B.   ZADEVNI PROIZVOD IN PODOBNI PROIZVODI

1.   Zadevni proizvod

(13)

Zadevni proizvod je sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, običajno uvrščena pod oznako KN ex 2001 90 30, ter sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, običajno uvrščena pod oznako KN ex 2005 80 00, s poreklom iz Tajske.

(14)

Preiskava je pokazala, da imajo vse različne vrste zadevnega proizvoda, kljub razlikam pri konzerviranju, enake osnovne biološke in kemijske lastnosti ter se dejansko uporabljajo za iste namene.

2.   Podobni proizvod

(15)

Za sladko koruzo, ki jo v Skupnosti proizvaja in prodaja industrija Skupnosti, in sladko koruzo, proizvedeno in prodano na Tajskem, je bilo ugotovljeno, da imata dejansko enake fizikalne in kemijske lastnosti ter enako osnovno uporabo kot sladka koruza, proizvedena na Tajskem in prodana za izvoz v Skupnost. Zato se začasno šteje, da sta ta dva proizvoda podobna v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C.   DAMPING

1.   Vzorčenje

(16)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 5, je bilo vzorčenje v obvestilu o začetku predvideno za proizvajalce izvoznike na Tajskem. Skupaj je na vprašalnik za vzorčenje v roku odgovorilo in zagotovilo potrebne informacije 20 družb. Vendar ena od teh družb ni ne proizvajala ne izvažala zadevnega proizvoda, saj je bila domači trgovec in ne proizvajalec izvoznik, ter je zato ni bilo mogoče upoštevati pri določitvi vzorca. Razen tega tri družbe zadevnega proizvoda niso izvažale v Skupnost v obdobju preiskave. Skupaj se je 16 družb štelo za sodelujoče stranke.

(17)

Vzorec izvoznikov je bil izbran v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza iz Tajske v Skupnost, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(18)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe se je Komisija posvetovala s tajskimi organi in izvozniki o svoji nameri, da izbere vzorec štirih družb, ki predstavljajo 52 % izvoza zadevnega proizvoda iz Tajske v Skupnost. Tajski organi in nekateri izvozniki so nasprotovali izbranemu vzorcu in zahtevali, da mora vključevati več družb. Vendar je Komisija menila, da je za uresničitev najvišje mogoče ravni reprezentativnosti vzorca, ob upoštevanju rokov preiskave, primerno vključiti v vzorec le te štiri družbe, ker (i) to omogoča vključitev večjega obsega izvoza in ker (ii) je bila v času, ki je bil na voljo, izvedljiva preiskava teh štirih družb.

2.   Individualna preiskava

(19)

Družbe, ki niso bile izbrane v vzorec, so predložile zahteve za določitev individualnih stopenj dampinga. Vendar je zaradi številnih zahtev in velikega števila podjetij, vključenih v vzorec, prevladalo mnenje, da bi bile takšne individualne preiskave preobremenjujoče v smislu člena 17(3) osnovne uredbe in bi preprečile pravočasni zaključek preiskave. Zahteve za določitev individualnih stopenj dampinga so zato bile zavrnjene.

(20)

Ena od družb, ki ni bila izbrana v vzorec in je zahtevala določitev posameznih stopenj dampinga, je ugovarjala zavrnitvi individualne preiskave. Trdila je, da vzorčene družbe niso reprezentativne ker majhne družbe niso vključene v vzorec in vzorec ne odraža geografske razširjenosti družb na Tajskem. Ta družba je celo predložila v celoti izpolnjen vprašalnik v roku, navedenem v obvestilu o začetku. Kot je navedeno v uvodni izjavi (18), je bil vzorec obravnavan kot reprezentativen na podlagi obsega izvoza. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bilo temeljno merilo, ki se je upoštevalo pri izbiri vzorca v tej preiskavi, povezano z obsegom (tj. obsegom izvoza v Skupnost v primeru proizvajalcev izvoznikov) in ni temeljilo na nadomestnem merilu iz člena 17(1) osnovne uredbe, tj. uporaba vzorca, ki je statistično utemeljen na osnovi informacij, ki so dostopne v času izbora. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi (18), ni bilo mogoče preiskati več družb, ker bi to preveč obremenilo preiskavo in bi preprečilo pravočasen zaključek preiskave. V teh okoliščinah je bila zahteva družbe po individualni preiskavi zavrnjena.

3.   Normalna vrednost

(21)

Za določitev normalne vrednosti je Komisija za vsakega proizvajalca izvoznika najprej določila, ali je njegova skupna domača prodaja podobnega proizvoda reprezentativna v primerjavi z njegovim celotnim izvozom v Skupnost. V skladu s prvim stavkom člena 2(2) osnovne uredbe je bilo ugotovljeno, da je domača prodaja podobnega proizvoda reprezentativna le za eno vzorčeno družbo, saj je obseg domače prodaje te družbe presegel 5 % njenega celotnega izvoza v Skupnost.

(22)

Komisija je potem za to družbo opredelila vrste podobnega proizvoda, prodane na domačem trgu, ki so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost. Za vsako od teh vrst je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste proizvoda je bila dovolj reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje te vrste v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste proizvoda, izvoženega v Skupnost.

(23)

Komisija je potem proučila, ali se za domačo prodajo vsake vrste zadevnega proizvoda, prodanega na domačem trgu v reprezentativnih količinah, lahko šteje, da se je izvajala v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da je bil ugotovljen delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam za vsako izvoženo vrsto proizvoda.

(24)

Za tiste vrste proizvodov, pri katerih je obseg prodaje proizvoda na domačem trgu po neto prodajni ceni, enaki izračunanim proizvodnim stroškom ali višji od njih, predstavljal več kot 80 % in za katere je bila tehtana povprečna prodajna cena enaka proizvodnim stroškom ali višja od njih, je bila normalna vrednost za vrsto proizvoda izračunana kot tehtano povprečje vseh domačih prodajnih cen zadevne vrste proizvoda, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne.

(25)

Za tiste vrste proizvodov, za katere vsaj 10 %, vendar ne več kot 80 % obsega prodaje na domačem trgu ni bilo nižjih od proizvodnih stroškov, je bila normalna vrednost za vrsto proizvoda izračunana kot tehtano povprečje le tistih domačih prodajnih cen zadevne vrste proizvoda, ki so bile enake proizvodnim stroškom ali višje od njih.

(26)

Za tiste vrste proizvodov, pri katerih manj kot 10 % obsega prodaje na domačem trgu ni bilo nižjih od proizvodnih stroškov, se je štelo, da se prodaja zadevne vrste proizvoda ni izvajala v običajnem poteku trgovanja.

(27)

Za prodajo vrst proizvodov, ki ni bila opravljena v običajnem poteku trgovanja, in za vrste proizvodov, ki na domačem trgu niso bili prodani v reprezentativnih količinah, je bilo treba normalno vrednost računsko določiti. Za to družbo je bila normalna vrednost računsko določena za okrog 80 % obsega prodaje v Skupnost.

(28)

Za vrste proizvodov iz uvodne izjave 27 je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe tako, da se je proizvodnim stroškom za vsako vrsto proizvoda, ki se izvaža v Skupnost, dodal razumni znesek za prodajne, splošne in upravne stroške (stroške PSU) ter za dobiček. Na podlagi uvodnega stavka člena 2(6) osnovne uredbe je bil znesek PSU določen na osnovi stroškov PSU in dobička, ki jih je ustvarila družba pri domači prodaji podobnega proizvoda v običajnem poteku trgovine.

(29)

Za ostale tri vzorčene proizvajalce izvoznike je bilo treba normalno vrednost konstruirati na podlagi člena 2(3) osnovne uredbe, ker nobeden od njih ni imel reprezentativne domače prodaje. Za vse te proizvajalce izvoznike je bila normalna vrednost računsko določena tako, da se je proizvodnim stroškom za vsako vrsto proizvoda, ki se izvaža v Skupnost, dodal razumni znesek za prodajne, splošne in upravne stroške (stroške PSU) ter za dobiček, kar se po potrebi popravi, kot je dodatno razloženo v uvodni izjavi (32). Stroškov PSU in dobička ni bilo mogoče določiti na podlagi člena 2(6) osnovne uredbe, ker je le ena družba imela reprezentativno domačo prodajo.

(30)

Za dve družbi so bili stroški PSU in dobiček določeni na podlagi člena 2(6)(b), ker so ti izvozniki imeli reprezentativno prodajo proizvodov iste splošne kategorije v običajnem poteku trgovine (tj. drugi proizvodi v pločevinkah, vključno s proizvodi iz sadja in mlado koruzo v pločevinkah).

