16.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 46/40


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 6. februarja 2006

o izvajanju nadzornih programov za aviarno influenco pri perutnini in prostoživečih pticah v državah članicah v letu 2006

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 251)

(2006/101/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (1), in zlasti člena 20 Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba 90/424/EGS določa finančni prispevek Skupnosti za izvajanje tehničnih in znanstvenih ukrepov, potrebnih za razvoj veterinarske zakonodaje Skupnosti ter za izobraževanje in usposabljanje na področju veterine.

(2)

Znanstveni odbor za zdravje in dobro počutje živali v poročilu z dne 27. junija 2000 in Evropski urad za varnost živil in prehrane v mnenju z 20. septembra 2005 sta priporočila, naj se na perutninskih jatah in prostoživečih pticah izvedejo preiskave aviarne influence, zlasti glede določitve prevalence okužb s podtipi virusov H5 in H7 aviarne influence.

(3)

Direktiva Sveta 92/40/EGS z dne 19. maja 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za nadzor aviarne influence (2) določa nadzorne ukrepe Skupnosti, ki se izvajajo v primeru izbruha aviarne influence pri perutnini. Vendar ne določa rednega nadzora za navedeno bolezen pri perutnini in prostoživečih pticah.

(4)

Odločbi Komisije 2002/649/ES (3) in 2004/111/ES (4) ter Odločba 2005/464/ES (5) določajo, da države članice Komisiji predložijo nadzorne programe za aviarno influenco.

(5)

Z odločbami Komisije 2002/673/ES (6) in 2004/630/ES (7) ter Odločbo 2005/732/ES (8) so bili odobreni s strani držav članic predloženi programi raziskav aviarne influence pri perutnini in prostoživečih pticah za obdobja, ki jih ti programi določajo.

(6)

Med preiskavami je bila v več državah članicah odkrita prisotnost različnih podtipov virusov nizke aviarne influence H5 in H7. Čeprav je mogoče sedanjo prevalenco virusov aviarne influence šteti za dokaj nizko, je zaradi boljšega razumevanja epidemiologije virusov nizko patogene aviarne influence in preprečevanja neopaženega prenašanja virusov v populaciji perutnine pomembno, da se nadaljujeta izvajanje in izboljševanje nadzora. Izsledki raziskav, izvedenih v državah članicah, so se izkazali za zelo koristne pri spremljanju prisotnosti podtipov virusa aviarne influence, ki bi lahko pomenili veliko nevarnost, če bi mutirali v bolj virulentno obliko. Nadalje je ob upoštevanju trenutnega stanja v Evropi primerno ojačiti nadzor aviarne influence. Povečan nadzor je zagotovljen s celotnim prispevkom Skupnosti državam članicam.

(7)

V skladu s tem morajo države članice za dodelitev finančne pomoči Skupnosti predložiti v odobritev Komisiji svoje programe raziskav aviarne influence.

(8)

V zvezi z nadzorom prostoživečih ptic je treba upoštevati razpoložljive rezultate stalnega znanstvenega dela, ki ga trenutno izvajata Evropski urad za varnost živil in prehrane in GD za okolje. Ti rezultati bodo uporabljeni za pregled te odločbe.

(9)

Vse naravno prostoživeče vrste ptic v Skupnosti, vključno z vrstami, navedenimi v tabeli v tem delu, so vključene v sistem varstva iz Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prostoživečih ptic (9) in je zato treba zahteve te direktive upoštevati pri vsakem nadzoru aviarne influence.

(10)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Države članice do 7. februarja 2006 predložijo Komisiji v skladu s Prilogo v odobritev programe za izvajanje preiskav aviarne influence pri perutnini in prostoživečih pticah.

Člen 2

Finančni prispevek Skupnosti za ukrepe iz člena 1 znaša 50 % stroškov držav članic, in sicer do največ 2 000 000 EUR za vse države članice skupaj.

