18.5.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 181/5


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 988/2004

z dne 17. maja 2004

o uvedbi začasnih protidampinških dajatev na uvoz vezanega lesa okoumé s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti pred dampinškim uvozom iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) (v nadaljnjem besedilu „osnovna uredba“), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 461/2004 (2), in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   ZAČETEK

(1)

19. avgusta 2003 je Komisija v obvestilu („obvestilo o začetku“), objavljenem v Uradnem listu Evropskih skupnosti (3), naznanila začetek protidampinškega postopka pri uvozu vezanega lesa okoumé s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) v Skupnost.

(2)

Protidampinški postopek je bil začet zaradi pritožbe, ki jo je 7. julija 2003 vložila Evropska zveza industrije vezanega lesa (FEIC) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo velik delež, v tem primeru več kot 50 % proizvodnje vezanega lesa okoumé v Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu tega proizvoda in o materialni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

2.   STRANKE V POSTOPKU

(3)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike v LRK, uvoznike/trgovce in njihova združenja, dobavitelje in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, predstavnike zadevnih držav izvoznic in proizvajalce Skupnosti – pritožnike . Zainteresiranim stranem je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, ki je naveden v obvestilu o začetku.

(4)

Ob upoštevanju velikega števila kitajskih proizvajalcev izvoznikov, navedenih v pritožbi, in velikega števila proizvajalcev enakega proizvoda v Skupnosti, je bilo za določitev dampinga in škode v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(5)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno in, če bi bilo, izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki in proizvajalci v Skupnosti zaprošeni, da se javijo Komisiji in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim proizvodom v obdobju preiskave (od 1. julija 2002 do 30. junija 2003).

(6)

Po preučitvi podatkov, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki, in zaradi nizkega števila odgovorov na vprašanja o vzorčenju, se je odločilo, da vzorčenje, kar zadeva izvoznike, ni potrebno.

(7)

Glede proizvajalcev Skupnosti je Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec, ki temelji na največjem reprezentativnem obsegu proizvodnje in prodaje gospodarske panoge Skupnosti, ki bi bil lahko primerno preučen v razpoložljivem času. Na podlagi odgovorov, prejetih od proizvajalcev Skupnosti, je Komisija izbrala pet podjetij iz treh držav članic. Izbor je temeljil na obsegu proizvodnje in prodaje. Vzorec, izbran na podlagi zgoraj omenjenih meril, je reprezentančen tudi v smislu geografskega pokritja.

(8)

Da bi se proizvajalcem izvoznikom v LRK omogočila predložitev zahtevka za obravnavo kot tržno gospodarstvo („MET“) ali za posamezno obravnavo („IT“), če tako želijo, je Komisija poslala obrazce za zahtevek kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva. Zahtevki za MET ali za IT, če preiskava pokaže, da ne izpolnjujejo pogojev za MET, so bili prejeti od osmih proizvajalcev izvoznikov.

(9)

Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim podjetjem, ki so se javila v rokih, navedenih v obvestilu o začetku. Odgovori so bili prejeti od šestih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, od petih proizvajalcev Skupnosti iz vzorca in od enega proizvajalca iz primerljive države, Maroka.

(10)

Komisija je iskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za predhodno ugotavljanje dampinga, škode, ki je zaradi tega nastala, in interes Skupnosti. Kontrolni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih podjetij:

a)

Proizvajalci Skupnosti

Indústrias Jomar – Madeiras e Derivados SA, Portugalska;

Joubert SAS, Francija;

Plysorol SAS, Francija;

Reni Ettore spa., Italija;

Schauman Wood SA, Francija

b)

Proizvajalci izvozniki iz Ljudske republike Kitajske

Zhejiang Deren Bamboo-Wood Technologies Co., Ltd.

Jiaxing Jinlin Lumber Co., Ltd.

Nantong Zongyi Plywood Co., Ltd.

Zhonglin Enterprise (Dangshan) Co., Ltd.

c)

Proizvajalec iz primerljive države

(11)

Ob upoštevanju potrebe, da se določi normalna vrednost za proizvajalce izvoznike iz LRK, ki jim MET morda ne bo dodeljen, so bili kontrolni obiski z namenom, da se določi normalna vrednost na podlagi podatkov iz primerljive države, Maroka, opravljeni v prostorih naslednjega podjetja:

CEMA Bois de l’Atlas, Casablanca, Maroko

3.   OBDOBJE PREISKAVE

(12)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2002 do 30. junija 2003 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preiskava gibanj v okviru analize škode je zajela obdobje od 1. januarja 1999 do konca OO („obravnavano obdobje“).

B.   ZADEVNI PROIZVOD IN ENAK PROIZVOD

1.   SPLOŠNO

(13)

Vezan les je plošča na osnovi lesa, ki ima hkrati dobro mehansko trdnost in je lahek. Sestavljajo ga listi (sloji) lesenega furnirja, ki so zlepljeni skupaj. Izdelan je iz neparnega števila slojev, ki so navzkrižno prevezani. Zunanji sloji imajo navadno porazdelitev vlaken v smeri, ki je vzporedna z dolgo stranico plošče. Taka izdelava zagotavlja trdnost in obstojnost vezanega lesa.

(14)

Vezan les je lahko narejen iz različnih vrst lesa. Glavne vrste lesa, uporabljene v proizvodnji evropskega vezanega lesa, so bukovina, brezovina, jelovina, topolovina in okoumé.

(15)

Les okoumé raste le v Gabonu, Ekvatorialni Gvineji in Kamerunu in ga morajo uvažati tako evropski kot kitajski izdelovalci vezanega lesa. Okoumé daje vezanemu lesu odlično gladko površino in tudi dobre mehanske lastnosti predvsem zaradi odsotnosti vozlov. Zato ima vezan les okoumé posebne lastnosti, ki se nanašajo na njegov videz in njegove mehanske lastnosti, kar pomeni, da se izdelek zlahka razlikuje od drugih vrst vezanega lesa.