(31)

Za preostalo družbo so bili stroški PSU in dobiček določeni v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe na osnovi tehtanega povprečja stroškov PSU in dobička, ustvarjenih pri prodaji proizvodov enake splošne kategorije s strani družb z domačo prodajo teh proizvodov v običajnem poteku trgovine.

(32)

Po potrebi so bili sporočeni proizvodni stroški in stroški PSU popravljeni pred uporabo v preskusu običajnega poteka trgovine in pred računskim določanjem normalne vrednosti.

4.   Izvozna cena

(33)

Vsa prodaja zadevnih proizvajalcev izvoznikov je bila opravljena neposredno nepovezanim strankam v Skupnosti. Za to prodajo je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi dejansko plačanih cen ali cen, ki jih plačajo te neodvisne stranke v Skupnosti.

(34)

En izvoznik je kupil precejšen del zadevnega proizvoda, ki se prodaja v Skupnost. Zahtevalo se je, da je treba te nakupe obravnavati kot del cestninskega sistema, ki ga je vzpostavila družba. Vendar so kupljene končne proizvode pravzaprav v celoti proizvedli drugi neodvisni proizvajalci zadevnega proizvoda. V skladu s tem se je pri določanju stopnje dampinga upoštevala le prodaja lastne proizvodnje družbe v Skupnost.

5.   Primerjava

(35)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, ki vplivajo na primerljivost cen. Nadomestila za razlike v stroških prevoza, stroških čezmorskega prevoza in zavarovanja, stroških ravnanja, stroških natovarjanja in drugih tozadevnih stroških, stroških provizij in kredita ter bančnih stroških v zvezi s pretvorbo valut so bila dodeljena, če so bila primerna in utemeljena, ter po potrebi prilagojena.

(36)

Proizvajalca izvoznika, omenjena v uvodni izjavi (30), sta zahtevala prilagoditev zaradi razlik v ravni trgovanja v skladu s členom 2(10)(d)(i) in (ii) ali v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe. Ta proizvajalca izvoznika sta trdila, da se cene proizvodov z lastno blagovno znamko razlikujejo od cen proizvodov z blagovno znamko prodajalcev na drobno. Ker so se v Skupnost izvažali le proizvodi z blagovno znamko prodajalca na drobno, medtem ko je domača prodaja proizvodov splošne kategorije vključevala proizvode z lastno blagovno znamko in proizvode z blagovno znamko prodajalca, je bila izvedena prilagoditev v skladu s členom 2(10)(d) osnovne uredbe. Raven prilagoditve je bila ocenjena na podlagi odnosa stopenj dobička, dobljenih s strani industrije Skupnosti v zvezi s proizvodi z lastno blagovno znamko in v zvezi z vsemi proizvodi.

6.   Stopnja dampinga

(37)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile posamezne stopnje dampinga za vzorčene proizvajalce izvoznike določene na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno.

(38)

Na podlagi tega so vrednosti začasnih stopenj dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, naslednje:

Družba

Začasna stopnja dampinga

Karn Corn

4,3 %

Malee Sampran

17,5 %

River Kwai

15,0 %

Sun Sweet

11,2 %

(39)

Za sodelujoče družbe, ki niso bile izbrane v vzorec, je bila stopnja dampinga določena na osnovi tehtane povprečne stopnje dampinga družb, izbranih v vzorec, v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Ta tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena v odstotkih cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, znaša 13,2 %.

(40)

Za proizvajalce izvoznike, ki niso sodelovali, je bila stopnja dampinga določena na osnovi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je bila najprej določena raven sodelovanja. Primerjava med podatki Eurostata v zvezi z uvozom s poreklom iz Tajske in odgovori na vprašalnik za vzorčenje je pokazala, da je raven sodelovanja visoka (več kot 92 %). V skladu s tem in ker ni bilo dokazov, da imajo nesodelujoče družbe nižjo stopnjo dampinga, se je zdelo primerno, da se stopnja dampinga za ostale družbe, ki niso sodelovale v preiskavi, določi na ravni najvišje ugotovljene stopnje dampinga za družbe, vključene v vzorec. Ta pristop je v skladu s stalno prakso institucij Skupnosti in je bil tudi potreben, da se prepreči spodbuda za nesodelovanje. Zato je bila preostala stopnja dampinga izračunana na raven 17,5 %.

D.   ŠKODA

1.   Proizvodnja Skupnosti in industrija Skupnosti

(41)

Podoben proizvod proizvaja v Skupnosti 18 proizvajalcev. Proizvodnja teh 18 proizvajalcev Skupnosti se zato šteje za proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(42)

Od teh 18 proizvajalcev je skupaj šest proizvajalcev, ki so člani združenja pritožnika, izrazilo interes za sodelovanje v postopku v roku, določenem v obvestilu o začetku, in ustrezno sodelovalo pri preiskavi. Ugotovljeno je bilo, da teh šest proizvajalcev predstavlja večji delež celotne proizvodnje podobnega proizvoda v Skupnosti, v tem primeru približno 70 %. Teh šest sodelujočih proizvajalcev zato predstavlja industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe ter bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Skupnosti“. Preostalih 12 proizvajalcev Skupnosti bo v nadaljevanju imenovanih kot „drugi proizvajalci Skupnosti“. Nobeden od teh 12 drugih proizvajalcev Skupnosti ni nasprotoval pritožbi.

2.   Potrošnja Skupnosti

(43)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje lastne proizvodnje industrije Skupnosti, namenjene za trg Skupnosti, podatkov o obsegu uvoza na trg Skupnosti, ki jih je zagotovil Eurostat, in za druge proizvajalce Skupnosti na podlagi informacij iz kratkega vprašalnika za vzorčenje ali iz pritožbe.

(44)

V OP je bil trg Skupnosti za zadeven proizvod in podoben proizvod približno na enaki ravni kot leta 2002, tj. približno 330 000 ton. Potrošnja je bila v obravnavanem obdobju sorazmerno stabilna, razen leta 2004, ko je bila 5 % višja kot leta 2002 in 2003.

 

2002

2003

2004

OP

Skupna potrošnja ES (v tonah)

330 842

331 945

347 752

330 331

Indeks (2002 = 100)

100

100

105

100

Vir: preiskava, Eurostat, pritožba.

3.   Uvoz iz zadevne države

(a)   Obseg

(45)

Obseg uvoza zadevnega proizvoda iz zadevne države v Skupnost se je povečal za 87 % s približno 22 000 ton leta 2002 na približno 42 000 ton v OP. Leta 2003 se je povečal za 58 %, leta 2004 za dodatnih 40 odstotnih točk in se potem v OP zmanjšal za 11 odstotnih točk.

 

2002

2003

2004

OP

Obseg uvoza iz Tajske (v tonah)

22 465

35 483

44 435

41 973

Indeks (2002 = 100)

100

158

198

187

Tržni delež uvoza iz Tajske

6,8 %

10,7 %

12,8 %

12,7 %

Cena uvoza iz Tajske (v EUR/tono)

797

720

690

691

Indeks (2002 = 100)

100

90

87

87

Vir: Eurostat.

(b)   Tržni delež

(46)

Tržni delež, ki so ga imeli izvozniki v zadevni državi, se je med obravnavanim obdobjem povečal za približno 6 odstotnih točk, tj. s 6,8 % leta 2002 na 12,7 % v OP. Natančneje povedano so tajski izvozniki pridobili skoraj 4 odstotne točke leta 2003 in dodatni 2 odstotni točki leta 2004 ter se dejansko ustalili na tej ravni v OP.

(c)   Cene

(i)   Razvoj cen

(47)

Med letom 2002 in OP se je povprečna cena uvoženega zadevnega proizvoda s poreklom iz zadevne države znižala za 13 %. Natančneje so se cene zmanjšale za 10 % leta 2003 in dodatne 3 % leta 2004, preden so se ustalile na tej ceni (tj. na približno 690 EUR/tono) v OP.