Člen 3

Najvišji zneski stroškov testiranja, ki se povrnejo, ne presegajo:

(a)

:

test ELISA

:

1 EUR na test;

(b)

:

imunodifuzijski agal-gel test

:

1,2 EUR na test;

(c)

:

test HI za H5/H7

:

12 EUR na test;

(d)

:

test izolacije virusa

:

30 EUR na test;

(e)

:

test PCR

:

15 EUR na test.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 6. februarja 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 325, 12.12.2003, str. 31).

(2)  UL L 167, 22.6.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(3)  UL L 213, 9.8.2002, str. 38.

(4)  UL L 32, 5.2.2004, str. 20. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2004/615/ES (UL L 278, 27.8.2004, str. 59).

(5)  UL L 164, 24.6.2005, str. 52. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2005/726/ES (UL L 273, 19.10.2005, str. 21).

(6)  UL L 228, 24.8.2002, str. 27. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2003/21/ES (UL L 8, 14.1.2003, str. 37).

(7)  UL L 287, 8.9.2004, str. 7. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2004/679/ES (UL L 310, 7.10.2004, str. 75).

(8)  UL L 274, 20.10.2005, str. 95.

(9)  UL L 103, 25.4.1979, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).


PRILOGA

PROGRAMI ZA NADZOR AVIARNE INFLUENCE PRI PERUTNINI IN PROSTOŽIVEČIH PTICAH, KI SE BODO V DRŽAVAH ČLANICAH IZVAJALI OD FEBRUARJA DO DECEMBRA 2006

A.   Cilji, splošne zahteve in merila za preiskave

A.1   CILJI

1.

Ugotavljanje okužb z virusom aviarne influence podtipov H5 in H7 pri različnih vrstah perutnine s ponovitvijo prejšnjih nadzornih ukrepov na spremenjen in bolj usmerjen način.

2.

Nadaljevanje nadzora aviarne influence pri prostoživečih pticah za sistem zgodnjega opozarjanja na seve aviarne influence, ki bi lahko iz prostoživečih ptic prešli na perutninske jate.

3.

Prispevek k znanju o nevarnostih aviarne influence za zdravje prostoživečih živali.

4.

Spodbujanje povezovanja in združevanja človeških in veterinarskih omrežij za nadzor influence.

A.2   SPLOŠNE ZAHTEVE IN MERILA

1.

Vzorčenje ne traja dlje kot do 31. decembra 2006.

Vzorčenje za perutnino pokriva obdobje, ki ustreza proizvodnim obdobjem posameznih kategorij perutnine.

2.

Datum za predložitev končnih izsledkov raziskav je 31. marec 2007.

3.

Testiranje vzorcev se izvaja v nacionalnih laboratorijih za aviarno influenco (NL) v državah članicah ali v drugih laboratorijih, ki jih pooblastijo pristojne oblasti in so pod nadzorom NL.

4.

Vsi izsledki (tako serološki kot virološki) se za primerjavo pošljejo referenčnemu laboratoriju Skupnosti (RLS). Zagotoviti je treba dober pretok informacij. RLS zagotavlja tehnično podporo in hrani povečano zalogo diagnostičnih reagentov. Antigene, ki se uporabljajo v raziskavi, zaradi zagotavljanja enotnosti nacionalnim laboratorijem dobavlja RLS.

5.

Vsi izolati virusa aviarne influence se v skladu z zakonodajo Skupnosti pošljejo referenčnemu laboratoriju Skupnosti. Virusi podtipa H5/H7 se pošljejo takoj in v skladu z Direktivo 92/40/EGS se na njih opravijo standardni karakterizacijski testi (nukleotidno sekvenciranje/IVPI). Poleg tega RLS zahteva, da se pozitivni serumi H5 ali H7, pridobljeni pri plojkokljunih, pošljejo „slepo“, da se vzpostavi arhiv, ki bo olajšal nadaljnji razvoj testov.

B.   Nadzor aviarne influence pri perutnini

1.