(16)

Vezan les okoumé ima širok obseg končne porabe. Uporablja se v gradbeništvu v zunanjem stavbnem pohištvu in drugih lesenih proizvodih za opaže, naoknice, zunanje temelje in ograje ter obrežne pregrade. Uporablja se tudi za bolj okrasne namene, med drugim, v cestnih prevoznih sredstvih (npr. avtomobilih, avtobusih, počitniških prikolicah, avtodomih), pomorskih transportnih sredstvih (jahtah), pohištveni industriji in za vrata.

(17)

Obstajata dve vrsti vezanega lesa okoumé: vezan les, narejen izključno iz okouméja („cel okoumé“), in vezan les z vsaj eno zunanjo površino, narejeno iz okouméja („površinski okoumé“), preostalo je narejeno iz drugega lesa. Obe vrsti vezanega lesa okoumé imata enak zunanji videz. Kljub razlikam v mehanskih lastnostih oba delita iste temeljne fizikalne lastnosti in se v bistvu uporabljata za iste namene.

2.   ZADEVNI PROIZVOD

(18)

Zadevni proizvod je vezan les, ki ga sestavljajo izključno listi lesa, vsako vlakno je debeline največ 6 mm, z vsaj enim zunanjim listom okouméja, s poreklom iz LRK, trenutno uvrščen pod oznako KN prej ex 4412 13 10. Ta opredelitev zajema cel okoumé in površinski okoumé, kakor sta opredeljena zgoraj.

(19)

Med kontrolnim obiskom je bilo ugotovljeno, da je eno podjetje izvažalo vezan les okoumé s površinsko folijo v Skupnost med OP. Ta proizvod je površinski okoumé (s plastmi drugega lesa znotraj), prevlečen s plastično folijo. Menilo se je, da ta proizvod ni zadevni proizvod, saj ga sestavljajo le listi lesa in nima enakega zunanjega videza kot drugi vezani les okoumé. Torej si ne delita istih fizikalnih in tehničnih lastnosti. Zato ni zajet v tem postopku.

3.   ENAK PROIZVOD

(20)

Za zadevni proizvod in vezan les okoumé, izdelan v LRK in prodan na notranjem trgu, za proizvod, proizveden in prodan na notranjem trgu primerljive države (Maroko), kakor tudi za proizvod, izdelan in prodan v Skupnosti s strani gospodarske panoge Skupnosti, se je ugotovilo, da imajo v bistvu iste fizikalne in tehnične značilnosti in uporabo. Zato se začasno šteje, da so ti izdelki enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C.   DAMPING

1.   OBRAVNAVA KOT TRŽNO GOSPODARSTVO (MET)

(21)

Na podlagi člena 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, ki izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(22)

Na kratko in samo zaradi lažjega sklica so ta merila, katerih izpolnjevanje morajo zadevna podjetja dokazati, povzeta spodaj:

(1)

poslovne odločitve in stroški nastanejo kot odgovor na tržne razmere in brez večjega državnega poseganja;

(2)

računovodski izkazi so neodvisno revidirani v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in se uporabljajo za vse namene;

(3)

ni znatnih izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva;

(4)

pravna varnost in stabilnost sta zagotovljeni z zakoni o stečaju in lastninskih razmerjih;

(5)

menjave valute se opravijo po tržni stopnji.

(23)

Osem proizvajalcev – izvoznikov iz LRK je zahtevalo MET v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in je izpolnilo obrazec za zahtevek MET za proizvajalce izvoznike.

(24)

Zahtevek enega podjetja (podjetje 2 iz spodnje preglednice) je bil zavrnjen na podlagi prve analize odgovora na obrazec za zahtevek MET, ki ni dokazal, da so vsa merila izpolnjena. Zahtevek drugega podjetja (podjetje 4 iz spodnje preglednice) je bil zavrnjen, ker je odpovedalo svoje sodelovanje, preden se je izvršil kontrolni obisk. Zato ni bilo možno preveriti, ali podjetje izpolnjuje merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(25)

Za šest preostalih podjetij je v prostorih teh podjetij Komisija iskala in preverila vse informacije, predložene v zahtevkih za MET, in ki jih je štela za potrebne.

(26)

Preiskava je pokazala, da štiri od šestih zgoraj navedenih podjetij izpolnjujejo zahtevana merila, in se jim je zato dodelil MET. Ti štirje proizvajalci izvozniki iz LRK, ki se jim je dodelil MET, so:

Zhejiang Deren Bamboo-Wood Technologies Co., Ltd.

Jiaxing Jinlin Lumber Co., Ltd.

Nantong Zongyi Plywood Co., Ltd.

Zhonglin Enterprise (Dangshan) Co., Ltd.

(27)

Preostala dva zahtevka je bilo treba zavrniti. Naslednja preglednica za vsako od petih meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe povzema ugotovitve za štiri podjetja, ki jim ni bil dodeljen MET.

Podjetje

Merila

Prva alinea člena 2(7)(c)

Druga alinea člena 2(7)(c)

Tretja alinea člena 2(7)(c)

Četrta alinea člena 2(7)(c)

Peta alinea člena 2(7)(c)

1

Ni izpolnjeno

Ni izpolnjeno

Ni izpolnjeno

Ni izpolnjeno

Izpolnjeno

2

Ni izpolnjeno

 

 

 

 

3

Nesodelovanje

4

Nesodelovanje

Vir: Preverjeni odgovori sodelujočih kitajskih izvoznikov na vprašalnik

(28)

Zadevna podjetja so dobila možnost, da dajo pripombe na zgornje ugotovitve. Dve podjetji sta trdili, da so ugotovitve napačne in da bi se jima moral dodeliti MET.