(ii)   Nelojalno nižanje cen

(48)

Izvedena je bila primerjava cen za podobne vrste proizvodov med prodajnimi cenami proizvajalcev izvoznikov in industrije Skupnosti v Skupnosti. Zato je bila izvedena primerjava med cenami franko tovarna brez vseh rabatov in davkov industrije Skupnosti ter cenami CIF meja Skupnosti proizvajalcev izvoznikov zadevne države, ki so bile ustrezno prilagojene za konvencionalne dajatve, stroške raztovarjanja in carinjenja. Primerjava je pokazala, da je zadevni proizvod s poreklom iz zadevne države, ki se je prodajal v Skupnosti, nelojalno znižal cene industrije Skupnosti od 2 % do 10 % v OP, kar je bilo odvisno od zadevnega proizvajalca izvoznika, razen dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, za katera ni bilo ugotovljeno nelojalno nižanje cen. Kljub temu je bilo na podlagi obravnave glede na vrsto proizvoda ugotovljeno, da so bile v nekaterih primerih cene zadevnih proizvajalcev izvoznikov znatno nižje od zgornje povprečne stopnje nelojalno znižanih cen.

4.   Položaj industrije Skupnosti

(49)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je Komisija proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in pokazatelje, ki vplivajo na položaj industrije Skupnosti.

(50)

Za ta trg sta med drugim značilni dve prodajni poti, tj. prodaja z blagovno znamko proizvajalca in prodaja z blagovno znamko prodajalca na drobno. Prodaja po prvi poti običajno povzroči višje prodajne stroške, običajno za trženje in oglaševanje, ter zahteva tudi višje prodajne cene.

(51)

Preiskava je pokazala, da je bil celoten uvoz sodelujočih tajskih izvoznikov povezan s prodajno potjo z blagovno znamko prodajalca na drobno. Zdelo se je primerno, da se v analizi škode loči med prodajo industrije Skupnosti z lastno blagovno znamko in z znamko prodajalca na drobno, kadar je to pomembno, ker je konkurenca dampinškega uvoza najbolj izpostavljena podobnim izdelkom industrije Skupnosti, ki se prodajajo z blagovno znamko prodajalca na drobno. Takšna razlika se je uporabljala zlasti za določitev obsega prodaje, prodajnih cen in dobičkonosnosti. Vendar pa so zaradi popolnosti prikazani in pojasnjeni tudi skupni podatki (vključno z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno). Med OP je prodaja industrije Skupnosti z blagovno znamko prodajalca na drobno predstavljala približno 63 % celotne prodaje industrije Skupnosti (lastna blagovna znamka in blagovna znamka prodajalca na drobno).

(a)   Proizvodnja

(52)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je med obravnavanim obdobjem s približno 257 000 ton leta 2002 skoraj enakomerno zniževala. V OP je bila za 16 % nižja kot leta 2002. Natančneje se je zmanjšala za 6 % leta 2003, nekoliko povečala za 3 odstotne točke leta 2004 in se potem ponovno precej zmanjšala za 13 odstotnih točk v OP.

 

2002

2003

2004

OP

Proizvodnja (v tonah)

257 281

242 341

249 350

216 129

Indeks (2002 = 100)

100

94

97

84

Vir: preiskava.

(b)   Zmogljivost in stopnje izkoriščenosti zmogljivosti

(53)

Proizvodna zmogljivost je znašala približno 276 000 ton leta 2002 in približno 293 000 ton v OP. Natančneje se je proizvodna zmogljivost najprej povečala za 9 % leta 2003 in se potem zmanjšala za 3 odstotne točke leta 2004. V OP je ostala na tej ravni. Med letom 2002 in OP se je povečala za 6 %. Proizvodnja se je leta 2003 povečala zlasti zaradi povečanja zmogljivosti enega od proizvajalcev, ki je bilo namenjeno izpolnjevanju potreb trgov zunaj EU. To povečanje se je delno izravnalo leta 2004 z zaprtjem proizvodnje drugih proizvajalcev Skupnosti.

 

2002

2003

2004

OP

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

276 360

300 869

293 424

293 424

Indeks (2002 = 100)

100

109

106

106

Izkoriščenost zmogljivosti

93 %

81 %

85 %

74 %

Indeks (2002 = 100)

100

87

91

79

Vir: preiskava.

(54)

Izkoriščenost zmogljivosti je bila 93 % leta 2002. Leta 2003 se je zmanjšala na 81 % in se potem ponovno povečala na 85 % leta 2004, preden se je znatno zmanjšala na 74 % v OP. To zmanjšanje je posledica manjše proizvodnje in obsega prodaje, navedenega v uvodnih izjavah (52), (56) in (57).

(c)   Zaloge

(55)

Raven končnih zalog industrije Skupnosti se je povečala za 2 % leta 2003, za dodatnih 10 odstotnih točk leta 2004 in se potem zmanjšala za 14 odstotnih točk v OP. Med OP so zaloge industrije Skupnosti znašale približno 170 000 ton. Na splošno je bila raven zalog v OP zelo podobna ravni iz leta 2002. Kljub temu pa je treba opozoriti, da raven zaloge ni jasen kazalnik škode za to industrijo, ker je zanjo značilna proizvodnja po naročilu. Visoka raven zalog na koncu vsakega leta (približno 75 % letnega obsega proizvodnje) je povezana s tem, da se žetev in konzerviranje običajno končata oktobra vsako leto. Zaloga je zato blago za odpremo v obdobju od novembra do julija.

 

2002

2003

2004

OP

Končne zaloge (v tonah)

173 653

177 124

194 576

169 693

Indeks (2002 = 100)

100

102

112

98

Vir: preiskava.

(d)   Obseg prodaje

(56)

Obseg prodaje lastne proizvodnje industrije Skupnosti, ki je namenjena za blagovno znamko prodajalca na drobno, na trgu Skupnosti nepovezanim strankam se je najprej povečal za 4 % leta 2003, zmanjšal za 11 odstotnih točk leta 2004 in ostal na enaki ravni v OP. Med letom 2002 in OP se je takšna prodaja s približno 125 000 ton leta 2002 zmanjšala za približno 7 %.

 

2002

2003

2004

OP

Obseg prodaje ES (z blagovno znamko prodajalca na drobno) nepovezanim strankam (v tonah)

124 878

130 145

116 703

116 452

Indeks (2002 = 100)

100

104

93

93

Obseg prodaje ES (z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno) nepovezanim strankam (v tonah)

193 657

198 147

189 090

184 645

Indeks (2002 = 100)

100

102

98

95

Vir: preiskava.

(57)

Gibanje celotnega obsega prodaje (lastna blagovna znamka in blagovna znamka prodajalca na drobno) lastne proizvodnje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti nepovezanim strankam je bilo bolj ali manj podobno zgornjemu, le da je bilo nekoliko manj izrazito. Z začetne ravni približno 194 000 ton leta 2002 se je obseg takšne prodaje najprej povečal za 2 % leta 2003 ter se potem zmanjšal za 4 odstotne točke leta 2004 in za dodatne 3 odstotne točke v OP. Med letom 2002 in OP se je takšna prodaja zmanjšala za približno 5 %.

(e)   Tržni delež

(58)

Tržni delež, ki ga je imela industrija Skupnosti, se je povečal z 58,5 % leta 2002 na 59,7 % leta 2003 ter se potem nenadoma zmanjšal na 54,4 % leta 2004. Med OP se je nekoliko povečal na 55,9 %. V obravnavanem obdobju je industrija Skupnosti izgubila 2,6 odstotne točke tržnega deleža.

 

2002

2003

2004

OP

Tržni delež industrije Skupnosti (z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno)

58,5 %

59,7 %

54,4 %

55,9 %

Indeks (2002 = 100)

100

102

93

95

Vir: preiskava.

(f)   Rast

(59)

Med letom 2002 in OP, ko se potrošnja Skupnosti ni bistveno spreminjala, se je obseg prodaje industrije Skupnosti, ki je namenjena za blagovno znamko prodajalca na drobno, na trgu Skupnosti zmanjšal za približno 7 %, medtem ko se je obseg prodaje industrije Skupnosti, ki je namenjena za lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno, na trgu Skupnosti zmanjšal za približno 5 %. Med letom 2002 in OP je industrija Skupnosti izgubila približno 2,6 odstotne točke tržnega deleža, dampinški uvoz pa je pridobil približno 6 odstotnih točk tržnega deleža, kar ustreza povečanju prodaje na trgu Skupnosti za približno 20 000 ton. Zato se sklene, da industrija Skupnosti ni mogla izkoristiti rasti.

(g)   Zaposlovanje

(60)

Stopnja zaposlovanja v industriji Skupnosti se je najprej povečala za 9 % med letoma 2002 in 2003 ter potem zmanjšala za 11 odstotnih točk leta 2004 in še za 4 odstotne točke v OP. Na splošno se je zaposlovanje v industriji Skupnosti zmanjšalo za 6 % med letom 2002 in OP, tj. s približno 1 520 oseb na 1 420 oseb. Glede na manjši obseg prodaje, ki je razviden iz uvodnih izjav (56) in (57), je industrija Skupnosti morala odpustiti del delovne sile, da bi lahko ostala konkurenčna.