Vsi pozitivni testi se za nazaj preiščejo na območju kmetijskega gospodarstva, ugotovitve te preiskave pa se sporočijo Komisiji in RLS.

2.

RLS poskrbi za posebne postopke, ki spremljajo pošiljke materiala v RLS in poročevalne preglednice za zbiranje podatkov preiskave. V teh preglednicah se navedejo uporabljene laboratorijske metode testiranja. Pripravljene preglednice se uporabljajo za predložitev izsledkov v enem samem dokumentu.

3.

Vzorci krvi za serološke preiskave se zberejo od vseh vrst perutnine, vključno s tistimi iz proste reje, pri čemer se odvzamejo najmanj 5 do 10 pticam (razen rac, gosi in prepelic) na kmetijskem gospodarstvu; če je na posestvu več prostorov za rejo, se vzorci odvzamejo iz različnih prostorov.

4.

Vzorčenje se porazdeli po ozemlju celotne države članice, tako da vzorci lahko veljajo za reprezentativne za celotno državo članico, pri čemer je treba upoštevati:

(a)

število vzorčenih kmetijskih gospodarstev (razen rac, gosi in puranov); to število se določi tako, da se pri 95 % intervalu zaupanja zagotovi identifikacija vsaj enega okuženega kmetijskega gospodarstva, če je prevalenca okuženih kmetijskih gospodarstev vsaj 5 %; (glej tabelo 1) in

(b)

število vzorčenih ptic iz vsakega kmetijskega gospodarstva se določi tako, da se zagotovi 95 % možnost identifikacije vsaj ene okužene ptice, če je prevalenca seropozitivnih ptic ≥ 30 %.

5.

Na podlagi ocene tveganja in posebnih okoliščin v zadevnih državah članicah vzorčenje upošteva tudi:

(a)

Vrste proizvodnje in z njimi povezana posebna tveganja, pri čemer se usmerja k prosti reji, reji na prostem in dvoriščnih jatah, upošteva pa tudi druge dejavnike, kot so različne starosti živali, uporaba površinskih voda, sorazmerno daljša življenjska doba in prisotnost več kot ene vrste na gospodarstvu ali drugi pomembni dejavniki.

(b)

Število vzorčenih kmetijskih gospodarstev za vzrejo puranov, rac in gosi se določi tako, da se pri 99 % intervalu zaupanja zagotovi identifikacija vsaj enega okuženega kmetijskega gospodarstva, če je prevalenca okuženih kmetijskih gospodarstev vsaj 5 % (glej tabelo 2).

(c)

Če je v državi članici znatno število kmetijskih gospodarstev za vzrejo divjadi, ratitov in prepelic, se ta vključijo v program. Pri prepelicah se vzorčijo samo odrasle živali za razplod (ali tiste, ki ležejo jajca).

(d)

Časovno obdobje vzorčenja se ujema s sezonsko produkcijo. Po potrebi pa se lahko vzorčenje na lokalni ravni prilagodi drugim določenim obdobjem, v katerih lahko prisotnost drugih perutninskih gostiteljev znotraj kmetijskega gospodarstva pomeni večjo nevarnost za pojav bolezni.

(e)

Države članice, ki morajo izvesti vzorčenje za atipično kokošjo kugo, da ohranijo status države, v kateri se v skladu z Odločbo Komisije 94/327/ES (1) ne izvaja cepljenje proti atipični kokošji kugi, lahko te vzorce iz matičnih jat uporabijo za nadziranje protiteles H5/H7.

Tabela 1

Število gospodarstev, vzorčenih za vsako kategorijo perutnine (z izjemo gospodarstev za vzrejo puranov, rac in gosi)

Število gospodarstev za vsako kategorijo perutnine v državi članici

Število vzorčenih gospodarstev

do 34

vsa

35–50

35

51–80

42

81–250

53

> 250

60


Tabela 2

Število puranov, rac in gosi za vzorčenje

Število gospodarstev v državi članici

Število vzorčenih gospodarstev

do 46

vsa

47–60

47

61–100

59

101–350

80

> 350

90

C.   Posebne zahteve za odkrivanje okužb s podtipi H5/H7 aviarne influence pri racah, goseh in prepelicah

1.