(29)

V zvezi s prvim merilom je podjetje 1 trdilo, da je, v nasprotju z ugotovitvami Komisije, vir vplačanega kapitala jasen in da je bila domača prodaja opravljena po tržnih cenah. Vendar pa podjetje ni moglo predložiti nadaljnjih dokazov, da bi ovrglo ugotovitve Komisije. Kar zadeva domačo prodajo je bilo razvidno, da cenovna politika podjetja ni v skladu z načeli tržnega gospodarstva, saj je bil vezan les okoumé višje kakovosti prodajan po isti ceni kot navaden vezan les. Ta zahtevka se zato zavrneta.

(30)

Isto podjetje je trdilo, da so njegovi računovodski izkazi neodvisno revidirani in v skladu z mednarodnimi standardi. Vendar pa je kontrolni obisk pokazal, da revizorji niso dali pripomb, ki jih zahtevajo mednarodni standardi (v glavnem različne bilance za isto leto brez nadaljnje razlage in izguba skoraj vsega vplačanega kapitala brez kakršnih koli pripomb). Ker ti problemi resno postavijo pod vprašaj zanesljivost računovodskih izkazov, se ne more šteti, da so bili revidirani v skladu z mednarodnimi standardi. Zato se ta zahtevek zavrne.

(31)

Podjetje 1 je tudi trdilo, da ni bilo nobenih državnih posegov ali izkrivljanj, prenesenih iz sistema netržnega gospodarstva. Vendar pa so plačila za pravice do rabe zemljišč, dolžna lokalnim organom, ostala več let neplačana brez razlage. Zato vmešavanje državnih ali lokalnih organov ne more biti izključeno in podjetje ni moglo dokazati, da ni bilo vmešavanja. Zato se ta zahtevek zavrne.

(32)

Podjetje 1 je nazadnje trdilo, da ima koristi od pravne varnosti in stabilnosti, ki ju zagotavljajo zakoni o stečaju in o lastninskih razmerjih. Vendar pa se je med kontrolnim obiskom opazilo, da so bile v določenem poslovnem letu izgube večje od kapitala. Zato je bilo ugotovljeno, da je podjetje, teoretično sicer lahko bilo predmet zakonov o stečaju, da pa se ti de facto niso uporabljali, saj bi moral biti v navedenih okoliščinah sprožen stečajni postopek. Treba je omeniti, da revizorji niso dali s tem v zvezi nobenih pripomb. Zaradi navedenega podjetje ni dokazalo, da deluje v okviru pravne ureditve, ki zagotavlja pravno varnost. Zato se ta zahtevek zavrne.

(33)

Podjetje 3 je trdilo, da sodeluje s Komisijo. To podjetje je imelo dve povezani podjetji, ki sta proizvajali zadevni proizvod in ga izvažali v Skupnost v OP. Vendar pa se nobeno od teh dveh podjetij ni javilo v rokih, navedenih v obvestilu o začetku postopka. Zato sta se šteli za nesodelujoča proizvajalca izvoznika.

(34)

Običajna praksa Komisije je, da preuči, ali skupina zadevnih podjetij kot celota izpolnjuje merila za MET, kar pomeni, da naj bi vsako zadevno podjetje, ki proizvaja in/ali prodaja zadevni proizvod, izpolnjevalo merila za MET. Ob upoštevanju nesodelovanja zadevnih podjetij v tem primeru ni bilo možno ugotoviti, ali skupina kot celota izpolnjuje merila za MET, zato podjetju 3 MET ni mogel biti dodeljen.

(35)

Gospodarski panogi Skupnosti je bila dana možnost, da predloži pripombe, a ugovorov ni bilo. Posvetovalo se je s svetovalnim odborom in ta ugotovitvam Komisije ni nasprotoval.

2.   POSAMEZNA OBRAVNAVA (IT)

(36)

Nadalje se v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe za države iz člena 2(7) osnovne uredbe določi morebitna dajatev na ravni države razen v primerih, ko v skladu s 9(5) osnovne uredbe podjetja lahko dokažejo, da so njihove izvozne cene in količine kot tudi pogoji prodaje prosto oblikovani, da se pretvorbe deviznih tečajev opravljajo po tržnih stopnjah in da državno poseganje ne omogoča izogibanja ukrepom, če so izvoznikom določene različne stopnje dajatev.

(37)

Osem proizvajalcev izvoznikov je poleg zahteve za MET zahtevalo tudi posamezno obravnavo v primeru, da jim MET ne bi bil dodeljen. Vendar pa nobenemu od podjetij, ki jim je bil Met zavrnjen, ni mogel biti dodeljen IT.

(38)

Dvema podjetjema, ki nista sodelovali, IT ni mogel biti dodeljen, saj se ni dalo preveriti, ali izpolnjujeta merila iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(39)

Preiskava na kraju samem je pokazala, da so računovodski in izvozni dokumenti podjetja 1 nezanesljivi in kažejo resne pomanjkljivosti. Glede na precejšnjo stopnjo negotovosti v zvezi s tem podjetjem, se je določanje individualne dampinške stopnje zdelo neustrezno. Zaradi nezanesljivosti izvozne prodaje izračun individualne stopnje dejansko ni mogoč, ker se izvozni podatki podjetja ne morejo uporabiti. Ker podjetje tudi ni moglo dati zagotovil, da se ne bo izognilo ukrepom, če bi bila temu izvozniku odobrena individualna stopnja, v tem primeru individualna stopnja ne bi bila utemeljena. Zato se IT temu podjetju ne dodeli.

(40)

Kot zadnje, podjetje 2, ki je v lasti države, ni moglo dokazati, da poseganje države ne bi pripeljalo do izogibanja ukrepom, če bi bile izvoznikom dodeljene različne stopnje dajatev.

3.   NORMALNA VREDNOST

3.1.   Določitev normalne vrednosti za sodelujoče proizvajalce izvoznike, katerim je bil dodeljen MET

(41)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika preverila, ali je njegova domača prodaja vezanega lesa okoumé reprezentativna, to pomeni, ali celotni obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % celotne izvozne prodaje proizvajalca v Skupnost. Preiskava je pokazala, da imata reprezentativno domačo prodajo le za dva od štirih proizvajalcev izvoznikov.