 

2002

2003

2004

OP

Zaposlovanje (osebe)

1 518

1 649

1 482

1 420

Indeks (2002 = 100)

100

109

98

94

Vir: preiskava.

(h)   Produktivnost

(61)

Produktivnost delovne sile industrije Skupnosti, merjena kot obseg proizvodnje (tone) na zaposlenega na leto, se je z začetne ravni 169 ton na zaposlenega najprej zmanjšala za 13 % leta 2003, se potem povečala za 12 odstotnih točk leta 2004 in se na koncu zmanjšala za 9 odstotnih točk v OP. Ta razvoj kaže na dejstvo, da je bilo zmanjšanje proizvodnje občutnejše od zmanjšanja delovne sile.

 

2002

2003

2004

OP

Produktivnost (v tonah na zaposlenega)

169

147

168

152

Indeks (2002 = 100)

100

87

99

90

Vir: preiskava.

(i)   Plače

(62)

Med letom 2002 in OP se je povprečna plača na zaposlenega povečala za 19 %. Natančneje se je povečala za 4 % leta 2003, za dodatnih 9 odstotnih točk leta 2004 in potem še za 6 odstotnih točk v OP. Zdi se, da so se plače leta 2004 in v OP povečale hitreje kot v povprečju. Razlog za to je naslednji, in sicer je na podatke dveh od največjih sodelujočih proizvajalcev vplivalo postopno opuščanje nacionalnega programa za subvencioniranje prispevkov za socialno varnost. Zato so bili stroški za socialno varnost med letoma 2002 in 2003 podcenjeni.

 

2002

2003

2004

OP

Letni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

22 283

23 141

25 152

26 585

Indeks (2002 = 100)

100

104

113

119

Vir: preiskava.

(j)   Dejavniki vpliva na prodajne cene

(63)

Cene na enoto za prodajo proizvodov industrije Skupnosti z blagovno znamko prodajalca na drobno nepovezanim strankam so se skoraj enakomerno zmanjševale v celotnem obravnavanem obdobju. Z ravni približno 1 050 EUR/tono leta 2002 so se zmanjšale za 4 % leta 2003 in za dodatnih 9 odstotnih točk leta 2004 ter se potem le malo povečale za 2 odstotni točki v OP, ko so dosegle raven 928 EUR/tono. Na splošno so se med letom 2002 in OP zmanjšale za 11 %.

 

2002

2003

2004

OP

Cena na enoto na trgu ES (z blagovno znamko prodajalca na drobno) (v EUR/tono)

1 047

1 010

914

928

Indeks (2002 = 100)

100

96

87

89

Cena na enoto na trgu ES (z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno) (v EUR/tono)

1 151

1 126

1 060

1 064

Indeks (2002 = 100)

100

98

92

92

Vir: preiskava.

(64)

Gibanje skupnih prodajnih cen (lastne blagovne znamke in blagovne znamke prodajalca na drobno) industrije Skupnosti na trgu Skupnosti za nepovezane stranke je bilo bolj ali manj podobno. Z ravni približno 1 150 EUR/tono leta 2002 so se najprej znižale za 2 % leta 2003 in za dodatnih 6 odstotnih točk leta 2004 ter ostale na približno tej ravni v OP. Raven prodajnih cen približno 1 060 EUR/tono je pomenila, da so bile 8 % nižje od prodajnih cen iz leta 2002.

(65)

Glede na obseg in stopnjo nelojalnega nižanja cen zadevnega uvoza je bil ta izvoz nedvomno eden od dejavnikov, ki je vplival na cene.

(k)   Dobičkonosnost in donosnost naložb

(66)

Med obravnavanim obdobjem se je dobičkonosnost prodaje proizvodov industrije Skupnosti z blagovno znamko prodajalca na drobno, izražena kot odstotek neto prodaje, zmanjšala s 17 % leta 2002 na približno 11 % leta 2003 ter potem na približno 5 % leta 2004 in približno 3 % v OP.

 

2002

2003

2004

OP

Dobičkonosnost prodaje ES nepovezanim strankam (z blagovno znamko prodajalca na drobno) (v % neto prodaje)

17,0 %

11,1 %

4,6 %

2,9 %

Indeks (2002 = 100)

100

66

27

17

Dobičkonosnost prodaje ES nepovezanim strankam (z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno) (v % neto prodaje)

21,4 %

17,3 %

13,6 %

10,7 %

Indeks (2002 = 100)

100

81

64

50

Donosnost naložb (z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno) (dobiček v % neto knjigovodske vrednosti naložb)

59,8 %

43,2 %

32,3 %

25,1 %

Indeks (2002 = 100)

100

72

54

42

Vir: preiskava.

(67)

Zmanjšala se je tudi dobičkonosnost prodaje proizvodov industrije Skupnosti z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno s približno 21 % leta 2002 na približno 17 % leta 2003 ter na približno 14 % leta 2004 in približno 11 % v OP. Zmanjšanje je torej manj izrazito kot zmanjšanje dobičkonosnosti za prodajo le z blagovno znamko prodajalca na drobno.

(68)

Donosnost naložb, izražena kot dobiček (za lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno) v odstotku čiste knjigovodske vrednosti naložb, je na splošno sledila zadnjemu gibanju dobičkonosnosti. Z ravni približno 60 % leta 2002 se je zmanjšala na približno 43 % leta 2003 in približno 32 % leta 2004, preden je dosegla raven približno 25 % v OP, kar pomeni, da se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 58 odstotnih točk.

(l)   Denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala

(69)

Neto denarni tok pri poslovanju je znašal približno 46 milijonov EUR leta 2002. Potem se je zmanjšal na približno 32 milijonov EUR leta 2003 in na 17 milijonov EUR, preden se je le malo dvignil na približno 22 milijonov EUR v OP. Noben od sodelujočih proizvajalcev Skupnosti ni navedel, da je imel težave pri zbiranju kapitala.

 

2002

2003

2004

OP

Denarni tok (z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno) (v 000 EUR)

46 113

31 750

17 057

22 051

Indeks (2002 = 100)

100

69

37

48

Vir: preiskava.

(m)   Naložbe

(70)

Letne naložbe industrije Skupnosti v proizvodnjo podobnega proizvoda so se zmanjšale za 55 % od leta 2002 do leta 2003, preden so se povečale za 18 % leta 2004 in dodatnih 13 % v OP. Na splošno so se naložbe v obravnavanem obdobju zmanjšale za 24 %. Razen v primeru enega od sodelujočih proizvajalcev Skupnosti, kot je navedeno v uvodni izjavi (53) zgoraj, so bile naložbe industrije Skupnosti namenjene vzdrževanju in obnovi obstoječe opreme in ne povečanju zmogljivosti.

 

2002

2003

2004

OP

Neto naložbe (v 000 EUR)

12 956

5 864

8 101

9 858

Indeks (2002 = 100)

100

45

63

76

Vir: preiskava.

(n)   Višina stopnje dampinga

(71)

Glede na obseg, tržni delež in cene uvoza iz zadevne države vpliv višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Skupnosti ni zanemarljiv.

(o)   Okrevanje od preteklega dampinga

(72)

Ker ni informacij o obstoju dampinga pred stanjem, ki se ocenjuje v tem postopku, se ta dejavnik šteje za nepomembnega.

5.   Sklep o škodi

(73)

Med letom 2002 in OP se je obseg dampinškega uvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz zadevne države skoraj podvojil in njegov delež na trgu Skupnosti se je povečal za približno 6 odstotnih točk. V obravnavanem obdobju so bile povprečne cene dampinškega uvoza stalno nižje od povprečnih cen industrije Skupnosti. Poleg tega so v OP cene uvoza iz zadevne države znatno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti. Razen za dva sodelujoča proizvajalca izvoznika so primerjave cen po posameznih modelih pokazale stopnjo nelojalno znižanih cen od 2 do 10 % v OP.

(74)

Med letom 2002 in OP se je pozitivno razvijalo le nekaj kazalnikov. Proizvodna zmogljivost se je povečala za 6 odstotnih točk in letni stroški dela so se povečali za približno 19 %. Vendar pa je iz uvodnih izjav (53) in (62) zgoraj razvidno, da za takšen neobičajen razvoj obstajajo posebni razlogi.

