30.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 401/41


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 15. decembra 2006

o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 glede smernic in postopkov za identifikacijo in registracijo ovc in koz

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 6522)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/968/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (1) ter zlasti člena 9(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 21/2004 določa, da mora vsaka država članica vzpostaviti sistem za identifikacijo in registracijo ovc in koz v skladu z navedeno uredbo.

(2)

Uredba (ES) št. 21/2004 prav tako določa, da se vse živali na gospodarstvu, rojene po 9. juliju 2005, identificira z dvema sredstvoma za identifikacijo. Prvo sredstvo za identifikacijo so ušesne znamke, druga pa so določena v točki 4 oddelka A Priloge k navedeni uredbi. Eno izmed drugih sredstev za identifikacijo je elektronski transponder. Poleg tega člen 9 Uredbe (ES) št. 21/2004 določa, da bo od 1. januarja 2008 ali drugega datuma, ki ga lahko določi Svet, elektronska identifikacija kot drugo sredstvo identifikacije obvezna za vse živali.

(3)

Uredba (ES) št. 21/2004 določa, da Komisija sprejme smernice in postopke za izvajanje elektronske identifikacije in tako izboljša njeno izvajanje. Navedene smernice in postopke je treba uporabljati za tiste živali, za katere se elektronska identifikacija že uporablja kot drugo sredstvo za identifikacijo, in za vse živali z dnem iz člena 9(3) navedene uredbe.

(4)

Da bi se zagotovila berljivost identifikatorjev, ki jih je za namen Uredbe (ES) št. 21/2004 treba uporabljati za ovce in koze, v vseh državah članicah, je treba v tej odločbi za odobritev identifikatorjev določiti najmanjše zahteve v zvezi z nekaterimi preskusi skladnosti in delovanja.

(5)

Za zagotovitev smernic glede čitalcev je treba v tej odločbi določiti najmanjše zahteve v zvezi z nekaterimi preskusi skladnosti in delovanja ob upoštevanju, da Uredba (ES) št. 21/2004 ne predvideva, da mora vsak uporabnik imeti čitalec.

(6)

Glede na različne geografske pogoje in sisteme reje, v okviru katerih so v Skupnosti nastanjene ovce in koze, morajo države članice imeti možnost zahtevati dodatne preskuse delovanja, ki bodo upoštevali njihove posebne nacionalne razmere.

(7)

Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) je objavila standarde, ki obravnavajo vidike radiofrekvenčne identifikacije (RFID) živali. Poleg tega je Mednarodni komite za kontrolo proizvodnosti (ICAR) razvil postopke, katerih namen je preverjati skladnost nekaterih značilnosti RFID s standardi ISO. Navedeni postopki so bili objavljeni v Mednarodnem sporazumu o načinih kontrole, v različici, ki jo je junija 2004 potrdila generalna skupščina ICAR. Standardi ISO so sprejeti in se uporabljajo na mednarodni ravni ter jih je v tej odločbi treba upoštevati.

(8)

Skupno raziskovalno središče (JRC) Komisije je razvilo tehnične smernice, ki podrobneje določajo preskuse za ocenjevanje delovanja in zanesljivosti naprav RFID ter so kot tehnični standardi JRC objavljeni na spletni strani JRC. V tej odločbi je treba upoštevati bistvene sestavine navedenih smernic.

(9)

Evropski odbor za standardizacijo (CEN) je objavil tehnične standarde o akreditaciji preskusnih laboratorijev. Navedeni standardi (standardi EN) so sprejeti in se uporabljajo na mednarodni ravni ter jih je v tej odločbi treba upoštevati.

(10)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priloga k tej odločbi določa smernice in postopke za elektronsko identifikacijo živali:

(a)

za drugo sredstvo identifikacije iz člena 4(2)(b) Uredbe (ES) št. 21/2004 in iz četrte alinee točke 4 oddelka A Priloge k navedeni uredbi in

(b)

iz prvega pododstavka člena 9(3) Uredbe (ES) št. 21/2004.