(42)

Komisija je nato opredelila, katere vrste vezanega lesa okoumé, ki so jih na domačem trgu prodajala podjetja, ki imajo v celoti reprezentativno domačo prodajo, so identične ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(43)

Za vsako vrsto, ki so jo proizvajalci izvozniki prodali na svojem domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto vezanega lesa okoumé, ki je bila prodana za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja zadosti reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste vezanega lesa okoumé se je štela za zadosti reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje te vrste v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste vezanega lesa okoumé, izvožene v Skupnost. Za eno od dveh podjetij z reprezentativno domačo prodajo so štiri vrste izdelkov izpolnjevale ta pogoj, medtem ko se za drugo podjetje ni našlo vrste proizvoda, ki bi bila zadosti reprezentativna.

(44)

Komisija je nato preučila, ali se zgoraj opredeljene štiri vrste proizvodov lahko štejejo za prodane v rednem trgovanju, in sicer z ugotavljanjem deleža rentabilne prodaje zadevne vrste vezanega lesa okoumé neodvisnim odjemalcem. V primerih, ko je obseg prodaje vrste vezanega lesa okoumé, prodane po neto prodajni ceni, enaki izračunanim proizvodnim stroškom ali višjim od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje te vrste in je bila tehtana povprečna cena te vrste enaka ali višja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen vse domače prodaje te vrste v OP, ne glede na to, ali je bila ta prodaja donosna ali ne. V primerih, ko je obseg donosne prodaje vrste vezanega lesa okoumé predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje te vrste, ali je tehtana povprečna cena te vrste bila pod stroški proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje donosne prodaje samo te vrste, pod pogojem, da je ta prodaja predstavljala 10 % ali več celotnega obsega prodaje te vrste. Samo za eno vrsto proizvoda so se lahko domače cene uporabile za določitev normalne vrednosti. Za preostale tri vrste proizvodov je bilo v OP manj kot 10 % donosne prodaje teh vrst proizvodov.

(45)

V primerih, ko je obseg donosne prodaje katere koli vrste proizvoda predstavljal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje te vrste, se je štelo, da je bila ta posebna vrsta prodana v nezadostnih količinah, da bi lahko domača cena predstavljala primerno osnovo za določitev normalne vrednosti. Kadar koli domače cene za določeno vrsto proizvoda, ki ga je prodal proizvajalec izvoznik, niso mogle biti uporabljene za določitev normalne vrednosti, je morala biti uporabljena druga metoda. S tem v zvezi je Komisija v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe uporabila sestavljeno normalno vrednost.

(46)

V skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je bila normalna vrednost sestavljena na podlagi proizvodnih stroškov vsakega proizvajalca izvoznika in povečana za ustrezen znesek za prodajne, splošne in administrativne („PSA“) stroške ter za dobiček. Komisija je lahko uporabila lastne PSA stroške dveh podjetij, za kateri je bila domača prodaja enakega proizvoda reprezentativna, kakor je opredeljeno v členu 2(2) osnovne uredbe. Za profitno stopnjo je bil v skladu s prvim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe je bil uporabljen dobiček v rednem trgovanju vsake od vsakega od dveh zgoraj navedenih podjetij.

(47)

Za dve podjetji brez reprezentativne domače prodaje se je v skladu s členom 2(6)(a) osnovne uredbe lahko uporabilo tehtano povprečje PSA stroškov in dobiček dveh podjetij z reprezentativno domačo prodajo.

(48)

Za eno od podjetij Komisija ni mogla dovolj zanesljivo ugotoviti, ali porazdelitev stroškov, navedena v odgovoru na vprašalnik, ustrezno odraža stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo zadevnega proizvoda. Podjetju je bila dana možnost, da predloži pripombe v času kontrolnega obiska, vendar ni bilo zmožno pojasniti nedoslednosti v zvezi s porazdelitvijo stroškov. Zato je bila pri določanju stroškov proizvodnje v skladu z določbami člena 2(5) osnovne uredbe porazdelitev stroškov narejena na podlagi prometa.

(49)

Eno podjetje je nabavljalo topolove furnirje pri lokalnih proizvajalcih. Ti proizvajalci niso registrirani kot zavezanci za DDV in zato ne plačujejo DDV. Vendar pa je podjetje zmanjšalo stroške za furnirje za 13 % DDV. Dokazovalo je, da je to usklajeno z organi, pristojnimi za DDV. Ker pa podjetje ni moglo dokazati, da je bilo povračilo DDV dejansko izvršeno, se je zavzelo stališče, da se to domnevno znižanje DDV zavrne, ker so stroški, ki bi jih bilo treba upoštevati, dejansko nastali stroški.

(50)

Eno podjetje je predlagalo, da bi morala Komisija upoštevati stroške proizvodnje za obdobje, daljše od OP. Podjetje je trdilo, da naj bi to bolje odražalo dejansko nastale stroške zaradi določenih popravkov v računovodskih izkazih in nizkega obsega proizvodnje. Ker podjetje ni moglo dokazati teh domnevnih popravkov, je Komisija uporabila podatke za OP, ki jih je predložilo podjetje .

(51)

Eno podjetje je furnirje nabavljalo pri navedenem podjetju. Ker transferne cene teh transakcij niso ustrezno odražale stroškov, povezanih s proizvodnjo teh furnirjev, jih je treba nadomestiti s transferno ceno nepovezanega podjetja, ki je bila določena na podlagi cene drugih transakcij podjetja z neodvisnimi dobavitelji.

3.2.   Določitev normalne vrednosti za vse sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki jim ni bil dodeljen MET

3.2.1.   Primerljiva država

(52)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bila dodeljena obravnava kot tržno gospodarstvo, določena na podlagi cen ali sestavljene vrednosti primerljive države.