(75)

Nasprotno se je v obravnavanem obdobju jasno poslabšalo stanje industrije Skupnosti. Med letom 2002 in OP se je večina kazalnikov škode razvijala negativno, in sicer se je obseg proizvodnje zmanjšal za 16 %, stopnja izkoriščenosti je izgubila 19 odstotnih točk, obseg prodaje proizvodov industrije Skupnosti z blagovno znamko prodajalca na drobno se je zmanjšal za 7 %, obseg prodaje proizvodov industrije Skupnosti z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno se je zmanjšal za 5 %, industrija Skupnosti je izgubila 2,6 odstotne točke tržnega deleža, zaposlenost se je zmanjšala za 6 %, prodajna cena industrije Skupnosti (glede na blagovno znamko prodajalca na drobno ali vse blagovne znamke) se je zmanjšala za približno 10 %, naložbe so se zmanjšale za 24 %, dobičkonosnost prodaje proizvodov z blagovno znamko prodajalca na drobno se je zmanjšala s 17 % na približno 3 %, medtem ko se je dobičkonosnost prodaje proizvodov z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno zmanjšala z 21 % na približno 11 %, zmanjšala pa sta se tudi donosnost naložb in denarni tok.

(76)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

E.   VZROČNA ZVEZA

1.   Uvod

(77)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali je dampinški uvoz industriji Skupnosti povzročil takšno škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko prav tako povzročili škodo industriji Skupnosti, za zagotovitev, da se škoda, ki bi jo morda povzročili ti drugi dejavniki, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

2.   Učinek dampinškega uvoza

(78)

Znatno povečanje obsega dampinškega uvoza za 87 % med letom 2002 in OP ter ustreznega deleža takšnega uvoza na trgu Skupnosti, tj. za približno 6 odstotnih točk, in ugotovljeno nelojalno nižanje cen (od 2 % do 10 %, odvisno od izvoznika, razen dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, za katera ni bilo ugotovljeno nelojalno nižanje cen) so se ujemali s poslabšanjem gospodarskih razmer industrije Skupnosti. Med letom 2002 in OP se je proizvodnja zmanjšala za 16 %, izkoriščenost zmogljivosti je izgubila približno 20 odstotnih točk, obseg prodaje proizvodov z blagovno znamko prodajalca na drobno, ki so najbolj konkurirali dampinškemu uvozu, se je zmanjšal za 7 %, Skupnost je izgubila 2,6 odstotne točke tržnega deleža, zaposlenost se je zmanjšala za 6 %, prodajna cena na enoto za proizvode z blagovno znamko prodajalca na drobno se je zmanjšala za 11 %, naložbe so se zmanjšale za 24 %, dobičkonosnost prodaje se je znatno zmanjšala in denarni tok se je prepolovil. Zato se začasno sklene, da je dampinški uvoz znatno negativno vplival na položaj industrije Skupnosti.

3.   Učinek drugih dejavnikov

(a)   Izvoz industrije Skupnosti

(79)

Več zainteresiranih strank je trdilo, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, nastala zaradi majhnega obsega izvoza.

(80)

Kot je razvidno iz spodnje preglednice, se je obseg izvoza (lastna blagovna znamka in blagovna znamka prodajalca na drobno) med obravnavanim obdobjem povečal za 17 %. Cena na enoto za prodajo teh proizvodov se je povečala za 7 % med obravnavanim obdobjem in presegla raven 1 000 EUR v OP. Razvoj v zvezi s količino in cenami se precej razlikuje od negativnega razvoja iz uvodnih izjav (63), (64), (66) in (67) zgoraj v zvezi s prodajo industrije Skupnosti na trgu Skupnosti.

 

2002

2003

2004

OP

Obseg izvoza (z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno) (v tonah)

48 478

48 170

51 062

56 821

Indeks (2002 = 100)

100

99

105

117

Vir: preiskava.

(81)

Poleg tega je treba opozoriti, da je gibanje dobičkonosnosti iz uvodnih izjav (66) in (67) zgoraj povezano izključno s prodajo industrije Skupnosti v Skupnosti. Zato ta dobičkonosnost ni povezana z izvozom. Zato se šteje, da izvoz nikakor ni mogel prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(b)   Zmanjšanje potrošnje na trgu Skupnosti

(82)

Več zainteresiranih strank je trdilo, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, nastala zaradi zmanjšanja potrošnje na trgu Skupnosti.

(83)

Kot je razvidno iz uvodne izjave (44) zgoraj, je bila potrošnja med obravnavanim obdobjem stabilna. Ta argument se zato zavrne.

(c)   Povečanje proizvodnih stroškov industrije Skupnosti

(84)

Več zainteresiranih strank je trdilo, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povezana z višjimi proizvodnimi stroški ter zlasti z višjimi stroški osnovnih sredstev in stroški dela.

(85)

Kot je razvidno iz uvodne izjave (62) zgoraj, so se stroški dela med obravnavanim obdobjem res povečali za 19 %. Ta razvoj je razložen v uvodni izjavi (62) zgoraj.

(86)

Kot je razvidno iz spodnje preglednice, se je letni znesek amortizacije osnovnih sredstev industrije Skupnosti, ki so neposredno povezana s proizvodnjo podobnega proizvoda, zmanjšal za približno 10 % med obravnavanim obdobjem. Skupni proizvodni stroški na enoto so se med obravnavanim obdobjem povečali le za 5 %. To povečanje se zdi zmerno glede na naslednje. Pomemben stroškovni element je pločevinka, ki zajema približno 40 % proizvodnih stroškov proizvajalcev Skupnosti. Cena pločevinke se je v obravnavanem obdobju povečala za približno 15 %. Vendar pa je jeklo blago z mednarodno določeno tržno ceno ter industrija Skupnosti in tajski konkurenti kupujejo prazne pločevinke po podobnih cenah. Zato je zelo verjetno, da je ta razvoj podobno vplival na tajske proizvajalce, kar bi se moralo pokazati na prodajnih cenah tajskih proizvajalcev in proizvajalcev Skupnosti, če ne bi prišlo do dampinga in zajezitve cen. Vseeno je razvidno iz uvodne izjave (47) zgoraj, da tajski proizvajalci izvozniki niso povečali izvoznih cen v skladu s tem, ampak so jih v obravnavanem obdobju še znižali za 13 %. Poleg tega je treba opozoriti, da je bilo v okviru preiskave ugotovljeno, da so bili skupni izvozni stroški skupaj s prevozom zelo podobni skupnim proizvodnim stroškom industrije Skupnosti. Dampinški uvoz zato ni stroškovno učinkovitejši od industrije Skupnosti.

 

2002

2003

2004

OP

Amortizacija osnovnih sredstev (v 000 EUR)

10 356

11 501

10 953

9 286

Indeks (2002 = 100)

100

111

106

90

Proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)

904

930

916

950

Indeks (2002 = 100)

100

103

101

105

Vir: preiskava.

(87)

Izrazito slabše dobičkonosnosti med letom 2002 in OP zato ni mogoče pripisati odstopanju proizvodnih stroškov, ampak znižanju prodajnih cen. Prodajne cene industrije Skupnosti so se zmanjšale za 11 % med letom 2002 in OP zaradi padanja cen in zajezitve cen, ki ju je povzročil dampinški uvoz. Povečanje proizvodnih stroškov je zato le delno vplivalo na škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, če je sploh vplivalo nanjo, ter v obsegu, zaradi katerega se ni prekinila vzročna zveza med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(d)   Valutna nihanja

(88)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, nastala zaradi neugodnih razlik med menjalnimi tečaji.

(89)

Treba je opozoriti, da mora preiskava ugotoviti, ali je dampinški uvoz (glede cen in obsega) povzročil znatno škodo industriji Skupnosti ali pa je takšna znatna škoda nastala zaradi drugih dejavnikov. V zvezi s tem člen 3(6) osnovne uredbe navaja, da je treba dokazati, da raven cen dampinškega uvoza povzroča škodo. Zato navaja le razliko med ravnmi cen in ne vključuje zahteve, da je treba analizirati dejavnike, ki vplivajo na raven teh cen.

(90)

Učinek dampinškega uvoza na cene industrije Skupnosti se dejansko bistveno prouči tako, da se ugotovijo nelojalno nižanje cen, padanje cen in zajezitev cen. Pri tem se primerjajo dampinške izvozne cene in prodajne cene industrije Skupnosti, pri čemer je morda treba izvozne cene, ki se uporabljajo za izračun škode, zaradi primerljivosti včasih pretvoriti v drugo valuto. Zato uporaba menjalnih tečajev v tem smislu le zagotavlja, da se razlika cen ugotovi na primerljivi osnovi. Na tej podlagi je jasno, da menjalni tečaj načeloma ne more biti dodaten dejavnik škode.