Člen 2

Ta odločba se uporablja od dvajsetega dne po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 15. decembra 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 5, 9.1.2004, str. 8.


PRILOGA

Smernice in postopki za odobritev identifikatorjev in čitalcev za elektronsko identifikacijo ovc in koz v skladu z Uredbo (ES) št. 21/2004

POGLAVJE I

Opredelitve

Za te smernice se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„koda države“ je 3-mestna številčna oznaka, ki pomeni ime države v skladu s standardom ISO 3166;

(b)

„nacionalna identifikacijska oznaka“ je 12-mestna številčna oznaka, ki identificira posamezno žival na nacionalni ravni;

(c)

„oznaka transponderja“ je 64-bitna elektronska oznaka, ki je vprogramirana v transponder in med drugim vsebuje oznako države in nacionalno identifikacijsko oznako ter se uporablja za elektronsko identifikacijo živali;

(d)

„identifikator“ je bralni pasivni transponder, ki uporablja tehnologijo HDX- ali FDX-B, kakor je opredeljena s standardoma ISO 11784 in 11785 ter vključena v različna sredstva identifikacije iz Priloge A k Uredbi (ES) št. 21/2004;

(e)

„čitalec“ je sinhroniziran ali nesinhroniziran sprejemnik-oddajnik, ki lahko vsaj:

(i)

odčitava identifikatorje in

(ii)

prikazuje oznako države in nacionalno identifikacijsko oznako;

(f)

„sinhroniziran sprejemnik-oddajnik“ je sprejemnik-oddajnik, ki se popolnoma sklada z standardom ISO 11785 in lahko odkrije prisotnost drugih sprejemnikov-oddajnikov;

(g)

„nesinhroniziran sprejemnik-oddajnik“ je sprejemnik-oddajnik, ki se ne sklada s klavzulo 6 standarda ISO 11785 in ne more odkriti prisotnosti drugih sprejemnikov-oddajnikov.

POGLAVJE II

Identifikatorji

1.

Pristojni organ odobri samo uporabo identifikatorjev, ki so bili vsaj preskušeni, z ugodnim rezultatom, v skladu z metodo, opredeljeno v Mednarodnem sporazumu o načinih kontrole Mednarodnega komiteja za kontrolo proizvodnosti (smernice kontrole ICAR), kakor je navedeno v naslednjih točkah (a) in (b), glede njihove:

(a)

skladnosti s standardoma ISO 11784 in 11785 v skladu z metodo, opredeljeno v oddelku 10.2.6.2.1, „Ocena skladnosti naprav RFID, del 1: ISO 11784/11785 – skladnost transponderjev, vključno z dodeljevanjem in uporabo oznake proizvajalca“, in

(b)

sposobnosti delovanja pri oddaljenosti odčitavanja, ki jo določa tretja alinea oddelka A.6 Priloge k Uredbi (ES) št. 21/2004, v skladu z metodo, opredeljeno v oddelku 10, Dodatku 10.5 „Ocena delovanja naprav RFID, del 1: ISO 11784/11785 – delovanje transponderjev“, ki vključuje meritve:

(i)

jakosti polja za aktiviranje,

(ii)

dipolnega momenta ter

(iii)

stabilnosti bitne dolžine za FDX-B in stabilnosti frekvence za HDX.

2.

Preskusi iz točke 1 se izvedejo na najmanj 50 identifikatorjih za vsak preskušan model.

3.

Struktura oznake transponderja je v skladu s standardom ISO 11784 in z opisi iz naslednje preglednice:

Št. bitov

Št. številk

Št. kombinacij

Opis

1

1

2

Ta bit navaja, ali se identifikator uporablja za identifikacijo živali ali ne. Pri vseh vlogah za živali je ta bit „1“.

2–4

1

8

Števec za ponovno označevanje (0–7).