(53)

V obvestilu o začetku tega postopka je bil Maroko predviden kot tretja država z ustreznim tržnim gospodarstvom za določitev normalne vrednosti za LRK in zainteresirane stranke so bile pozvane, da predložijo svoje pripombe v zvezi s tem. Trije proizvajalci izvozniki so v roku izpodbijali to izbiro in predlagali Brazilijo in Indonezijo kot primerljivi državi.

(54)

Da bi se ugotovilo, ali je bila predvidena izbira Maroka kot primerljive države ustrezna, je Komisija najprej kontaktirala vse znane proizvajalce vezanega lesa okoumé zunaj Evropske skupnosti in LRK, namreč iz Maroka, Brazilije in Indonezije. Vendar pa je samo eno maroško podjetje sodelovalo v postopku in njegovi podatki so bili preverjeni.

(55)

Preiskava je pokazala, da bi lahko druge države, namreč Malezija in Turčija, tudi imeli proizvajalce vezanega lesa okoumé. Znani proizvajalci iz teh držav so bili kontaktirani in samo eno turško podjetje je sprejelo sodelovanje v tem postopku. Vendar pa se je glede na zakonsko predpisane roke za sprejetje začasne ugotovitve ter glede na to, da so bili podatki turškega proizvajalca predloženi kasneje in da analiza še ni končana, Komisija odločila, da bo uporabila Maroko kot ustrezno primerljivo državo v okviru te začasne ugotovitve.

(56)

Trije proizvajalci izvozniki so nasprotovali temu predlogu z glavnima argumentoma, da struktura stroškov maroškega proizvajalca ni podobna strukturi stroškov kitajskih proizvajalcev in da je na maroškem trgu pomanjkanje notranje konkurence.

(57)

V tem pogledu je preiskava začasno potrdila obstoj enega samega maroškega proizvajalca na domačem trgu in obstoj visokih carin. Vendar pa se je prodaja maroškega proizvajalca štela za znatno in zadosti reprezentativno v primerjavi z obsegom kitajskega izvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz LRK v Skupnost v OP. Zato se je za argumenta menilo, da kot taka ne zadoščata za to, da bi Komisiji preprečila izračun ustrezne začasne normalne vrednosti, ustrezno prilagojene z upoštevanjem carine. Če bi se v nadaljnji preiskavi na podlagi tekoče analize podatkov, ki jih je predložilo turško podjetje, ugotovilo, da je Turčija bolj primerna kot primerljiva država, se bodo ti novi elementi ustrezno upoštevali.

3.2.2.   Določitev normalne vrednosti v primerljivi državi

(58)

Da bi se ugotovilo, ali je bila prodaja proizvodov na maroškem trgu, primerljivih s tistimi, ki jih prodajajo kitajski proizvajalci izvozniki v Skupnost, opravljena v rednem trgovanju, se je prodajna cena primerjala s polnimi stroški proizvodnje (to pomeni stroški proizvodnje, povečanimi za PSA stroške). Ker je velika večina prodaje vrst, prodanih na domačem trgu, ustvarila izgubo in ker so bili tehtani povprečni stroški proizvodnje višji od tehtane povprečne prodajne cene, je bilo treba normalno vrednost sestaviti.

(59)

V skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je bila normalna vrednost sestavljena na podlagi proizvajalčevih lastnih stroškov proizvodnje, povečanih za ustrezni znesek za prodajne, splošne in administrativne („PSA“) stroške in za dobiček. Možno je bilo uporabiti njegove lastne PSA stroške, saj je domača prodaja enakega proizvoda reprezentativna. Za dobiček je bilo odločeno, da se v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe začasno uporabi ustrezna profitna stopnja, ki odraža povprečno globalno profitno stopnjo podjetja

4.   IZVOZNA CENA

(60)

Izvozne cene za sodelujoče proizvajalce izvoznike so bile določene na podlagi cen, ki so se ali bi se plačale za zadevni proizvod, ko je prodan za porabo v Skupnosti prvemu neodvisnemu kupcu v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(61)

Za nesodelujoče proizvajalce so bile izvozne cene določene v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Izvozne cene so bile zato izračunane na podlagi najnižje preverjene izvozne cene sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki mu nista bila dodeljena MET in IT.

5.   PRIMERJAVA

(62)

Za namene zagotavljanja poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno na ravni cene franko tovarna in na enaki ravni trgovine so se izvedle ustrezne prilagoditve za razlike, za katere se je trdilo in dokazalo, da so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Prilagoditve so bile opravljene za zneske prevoza, zavarovanja, manipuliranja, pakiranja in kreditov ter bančne stroške in provizije, kadar je to bilo ustrezno in upravičeno.

(63)

Ugotovljeno je bilo, da je eno podjetje vso svojo izvozno prodajo opravilo prek kitajskega trgovca. Ta trgovec je bil pooblaščen za odnose s strankami, iskanje novih naročil, izstavljanje računov končni stranki in celo, prek drugega podjetja, za posredovanje povračil DDV za izvoz proizvajalcu. Kot povračilo je trgovec prejemal provizijo na prodajo in popust pri nabavi določene količine proizvodov. Menilo se je, da je slednji popust lahko dodeljen le za izvozno prodajo. Celotni znesek popusta je bil torej razporejen na podlagi izvoznega prometa v OP, in znesek, ki ustreza prodaji zadevnega proizvoda v ES, je bil upoštevan pri izračunu izvoznih cen podjetja.

(64)

Ko kitajska podjetja izvažajo zadevni proizvod, so upravičena do povračila DDV v višini 13 % prometa na podlagi cene FOB. Vendar pa je DDV, ki ga morajo podjetja zaračunavati v svojih izračunih, 17 % od prometa na podlagi cene FOB. Prilagoditev, ki odraža to razliko 4 %, je bilo zato upoštevana pri izračunu izvozne cene.