(91)

Zgoraj navedeno je v skladu z besedilom člena 3(7) osnovne uredbe, ki se sklicuje na znane dejavnike razen dampinškega uvoza. Seznam drugih znanih dejavnikov v tem členu se ne sklicuje na dejavnike, ki vplivajo na raven cene dampinškega uvoza. Če gre za dampinški izvoz in tudi če je nanj pozitivno vplival ugoden razvoj menjalnega tečaja, je težko ugotoviti, kako bi lahko bil razvoj takšnega menjalnega tečaja dodaten dejavnik, ki povzroča škodo.

(92)

Zato analiza dejavnikov, ki vplivajo na raven cen dampinškega uvoza, pri čemer so to lahko nihanja menjalnega tečaja ali drugo, ne more biti dokončna in bi presegala zahteve osnovne uredbe. Ta argument se zato zavrne.

(e)   Uvoz iz drugih tretjih držav

(93)

Uvoz iz tretjih držav, razen Tajske, se je med obravnavanim obdobjem zmanjšal za približno 44 %, tj. s približno 23 000 ton leta 2002 na približno 13 000 ton v OP. Prav tako se je zmanjšal ustrezen tržni delež s približno 7 % na približno 3,8 %. Na podlagi podatkov Eurostata so bile povprečne cene za uvoz iz drugih tretjih držav znatno višje od cen iz zadevne države in cen industrije Skupnosti. Cene so bile približno 1 100 EUR/tono leta 2002 in so se povečale za 2 % med letom 2002 in OP. Nobena od tretjih držav, pri čemer je bila vsaka od njih proučena individualno, med OP ni imela tržnega deleža nad 2 % ter v istem obdobju ni imela uvozne cene nižje od cen zadevne države in cen industrije Skupnosti. Končno ni bil predložen noben dokaz, da je katera koli od tretjih držav izvajala damping podobnega proizvoda na trgu Skupnosti.

(94)

Glede na znižanje obsega in tržnih deležev zgoraj omenjenih tretjih držav ter dejstvo, da je bila njihova povprečna cena znatno višja od cen zadevne države in industrije Skupnosti, se sklene, da uvoz iz drugih tretjih držav ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Nasprotno je verjetno na ta uvoz negativno vplival dampinški uvoz.

 

2002

2003

2004

OP

Obseg uvoza iz drugih držav (v tonah)

22 698

15 764

19 683

12 643

Indeks (2002 = 100)

100

69

87

56

Tržni delež uvoza iz drugih držav

6,9 %

4,7 %

5,7 %

3,8 %

Cena uvoza iz drugih držav (v EUR/tono)

1 098

1 084

1 020

1 125

Indeks (2002 = 100)

100

99

93

102

Vir: Eurostat.

(f)   Konkurenca drugih proizvajalcev Skupnosti

(95)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (42) zgoraj, drugi proizvajalci Skupnosti niso sodelovali v preiskavi. Na podlagi informacij, dobljenih med preiskavo, se ocenjuje, da je bil njihov obseg proizvodnje v Skupnosti približno 92 000 ton leta 2002, da se je zmanjšal za približno 10 % leta 2003, povečal za 13 odstotnih točk leta 2004 in se na koncu zmanjšal za 4 odstotne točke v OP ter tako dosegel zelo podobno raven, kot je bila leta 2002. Podobno je bil tudi ustrezen tržni delež v OP zelo podoben ravni iz leta 2002, tj. malo nižji od 28 %. Zato drugi proizvajalci niso povečali obsega prodaje in tržnega deleža na račun industrije Skupnosti. Informacije o cenah teh drugih proizvajalcev Skupnosti niso bile na voljo.

(96)

Glede na zgoraj navedeno in dejstvo, da niso bile predložene informacije o nasprotnem, se začasno sklene, da drugi proizvajalci Skupnosti niso prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

 

2002

2003

2004

OP

Obseg prodaje drugih proizvajalcev Skupnosti v Skupnosti (v tonah)

92 022

82 552

94 544

91 070

Indeks (2002 = 100)

100

90

103

99

Tržni delež drugih proizvajalcev Skupnosti

27,8 %

24,9 %

27,2 %

27,6 %

Indeks (2002 = 100)

100

89

98

99

Vir: preiskava, pritožba.

4.   Sklep o vzročni zvezi

(97)

Zgornja analiza je pokazala, da sta se med letom 2002 in OP znatno povečala obseg in tržni delež uvoza s poreklom iz Tajske, med OP pa so se hkrati znatno zmanjšale prodajne cene in je bila dosežena visoka raven nelojalnega nižanja cen. To povečanje tržnega deleža tajskega uvoza po nizkih cenah se je ujemalo z zmanjšanjem tržnega deleža industrije Skupnosti in prodajne cene na enoto ter manjšo dobičkonosnostjo, donosnostjo naložb in denarnim tokom pri poslovanju.

(98)

Po drugi strani je proučitev drugih dejavnikov, ki bi lahko povzročili škodo industriji Skupnosti, pokazala, da nobeden od teh dejavnikov ni mogel znatno negativno vplivati nanjo.

(99)

Na podlagi zgornje analize, ki je ustrezno opredelila in ločila učinke vseh znanih dejavnikov, ki vplivajo na položaj industrije Skupnosti, od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se zato začasno sklene, da je dampinški uvoz s poreklom iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

F.   INTERES SKUPNOSTI

(100)

Komisija je preučila, ali kljub ugotovitvam o dampingu, škodi in vzročni zvezi obstajajo nujni razlogi na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti. Za ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je Komisija upoštevala verjeten vpliv ukrepov na vse vključene stranke in verjetne posledice nesprejetja ukrepov.

1.   Interes industrije Skupnosti

(101)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (42) zgoraj, industrijo Skupnosti sestavlja šest družb. Zaposluje okrog 1 400 oseb, neposredno povezanih s proizvodnjo, prodajo in upravo podobnega proizvoda. Če se ukrepi sprejmejo, se pričakuje, da se bosta obseg prodaje in ustrezen tržni delež industrije Skupnosti na trgu Skupnosti povečala ter da bo lahko industrija Skupnosti s tem imela koristi tudi od ekonomije obsega. Šteje se, da bo industrija Skupnosti uporabila zmanjšanje zajezitve cen, uvedene z dampinškim uvozom za zmerno povečanje lastne prodajne cene, zlasti ob upoštevanju, da bodo predlagani ukrepi odpravili nelojalno nižanje cen, ugotovljeno v OP. Ta pričakovan pozitiven razvoj dogodkov bo industriji Skupnosti omogočil izboljšanje finančnega položaja.

(102)

Če pa se protidampinški ukrepi ne uvedejo, se bo položaj industrije Skupnosti verjetno še naprej slabšal. Industrija Skupnosti bo verjetno še naprej izgubljala tržni delež in njena dobičkonosnost se bo še naprej slabšala. To bo najverjetneje povzročilo zmanjševanje proizvodnje in naložb, nadaljnje zapiranje nekaterih proizvodnih objektov in nadaljnje zmanjševanje števila delovnih mest v Skupnosti.

(103)

Uvedba protidampinških ukrepov bi industriji Skupnosti omogočila, da si opomore od učinkov ugotovljenega škodljivega dampinga.

2.   Interes drugih proizvajalcev Skupnosti

(104)

Ker ti proizvajalci niso sodelovali in zato niso zagotovili natančnih podatkov v zvezi s svojo dejavnostjo, lahko Komisija le na podlagi pritožbe in odgovorov na kratke vprašalnike za vzorčenje oceni, da so drugi proizvajalci za obseg proizvodnje v OP, ki je bil ocenjen na okrog 100 000 ton, zaposlovali približno 640 delavcev. Če se uvedejo protidampinški ukrepi, se lahko v zvezi z obsegom prodaje, cenami in dobičkonosnostjo tudi za druge proizvajalce Skupnosti pričakuje enak pozitiven razvoj dogodkov, kot se v okviru uvodne izjave (101) zgoraj pričakuje za industrijo Skupnosti.

(105)

Za druge proizvajalce Skupnosti bi bila uvedba protidampinških ukrepov vsekakor ugodna.

3.   Interes nepovezanih uvoznikov v Skupnosti

(106)

Najprej je treba opozoriti, da je združenje, ki zastopa interese uvoznikov iz Nemčije, izrazilo nasprotovanje kakršnim koli morebitnim protidampinškim ukrepom, vendar ni dodatno utemeljilo svojega stališča.