5–9

2

32

Polje za informacije za uporabnika. Ta bit vsebuje „04“, ki kodificira oznako KN za ovce in koze v skladu s poglavjem 1, oddelkom I, delom II Priloge k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (1).

10–15

2

64

Prazno – vse ničle (del rezerviran za prihodnje vloge).

16

1

2

Ta bit označuje prisotnost ali neprisotnost skupine podatkov (za uporabo pri živalih je ta bit „0“ = ni skupine podatkov).

17–26

4

1 024

Koda države, kakor je opredeljena v točki (a) poglavja 1.

27–64

12

274 877 906 944

Nacionalna identifikacijska oznaka, kakor je opredeljena v točki (b) poglavja 1.

Če nacionalna identifikacijska oznaka vsebuje manj kot 12 številk, se prostor med nacionalno identifikacijsko oznako in kodo države dopolni z ničlami.

4.

Pristojni organ lahko zahteva dodatne preskuse stabilnosti in vzdržljivosti identifikatorjev glede na postopke, opisane v delu 2 tehničnih smernic Skupnega raziskovalnega središča Komisije (JRC).

5.

Pristojni organ lahko zahteva druga izvedbena merila za zagotovitev funkcionalnosti identifikatorjev v posebnih geografskih in klimatskih razmerah ter razmerah upravljanja zadevnih držav članic.

POGLAVJE III

Čitalci

1.

Pristojni organ odobri samo uporabo čitalcev, katerih skladnost s standardi ISO 11784 in 11785 je bila vsaj preskušena z ugodnim rezultatom v skladu z metodo, opredeljeno v smernicah kontrole ICAR, kakor je navedeno v naslednjih točkah (a) in (b), s preskusom skladnosti za:

(a)

sinhronizirane sprejemnike-oddajnike v skladu z metodami, opredeljenimi v oddelku 10.3.5.2 „Ocena skladnosti naprav RFID, del 2: ISO 11784/11785 – skladnost sprejemnikov-oddajnikov“ ali

(b)

nesinhronizirane sprejemnike-oddajnike v skladu z metodami, opredeljenimi v oddelku 10.4.5.2 „Ocena skladnosti naprav RFID, del 3: preskus skladnosti za nesinhronizirane sprejemnike-oddajnike za odčitavanje transponderjev ISO 11784/11785“.

2.

Pristojni organi lahko zahtevajo:

(a)

dodatne preskuse za mehanično ali termično stabilnost in vzdržljivost čitalcev v skladu s postopki, opisanimi v delu 2 tehničnih smernic JRC in

(b)

preskus elektromagnetnega delovanja, kakor je opredeljen v smernicah kontrole proizvodnosti ICAR, oddelek 10, Dodatek 10.6.2 „Ocena delovanja naprav RFID, del 2: ISO 11784/11785 – delovanje ročnih sprejemnikov-oddajnikov“.

POGLAVJE IV

Preskusni laboratoriji

1.

Pristojni organ imenuje preskusne laboratorije, ki bodo izvajali preskuse iz poglavij II in III.

Vendar pa pristojni organi lahko imenujejo samo laboratorije, ki delujejo ter so ocenjeni in akreditirani v skladu z naslednjimi evropskimi standardi („standardi EN“) ali enakovrednimi standardi:

(a)

EN ISO/IEC 17025 „Splošne zahteve za usposobljenost preskusnih in umerjevalnih laboratorijev“,

(b)

EN 45002 „Splošna merila za ocenjevanje preskuševalnih laboratorijev“ in

(c)

EN 45003 „Sistem akreditacije preskuševalnih in umerjevalnih laboratorijev – Splošne zahteve za delovanje in priznanje“.

2.

Države članice sestavijo in posodabljajo sezname preskusnih laboratorijev, ki jih imenujejo pristojni organi, ter drugim državam članicam in javnosti na spletni strani omogočijo dostop do teh informacij.


(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.