6.   DAMPINŠKA STOPNJA

6.1.   Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, katerim je bil dodeljen MET

(65)

V skladu s členom 2(11) in 2(12) osnovne uredbe je bila dampinška stopnja določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami po vrsti proizvoda, kot je določeno zgoraj.

(66)

Začasne dampinške stopnje, izražene v odstotku cene CIF meja Skupnosti, neocarinjeno, so:

Podjetje

Začasna dampinška stopnja

Zhejiang Deren Bamboo-Wood Technologies Co., Ltd.

23,9 %

Jiaxing Jinlin Lumber Co., Ltd.

18,5 %

Nantong Zongyi Plywood Co., Ltd.

12,0 %

Zhonglin Enterprise (Dangshan) Co., Ltd.

8,5 %

6.2.   Za vse proizvajalce izvoznike

(67)

Za izračun stopnje dampinga v celotni državi, ki se uporablja za vse druge izvoznike v LRK, je Komisija najprej ugotovila raven sodelovanja. Narejena je bila primerjava med razpoložljivimi podatki, večinoma iz pritožbe, in dejanskimi odgovori iz vprašalnika, prejetimi od izvoznikov v LRK. Ta primerjava je pokazala, da je bila raven sodelovanja zelo nizka (20 %).

(68)

Stopnja dampinga je bila izračunana s primerjavo tehtane povprečne normalne vrednosti, določene za primerljivo državo in tehtane povprečne izvozne cene, ocenjene na podlagi razpoložljivih dejstev, opisanih zgoraj pod „izvozna cena“.

(69)

Na tej podlagi je bila stopnja dampinga v celotni državi začasno določena na 48,5 % cene CIF na meji Skupnosti, neocarinjeno.

D.   GOSPODARSKA PANOGA SKUPNOSTI

1.   PROIZVODNJA SKUPNOSTI

(70)

V okviru Skupnosti se zadevni proizvod proizvaja v Franciji, Italiji, Portugalski, Grčiji, Španiji in Nemčiji, in sicer:

Deset proizvajalcev, v imenu katerih je bila vložena pritožba; pet proizvajalcev, ki so bili izbrani v vzorec („vzorčni proizvajalci Skupnosti“), in predstavljajo 57 % proizvodnje Skupnosti, so bili tudi pritožniki;

En proizvajalec, ki je podprl postopek in zagotovil nekaj splošnih informacij;

Drugi proizvajalci Skupnosti, ki niso bili pritožniki in niso sodelovali, vendar niso nasprotovali sedanjemu postopku;

(71)

Komisija je ugotovila, da bi se vsa zgoraj navedena podjetja lahko štela za proizvajalce Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Proizvodnja vseh navedenih podjetij sestavlja proizvodnjo Skupnosti.

2.   GOSPODARSKA PANOGA SKUPNOSTI

(72)

Skupna proizvodnja desetih proizvajalcev Skupnosti, ki so sodelovali s Komisijo, med njimi pet vzorčnih proizvajalcev Skupnosti, predstavlja 85 % skupne proizvodnje vezanega lesa okoumé v Skupnosti, kakor je ocenjeno v pritožbi. Zaradi tega se šteje, da sestavljajo „gospodarsko panogo Skupnosti“ v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

E.   ŠKODA

1.   UVODNA PRIPOMBA

(73)

Glede na to, da je bilo vzorčenje uporabljeno za gospodarsko panogo Skupnosti, je bila škoda ocenjena na podlagi zbranih informacij. Gibanja proizvodnje, produktivnosti, prodaje, tržnega deleža, zaposlovanja in rasti so bila ocenjena na ravni gospodarske panoge Skupnosti, gibanja cen ter donosnosti, denarnega toka, zmožnosti zbiranja kapitala in naložb, zalog, zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti, donosnosti naložbe in plač so bila analizirana na podlagi informacij, zbranih na ravni vzorčnih proizvajalcev Skupnosti.

2.   PORABA SKUPNOSTI

(74)

Poraba Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi obsega prodaje gospodarske panoge Skupnosti na trgu Skupnosti, kateri se prišteje ocenjena prodaja drugih proizvajalcev Skupnosti, ves uvoz iz LRK, Maroka in Gabona ter ocenjen delež uvoza zadevnega proizvoda iz drugih tretjih držav pod oznako KN 4412 13 10, ker zadevni proizvod predstavlja samo del te carinske oznake. Ta delež in ocena vsega uvoza sta temeljila na metodologiji, ki se je uporabila v pritožbi.

(75)

Med 1999 in OP se je navidezna poraba Skupnosti povečala s 394 663 m3 na 447 979 m3, tj. za 14 %.

 

1999

2000

2001

2002

OP

Poraba Skupnosti (m3)

394 663

401 096

400 966

424 131

447 979

3.   UVOZ IZ ZADEVNE DRŽAVE

3.1.   Obseg in tržni delež

(76)

Uvoz zadevnega proizvoda iz LRK v Skupnost se je povečal z 1 093 m3 v letu 1999 na 83 606 m3 v OP. Uvoz do leta 2001 ni bil zelo pomemben, vendar strmo narašča od tedaj do konca OP.

 

1999

2000

2001

2002

OP

Uvoz iz LRK (m3)

1 093

1 540

9 531

43 082

83 606

(77)

Ustrezni tržni delež se je povečal z 0,3 % v letu 1999 na 18,7 % v OP. Povečanje je bilo zlasti veliko med letom 2001 in OP, in sicer z 2,4 % na 18,7 %.

 

1999

2000

2001

2002

OP

Tržni delež uvoza iz LRK

0,3 %

0,4 %

2,4 %

10,2 %

18,7 %

3.2.   Cene

(78)

Povprečne cene uvoza zadevnega proizvoda iz LRK so se znižale s 469 evra/m3 v letu 1999 na 393 evra/m3 v OP, tj. zmanjšanje za 16,2 %. Glede na zelo nizke količine uvoza v letih 1999 in 2000 podatki o ustreznih cenah niso tako pomembni. Kljub temu se pojavlja splošen trend zniževanja v vsem obravnavanem obdobju, čeprav obstaja manjše zvišanje med letoma 2000 in 2001.