(107)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (9) zgoraj, je le ena družba uvoznica ustrezno sodelovala v preiskavi. V OP je ta družba uvozila okrog 4 % skupnega uvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz Tajske v Skupnost. Ta sodelujoča stranka ni jasno izrazila stališča v zvezi z vloženo pritožbo. Nadaljnja prodaja zadevnega proizvoda s poreklom iz Tajske predstavlja zanemarljiv delež (manj kot 1 %) skupnega prometa družbe. V zvezi z delovno silo se lahko trgovinskim dejavnostim in dejavnostim nadaljnje prodaje zadevnega proizvoda dodeli manj kot ena oseba.

(108)

Ob upoštevanju (i) nizke stopnje sodelovanja, (ii) nedoločenega stališča nepovezanega uvoznika v tem postopku ter (iii) zanemarljivega deleža njegovega prometa in delovne sile na področju nadaljnje prodaje zadevnega proizvoda v Skupnosti se začasno sklene, da ni verjetno, da bi uvedba protidampinških ukrepov na splošno bistveno vplivala na položaj nepovezanih uvoznikov v Skupnosti.

4.   Interes prodajalcev na drobno in potrošnikov

(109)

Ob upoštevanju specifičnosti trga, ki se obravnava v tem postopku, so bili prodajalci na drobno in združenja potrošnikov pozvani k sodelovanju. Vendar pa je bilo sodelovanje zelo omejeno. Sodelovanje je ponudil le en prodajalec na drobno. Ta prodajalec ni izrazil stališča v zvezi z vloženo pritožbo. V OP je njegov obseg nadaljnje prodaje zadevnega proizvoda s poreklom iz Tajske znašal manj kot 2 % skupnega uvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz zadevne države v Skupnost. Promet, ustvarjen z nadaljnjo prodajo zadevnega proizvoda, je bil zanemarljiv, in sicer manj kot 0,01 % skupnega prometa tega prodajalca na drobno. Stanje je enako, če se kot odstotek prometa družbe upoštevata nadaljnja prodaja zadevnega proizvoda in tudi nadaljnja prodaja podobnega proizvoda. Na podlagi relativnega prometa je število dodeljenih delovnih mest sodelujočega trgovca na drobno za zadevni proizvod ocenjeno na približno pet v OP.

(110)

Na ravni potrošnikov bi vpliv na cene verjetno bil takšen: tajske izvozne cene CIF meja Skupnosti bi bile zavezane tehtani povprečni protidampinški dajatvi, ki znaša približno 10 %, poleg konvencionalne carine (vključno s posebnim kmetijskim elementom), ki znaša približno 16 %. Med stopnjo dobave CIF in končno porabniško ceno bo treba dodati razne stroške, med drugim stroške dostave do uvoznikov in njihov pribitek ter stroške dostave do trgovcev na drobno in njihov pribitek, kar bo oslabilo vpliv predlaganih ukrepov pri oblikovanju končne maloprodajne cene.

(111)

Z vidika prostih proizvodnih zmogljivosti in konkurenčnega položaja se pričakuje, da bodo protidampinški ukrepi ugodni za industrijo Skupnosti predvsem zaradi povečanja obsega prodaje. Na podlagi tega in ob upoštevanju majhnega deleža sladke koruze v povprečni potrošniški košarici je verjetno, da bo kakršen koli vpliv uvedbe protidampinške dajatve na finančno stanje povprečnega potrošnika zanemarljiv.

(112)

Na podlagi zgoraj navedenega in ob upoštevanju splošne nizke stopnje sodelovanja se šteje, da predlagani ukrepi verjetno ne bodo bistveno vplivali na položaj prodajalcev na drobno in potrošnikov v Skupnosti.

5.   Zmanjšanje konkurence na trgu Skupnosti in nezadostna oskrba

(113)

Več zainteresiranih strank je trdilo, da bi kakršni koli protidampinški ukrepi zmanjšali konkurenco na trgu Skupnosti, za katerega je domnevno že značilno oligopolno stanje na področju oskrbe zaradi tržne prevlade dveh francoskih proizvajalcev. Trdile so tudi, da bi izključitev tajskih proizvajalcev iz Skupnosti prispevala k pomanjkanju ponudbe za prodajalce na drobno in potrošnike.

(114)

Najprej je treba opozoriti, da cilj protidampinških ukrepov ni preprečiti uvoz v Skupnost, za katerega so ukrepi uvedeni, ampak odpraviti vpliv izkrivljenih tržnih pogojev, ki nastanejo zaradi dampinškega uvoza.

(115)

Čeprav je mogoče, da se bosta po uvedbi ukrepov obseg prodaje in tržni delež zadevnega uvoza zmanjšala, bo uvoz iz ostalih tretjih držav še vedno pomemben dodaten vir oskrbe. Razen tega bo trg Skupnosti s ponovno vzpostavitvijo običajnih tržnih pogojev postal privlačnejši za te druge vire dobave.

(116)

V OP je bil tržni delež industrije Skupnosti okrog 60 %, tržni delež drugih proizvajalcev Skupnosti okrog 28 %, dampinškega uvoza iz Tajske okrog 13 % in tržni delež uvoza iz drugih držav okrog 4 %. Kot je navedeno v uvodni izjavi (41) zgoraj, deluje v Skupnosti skupaj 18 znanih proizvajalcev podobnega proizvoda. Razen tega, kot je navedeno v uvodni izjavi (54) zgoraj, industrija Skupnosti v OP ni delovala s polno zmogljivostjo. Tudi drugi proizvajalci Skupnosti imajo verjetno neizkoriščene zmogljivosti. Zato je še vedno dovolj manevrskega prostora za bistveno povečanje obsega proizvodnje v Skupnosti, preden se dosežejo kakršne koli omejitve zmogljivosti.

(117)

Ob upoštevanju navedenih vidikov, navedenih tržnih deležev in navedenega števila neodvisnih dobaviteljev zadevnega in podobnega proizvoda se navedene trditve v zvezi s konkurenco in pomanjkanjem ponudbe zavrnejo.

6.   Sklep o interesu Skupnosti

(118)

Za zaključek je treba omeniti, da se pričakuje, da bo uvedba ukrepov ugodna za industrijo Skupnosti in druge proizvajalce Skupnosti zato, ker bodo nadoknadili izgubljeno prodajo in tržni delež ter izboljšali dobičkonosnost. Čeprav se lahko pojavi nekaj negativnih vplivov v obliki omejenega zvišanja cen za končne potrošnike, to odtehtajo pričakovani ugodni rezultati za industrijo Skupnosti. Glede na navedeno se začasno sklene, da v tem primeru z vidika interesa Skupnosti ni nobenih utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov.

G.   PREDLOG O ZAČASNIH PROTIDAMPINŠKIH UKREPOV

(119)

Ob upoštevanju sklepov v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

1.   Stopnja odprave škode

(120)

Stopnja začasnih protidampinških ukrepov mora zadostovati za odpravo škode, ki jo je industriji Skupnosti povzročil dampinški uvoz, ne da bi presegla ugotovljene stopnje dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali vsi ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija Skupnosti lahko ustvarila v okviru običajnih konkurenčnih pogojev, tj. brez dampinškega uvoza.

(121)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo predhodno ugotovljeno, da se stopnja dobička, ki znaša 14 % prometa, lahko šteje za ustrezno stopnjo, ki jo lahko industrija Skupnosti pričakovano doseže, če ni dampinškega uvoza. Kot je navedeno v uvodni izjavi (67) zgoraj, je leta 2002, ko je bil obseg dampinškega uvoza iz Tajske najmanjši, industrija Skupnosti ustvarila dobiček v višini 21,4 % pri prodaji proizvodov z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca. Vendar se, kot je navedeno v uvodni izjavi (49) zgoraj, dampinški uvoz iz Tajske opravlja izključno z blagovno znamko prodajalca. Zato se je zdelo primerno, da se prilagodi navedena dobičkonosnost 21,4 %, da se izrazi ta razlika v mešanici označevanja industrije Skupnosti v primerjavi z uvozom iz Tajske. Tako je nastal dobiček 14 %, če ni dampinškega uvoza.

(122)

Potrebno zvišanje cen je bilo potem določeno na podlagi primerjave za vsako vrsto proizvoda med tehtano povprečno uvozno ceno, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen, in neškodljivo ceno podobnega proizvoda, ki ga je industrija Skupnosti prodala na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila izračunana s prilagoditvijo prodajne cene industrije Skupnosti tako, da izraža navedeno stopnjo dobička. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila potem izražena kot odstotek celotne uvozne vrednosti CIF.