Krvni vzorci za serološko testiranje se po možnosti odvzamejo pticam, ki se gojijo na prostem.

2.

Na vsakem izbranem kmetijskem gospodarstvu se za serološko testiranje odvzame 40–50 krvnih vzorcev.

D.   Nadzor aviarne influence pri prostoživečih pticah

D.1   NAČRT NADZORA IN IZVAJANJE

1.

Potrebno je povezovanje z ustanovami za varovanje/opazovanje ptic in s postajami za obročkanje. Po potrebi se vzorčenje opravlja pod nadzorom osebja teh skupin/postaj ali lovcev.

2.

Aktivni nadzor nad prostoživečimi ali ujetimi pticami se usmeri na:

(a)

populacijo prostoživečih vrst ptic, ki predstavljajo večje tveganje, na osnovi:

(i)

izvora in migracijskih poti;

(ii)

števila prostoživečih ptic v Skupnosti; ter

(iii)

verjetnosti stika z domačo perutnino.

(b)

ugotavljanje območja tveganja, na osnovi:

(i)

mešanih območij z velikim številom ptic selivk, ki vključujejo različne vrste, in zlasti tiste, ki so navedene v seznamu v delu F;

(ii)

neposredne bližine domačih perutninskih farm; ter

(iii)

lege vzdolž migracijskih poti.

Vzorčenje mora upoštevati sezonske dejavnike migracijskih vzorcev, ki se lahko zelo razlikujejo v različnih državah članicah, in vrste ptic iz seznama v Prilogi F.

3.

Pasivni nadzor nad prostoživečimi pticami, ki so bile najdene poginule, se prvotno usmerja na pojav nenormalne umrljivosti ali večjih izbruhov bolezni pri:

(a)

prostoživečih vrstah ptic, navedenih v seznamu v delu F in drugih prostoživečih pticah, ki živijo v stiku z njimi; ter

(b)

na območjih iz točke 2(b)(i).

Umrljivost pri več vrstah na istem območju je dodatni dejavnik, ki ga je treba upoštevati.

D.2.   POSTOPKI VZORČENJA

1.

Za virološke preiskave se odvzamejo kloakalni brisi. Poleg „prvoletnih“ ptic v jeseni lahko gostiteljske vrste z visoko dovzetnostjo in večjim stikom s perutnino (kot so race mlakarice) pomenijo največjo možnost uspeha.

2.

Poleg tega se za izolacijo virusa in molekularno detekcijo (PCR) odvzamejo tudi kloakalni brisi ali sveže fekalije, tkiva (in sicer možgani, srce, pljuča, ledvice in črevesje) prostoživečih ptic, ki so bile najdene poginule ali ustreljene. Molekularne tehnike se izvajajo le v laboratorijih, ki lahko omogočijo zagotavljanje kakovosti in uporabo metod, ki jih priznava referenčni laboratorij Skupnosti (CRL) za aviarno influenco.

3.

Vzorci se odvzamejo pri različnih vrstah prostoživečih ptic. Glavni cilj vzorčenja so vodne in obrežne ptice.

4.

Brisi, ki vsebujejo fekalije, ali previdno zbrane sveže fekalije se odvzamejo pri prostoživečih pticah, ki so se ujele, so bile ulovljene ali so bile pred kratkim najdene mrtve.

5.

Združiti je dovoljeno do največ pet vzorcev ene vrste, ki so bili odvzeti na istem območju in ob istem času. Pri združevanju vzorcev je treba zagotoviti ponovni preskus posameznih vzorcev, če se ugotovi, da je vzorec pozitiven.

6.