 

1999

2000

2001

2002

OP

Povprečna cena za uvoz iz LRK (EUR/m3)

469

361

431

434

393

3.3.   Nelojalno nižanje cen

(79)

Za analiziranje nelojalnega nižanja cen so se tehtane povprečne prodajne cene za vrsto proizvoda vzorčne gospodarske panoge Skupnosti določene za nepovezane kupce na trgu Skupnosti primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami zadevnega uvoza. Primerjava je bila narejena po odbitku znižanj in popustov. Cene v gospodarski panogi Skupnosti so bile prilagojene na cene franko tovarna. Cene zadevnega uvoza so bile na podlagi cen CIF z ustrezno prilagoditvijo za carinske dajatve in stroške po uvozu.

(80)

Komisiji je bilo predočeno, da je kakovost proizvodov, ki jih izdela gospodarska panoga Skupnosti, na splošno višja, kakor je kakovost podobnih proizvodov, uvoženih iz LRK. Na podlagi ugotovitve se je štelo, da je ta razlika v kakovosti utemeljila ocenjeno 10 % prilagoditev, ki je bila dodana ceni CIF na meji Skupnosti sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(81)

Ta primerjava je pokazala, da so bili v OP zadevni proizvodi s poreklom iz LRK prodani v Skupnosti po cenah, ki so pomenile nelojalno nižanje cen gospodarske panoge Skupnosti po stopnjah v višini od 11 % do 52 %, kadar so bile izražene kot odstotek cen gospodarske panoge Skupnosti.

4.   POLOŽAJ GOSPODARSKE PANOGE SKUPNOSTI

(82)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je Komisija preučila vse ustrezne ekonomske faktorje in indekse, upoštevajoč stanje gospodarske panoge Skupnosti od leta 1999 do OP.

4.1.   Podatki, ki se nanašajo na gospodarsko panogo Skupnosti kot celoto

4.1.1.   Proizvodnja, zaposlenost in produktivnost

(83)

Obseg proizvodnje gospodarske panoge Skupnosti se je med letom 1999 in OP zmanjšal za 10 %, z295 915 m3 na 267 591 m3.

 

1999

2000

2001

2002

OP

Proizvodnja (m3)

295 915

293 320

309 933

283 265

267 591

(84)

Zaposlenost med letom 1999 in OP se je zmanjšala za 9 %. Poleg tega se je v OP eno od podjetij odločilo, da zniža število zaposlenih za 66, čeprav bi ta ukrep zaradi pravnih razlogov uradno začel veljati šele po OP. Produktivnost se je zvišala med letoma 1999 in 2001 ter se nato znova zmanjšala med 2001 in OP zaradi zmanjšanja proizvodnje.

 

1999

2000

2001

2002

OP

Zaposlenost

1 608

1 642

1 600

1 489

1 462

Proizvodnja na zaposlenega

184

179

194

190

183

4.1.2.   Obseg prodaje in tržni delež

(85)

V obravnavanem obdobju se je obseg prodaje gospodarske panoge Skupnosti v ES zmanjšal za 10 %, z 283 121 m3 v letu 1999 na 255 943 m3 v OP. Zmanjšanje je bilo zlasti veliko med letom 2001 in OP (-12 %).

 

1999

2000

2001

2002

OP

Prodaja ES (m3)

283 121

291 562

292 264

272 488

255 943

(86)

Tržni delež gospodarske panoge Skupnosti se je po obsegu zmanjšal z 71,7 % v letu 1999 na 57,1 % v OP. Zlasti močno je padel v 18 mesecih po izrazitem povečanju uvoza iz Kitajske, in sicer z 72,9 % v letu 2001 na 57,1 % v OP.

 

1999

2000

2001

2002

OP

Tržni delež ES

71,7 %

72,7 %

72,9 %

64,2 %

57,1 %

4.1.3.   Rast

(87)

Medtem ko se je poraba Skupnosti med letom 1999 in OP povečala za 14 %, se je obseg prodaje gospodarske panoge Skupnosti zmanjšal za 10 %. Na drugi strani pa se je v istem obdobju obseg uvoza iz LRK močno povečal. Medtem ko se je tržni delež uvoza iz LRK povečal za več kot 16 odstotnih točk, je tržni delež gospodarske panoge Skupnosti padel za 15 odstotnih točk. Povečanje uvoza je torej pomenilo, da evropska gospodarska panoga ni bila deležna rasti trga med letom 1999 in OP.

4.2.   Podatki, ki se nanašajo na vzorčne proizvajalce Skupnosti

4.2.1.   Zaloge, zmogljivosti in izkoriščenost zmogljivosti

(88)

Ravni zalog v tej gospodarski panogi običajno niso zelo pomembne, ker večina proizvodnje poteka na podlagi naročil. Zaradi dopolnitve je treba navesti, da so se ravni zalog gospodarske panoge Skupnosti med obravnavanim obdobjem znižale. Glavni razlog so bila prizadevanja za racionalizacijo enega izmed največjih proizvajalcev Skupnosti. Vendar se šteje, da v tem primeru zaloge iz navedenih razlogov niso bile pomemben indikator škode.

(89)

Proizvodne zmogljivosti so se ugotavljale na podlagi števila in zmogljivosti stiskalnic vezanega lesa v dveh dnevnih izmenah. Proizvodne zmogljivosti je bilo treba oceniti, ker nekateri proizvajalci izdelujejo vezan les okoumé z enakimi napravami in opremo kakor druge vrste vezanega lesa. V navedenih primerih so bile proizvodne zmogljivosti za zadevni proizvod ocenjene z ugotavljanjem deleža dejansko proizvedenega vezanega lesa okoumé v primerjavi s skupno količino proizvedenega vezanega lesa, ki ga proizvede dani proizvajalec, in nato je bil ta delež uporabljen za skupno proizvodno zmogljivost zadevne proizvodne naprave.