(123)

Navedena primerjava cen je pokazala naslednje stopnje škode:

Karn Corn

31,3 %

Malee Sampran

12,8 %

River Kwai

12,8 %

Sun Sweet

18,6 %

Sodelujoči izvozniki, ki niso vključeni v vzorec

17,7 %

Vse druge družbe

31,3 %

(124)

Pri dveh družbah (Malee Sampran in River Kwai) je bila stopnja odprave škode nižja od določene stopnje dampinga, zato morajo začasni ukrepi temeljiti na prvi. Ker pa je bila stopnja odprave škode višja od stopnje dampinga, določene za drugi dve družbi, morajo začasni ukrepi temeljiti na slednji.

2.   Začasni ukrepi

(125)

Glede na navedeno in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se šteje, da je treba začasno protidampinško dajatev uvesti na stopnji najnižjih ugotovljenih stopenj dampinga in škode, v skladu s pravilom nižje dajatve.

(126)

Raven sodelovanja je bila zelo visoka, zato se je zdelo primerno, da se dajatve za ostale družbe, ki niso sodelovale v preiskavi, določijo na ravni najvišje dajatve, uvedene za družbe, ki sodelujejo v preiskavi. Zato je bila preostala dajatev določena na raven 13,2 %.

(127)

Zato morajo začasne protidampinške dajatve znašati:

Vzorčeni izvozniki

Predlagana protidampinška dajatev

Karn Corn

4,3 %

Malee Sampran

12,8 %

River Kwai

12,8 %

Sun Sweet

11,2 %

Sodelujoči izvozniki, ki niso vključeni v vzorec

13,2 %

Vse druge družbe

13,2 %

(128)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, v katerem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se torej uporabljajo izključno za uvoz proizvodov s poreklom iz Tajske, ki jih proizvajajo te družbe, torej omenjeni specifični pravni subjekti. Uvoženi proizvodi, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki ni posebej navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s posebej omenjenimi družbami, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in se zanje uporablja stopnja dajatve na ravni države.

(129)

V zvezi s tem je treba omeniti, da ena od vzorčenih družb kupuje velike količine končnih proizvodov od drugih proizvajalcev na Tajskem za nadaljnjo prodajo v Skupnost (kot je navedeno v uvodni izjavi (34). V primeru te družbe se posamezna dajatev dodeli le za blago lastne proizvodnje, in če se družba zaveže, da bo pri izvozu v Skupnost predložila potrdila o proizvodnji, da se proizvodnja proizvoda določi na ravni carine.

(130)

Vse zahtevke za uporabo individualnih protidampinških stopenj dajatev za družbe (npr. po spremembi imena subjekta ali po vzpostavitvi novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) je treba nemudoma nasloviti na Komisijo z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti z morebitnimi spremembami dejavnosti družbe, povezanimi s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozom, povezanim z npr. spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih subjektov. Če je primerno, se bo Uredba v skladu s tem spremenila tako, da se bo posodobil seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(131)

Za zagotavljanje ustreznega uveljavljanja protidampinške dajatve mora stopnja preostale dajatve veljati za nesodelujoče proizvajalce izvoznike in tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Skupnost.

3.   Končna določba

(132)

Zaradi dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev iz te uredbe začasne in jih je treba za kakršno koli dokončno določitev ukrepov ponovno proučiti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Začasna protidampinška dajatev se uvede na uvoz sladke koruze (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljene ali konzervirane v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, uvrščene pod oznako KN ex 2001 90 30 (oznaka TARIC 2001903010), ter sladke koruze (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, uvrščene pod oznako KN ex 2005 80 00 (oznaka TARIC 2005800010), s poreklom iz Tajske.

2.   Stopnja začasne protidampinške dajatve za neto ceno franko meja Skupnosti pred plačilom dajatve za proizvode iz odstavka 1, ki jih proizvajajo spodaj navedene družbe, je:

Družba

Protidampinška dajatev (%)

Dodatna oznaka TARIC

Karn Corn Co., Ltd, 278 Krungthonmuangkeaw, Sirinthon Rd, Bangplad, Bangkok, Tajska

4,3

A789

Malee Sampran Public Co., Ltd, Abico Bldg. 401/1 Phaholyothin Rd, Lumlookka, Pathumthani 12130, Tajska

12,8

A790

River Kwai International Food Industry Co., Ltd, 52 Thaniya Plaza, 21st. Floor, Silom Rd., Bangrak, Bangkok 10500, Tajska

12,8

A791

Sun Sweet Co., Ltd., 9 M 1, Sanpatong-Bankad Rd., T. Toongsatok, Sanpatong, Chiangmai, Tajska

11,2

A792

Proizvajalci iz Priloge I

13,2

A793

Vse druge družbe

13,2

A999

3.   Sprostitev proizvoda iz odstavka 1 v prosti promet v Skupnosti je predmet varščine, ki je enaka znesku začasne dajatve.

4.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne carinske določbe.

Člen 2

Uporaba individualnih stopenj dajatve za družbo River Kwai iz člena 1(2) je pogojena s predložitvijo veljavne trgovinske fakture carinskim organom držav članic, ki je v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi II. Kadar družbe takšne fakture ne predložijo, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za vse druge družbe.

Člen 3

Brez poseganja v člen 20 Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 lahko zainteresirane stranke v enem mesecu od začetka veljavnosti te uredbe zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba, ter v pisni obliki izrazijo svoje stališče in prosijo za ustno zaslišanje pred Komisijo.

V skladu s členom 21(4) Uredbe (ES) št. 384/96 lahko zadevne stranke podajo pripombe v zvezi z uporabo te uredbe v enem mesecu od dneva začetka njene veljavnosti.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 te uredbe se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2006

Za Komisijo

Peter MANDELSON

Član Komisije


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

(2)  UL C 75, 28.3.2006, str. 6.


PRILOGA I

Seznam sodelujočih proizvajalcev iz člena 1(2) pod dodatno oznako TARIC A793:

Ime

Naslov

Agro-On (Thailand) Co., Ltd

50/499-500 Moo 6, Baan Mai, Pakkret, Monthaburi 11120, Thailand

B.N.H. Canning Co., Ltd

425/6-7 Sathorn Place Bldg., Klongtonsai, Klongsan, Bangkok 10600, Thailand

Boonsith Enterprise Co., Ltd

7/4 M.2, Soi Chomthong 13, Chomthong Rd., Chomthong, Bangkok 10150, Thailand

Erawan Food Public Company Limited

Panjathani Tower 16th floor, 127/21 Nonsee Rd., Chongnonsee, Yannawa, Bangkok 10120, Thailand

Great Oriental Food Products Co., Ltd

888/127 Panuch Village, Soi Thanaphol 2, Samsen-Nok, Huaykwang, Bangkok 10310, Thailand

Kuiburi Fruit Canning Co., Ltd

236 Krung Thon Muang Kaew Bldg., Sirindhorn Rd., Bangplad, Bangkok 10700, Thailand

Lampang Food Products Co., Ltd

22K Building, Soi Sukhumvit 35, Klongton Nua, Wattana, Bangkok 10110, Thailand

O.V. International Import-Export Co., Ltd

121/320 Soi Ekachai 66/6, Bangborn, Bangkok 10500, Thailand

Pan Inter Foods Co., Ltd

400 Sunphavuth Rd., Bangna, Bangkok 10260, Thailand

Siam Food Products Public Co., Ltd

3195/14 Rama IV Rd., Vibulthani Tower 1, 9th Fl., Klong Toey, Bangkok, 10110, Thailand

Viriyah Food Processing Co., Ltd

100/48 Vongvanij B Bldg., 18th Fl., Praram 9 Rd., Huay Kwang, Bangkok 10310, Thailand

Vita Food Factory (1989) Ltd

89 Arunammarin Rd., Banyikhan, Bangplad, Bangkok 10700, Thailand


PRILOGA II

Veljavna trgovinska faktura iz člena 3 te uredbe mora vključevati izjavo, ki jo podpiše pooblaščena oseba družbe, v naslednji obliki:

Ime in položaj uradnika družbe, ki je izdala trgovinsko fakturo.

Naslednjo izjavo: Podpisani potrjujem, da je „obseg“ [zadevnega proizvoda], prodanega za izvoz v Evropsko skupnost in ki ga zajema ta trgovinska faktura, proizvedla (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v (zadevna država). Izjavljam, da so podatki na tej fakturi popolni in resnični.

Datum in podpis.