Posebno pozornost je treba nameniti shranjevanju in prevozu vzorcev. Če ni zagotovljen hitri prevoz v 48 urah do laboratorija (v prevoznem sredstvu pri 4 °C), se vzorci shranijo in prevažajo v suhem ledu pri – 70 °C (samo za kratko obdobje se priporočajo temperature med 4 °C in – 70 °C, vendar se jim je treba izogniti v čim večji meri).

E.   Laboratorijsko testiranje

1.

Laboratorijski testi se izvajajo v skladu z diagnostičnimi postopki za potrditev in diferencialno diagnostiko aviarne influence iz Priloge III k Direktivi 92/40/EGS (vključno s preiskavami serumov, pridobljenih od rac in gosi, s testom inhibicije hemaglutinacije).

2.

Če pa so predvideni laboratorijski testi, ki niso določeni v Direktivi 92/40/EGS ali opisani v Kopenskem priročniku OIE, države članice predložijo RLS potrebne podatke za ovrednotenje in hkrati predložijo svoj program Komisiji v odobritev.

3.

Vse pozitivne serološke izsledke nacionalni laboratoriji za aviarno influenco potrdijo s testom inhibicije hemaglutinacije, in sicer z uporabo določenih sevov, ki jih priskrbi Referenčni laboratorij Skupnosti za aviarno influenco:

H5

(a)

začetni test z uporabo Ostrich/Denmark/72420/96 (H5N2);

(b)

testiranje vseh pozitivnih rezultatov z Duck/Denmark/64650/03 (H5N7), da se izloči navzkrižno reaktivno protitelo N2.

H7

(a)

začetni test z uporabo Turkey/England/647/77 (H7N7);

(b)

testiranje vseh pozitivnih rezultatov z African Starling/983/79 (H7N1), da se izloči navzkrižno reaktivno protitelo N7.

4.

Vsi v pregledu za aviarno influenco zbrani vzorci prosto živečih ptic (poglavje D) se takoj, najkasneje pa v 2 tednih, preskusijo s PCR na H5, v primeru pozitivnih rezultatov analize cepitvenega mesta pa se opravijo takoj, da se ugotovi ali imajo motiv visoko patogene aviarne influence (HPAI) ali nizko patogene aviarne influence (LPAI).

5.

Serološki pregled ne velja za aviarno influenco prostoživečih živali.

6.

Države članice vsaka dva meseca poročajo Komisiji o pozitivnih primerih H5 in H7, odkritih med pregledi perutnine in prostoživečih ptic. To pa ne vpliva na obveznost držav članic, določeno v ustrezni zakonodaji Skupnosti, da takoj obvestijo Komisijo o primerih HPAI, ne glede na gostitelja.

F.   Seznam prostoživečih vrst ptic, ki predstavljajo večje tveganje v povezavi z aviarno influenco (2)

Latinsko ime

Ime v slovenskem jeziku

1.

Anser albifrons

beločela gos

2.

Anser fabalis

njivska gos

3.

Anas platyrhynchos

mlakarica

4.

Anas strepera

konopnica

5.

Anas acuta

dolgorepa raca

6.

Anas clypeata

raca žličarica

7.

Anas penelope

žvižgavka

8.

Anas crecca

kreheljc

9.

Anas querquedula

reglja

10.

Aythya ferina

sivka

11.

Aythya fuligula

čopasta črnica

12.

Vanellus vanellus

priba

13.

Philomachus pugnax

togotnik

14.

Larus ridibundus

rečni galeb

15.

Larus canus

sivi galeb


(1)  UL L 146, 11.6.1994, str. 17.

(2)  Ta seznam ni omejevalen in je namenjen ugotavljanju seljivih živalskih vrst, ki lahko predstavljajo visoko tveganje za pojav aviarne influence v Skupnosti. Seznam se stalno obnavlja na podlagi spremljanja rezultatov znanstvenih študij, ko so te na razpolago.