(90)

Upoštevajoč zgoraj navedeno je bilo ugotovljeno, da so se med obravnavanim obdobjem proizvodne zmogljivosti gospodarske panoge Skupnosti zmanjšale za 5 %. Vzrok zmanjšanja v letu 2001 je bilo zaprtje ene proizvodne enote. V istem obdobju se je izkoriščenost zmogljivosti gospodarske panoge Skupnosti zmanjšala z 87 % na 74 %, tj. za 13 %.

 

1999

2000

2001

2002

OP

Proizvodne zmogljivosti (mt)

255 774

262 420

236 348

242 835

242 668

Izkoriščenost zmogljivosti

87,4 %

82,0 %

93,1 %

80,4 %

74,2 %

4.2.2.   Cene in faktorji, ki vplivajo na domače cene

(91)

Povprečne cene na m3 gospodarske panoge Skupnosti so ostale sorazmerno stabilne, z nominalnim zvišanjem 3 % med letom 1999 in OP. Odsotnost znižanja cen kljub konkurenci poceni uvoza iz Kitajske se lahko pojasni z odločitvijo proizvajalcev Skupnosti, da naredijo nekaj sprememb v svojem proizvodnem programu.

 

1999

2000

2001

2002

OP

Povprečna prodajna cena (EUR/m3)

695

697

723

717

717

4.2.3.   Naložbe in zmožnost zbiranja kapitala

(92)

Med letoma 1999 in 2001 je gospodarska panoga veliko investirala, od 6,5 milijona evrov do 10,4 milijona evrov letno. Po letu 2001, ko se je strmo povečal uvoz iz LRK, so se naložbe močno znižale, in sicer na samo 1,3 milijona evra v OP.

 

1999

2000

2001

2002

OP

Naložbe (v tisoč evrih)

6 536

7 500

10 406

3 093

1 327

(93)

V bližnji preteklosti in v obravnavanem obdobju so proizvajalci vezanega lesa okoumé iz Skupnosti, ki so del širše industrije lesnih izdelkov, izvedli pomembno prestrukturiranje in konsolidacijo. Ta gibanja so vključevala spremembe lastništva in nova povezovanja podjetij, včasih v okviru širših industrijskih skupin, ter tudi obsežne naložbe v posodobitev, kakor je prikazano zgoraj.

(94)

Glede zmožnosti zbiranja kapitala ni bilo zahtevka gospodarske panoge Skupnosti niti podatka, da je gospodarska panoga Skupnosti imela težave pri zbiranju kapitala za svoje dejavnosti. To se lahko pripiše učinkom zgoraj omenjene konsolidacije gospodarske panoge, prek katere so bili finančni viri velikih industrijskih skupin na razpolago nekaterim proizvajalcem Skupnosti.

4.2.4.   Donosnost, donosnost naložb in denarni tok

(95)

V obravnavanem obdobju se je donosnost vzorčnih proizvajalcev Skupnosti občutno zmanjšala, in sicer s 3,5 % v letu 1999 na -8,9 % v OP. Donosnost naložb je sledila istemu trendu, in je padla s 15,6 % v letu 1999 na -27,5 % v OP.

 

1999

2000

2001

2002

OP

Donosnost

3,5 %

0,8 %

-2,7 %

-7,6 %

-8,9 %

Donosnost naložb

15,6 %

3,4 %

-9,4 %

-23,8 %

-27,5 %

(96)

Denarni tok, ki ga je ustvaril podoben proizvod, se je občutno zmanjšal, s 7,6 milijona evrov v letu 1999 na 0,059 milijona evrov v OP. V istem obdobju je prišlo do nekaterih pomembnih kratkoročnih sprememb v denarnem toku, ki so bile posledica sprememb ravni zalog in negotovinskih odhodkov, povezanih z zgoraj omenjenim prestrukturiranjem gospodarske panoge.

 

1999

2000

2001

2002

OP

Denarni tok (v tisoč evrih)

7 594

-876

-2 050

591

59

4.2.5.   Plače

(97)

Stroški dela so se zaradi zmanjšanja števila zaposlenih v obravnavanem obdobju znižali za 7 %, to je z 32,2 milijona evrov v letu 1999 na 29,9 milijona v OP. Povprečni stroški dela na zaposlenega so se dejansko zvišali za 7 %, s 26 770 evrov na 28 638 evrov, kar je skladno s potrošniškimi cenami.

 

1999

2000

2001

2002

OP

Stroški dela na zaposlenega (EUR)

26 770

27 661

27 649

28 641

28 638

4.2.6.   Višina stopnje dampinga

(98)

Glede na obseg in ceno dampinškega uvoza vpliv dejanske stopnje dampinga, ki je tudi precejšnja, ne more biti zanemarljiv.

4.2.7.   Gospodarska ozdravitev po preteklem dampingu

(99)

Gospodarska panoga Skupnosti ni bila v položaju, da bi si morala opomoči zaradi preteklih učinkov škodljivega dampinga.

5.   SKLEPNA UGOTOVITEV O ŠKODI

(100)

Med letom 1999 in OP se je obseg dampinškega uvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz LRK povečal s 1 093 m3 na 83 606 m3. Ustrezni tržni delež se je povečal s 0,3 % v letu 1999 na 18,7 % v OP. Zmanjšanje je bilo zlasti veliko med letom 2002 in OP. Povprečne cene dampinškega uvoza so se v obravnavanem obdobju znižale za 16,2 % in so bile ves čas nižje kakor cene gospodarske panoge Skupnosti ter le-te nelojalno nižale za 11 % do 52 %.

(101)

Pregled zgornjih faktorjev pokaže, da se je položaj gospodarske panoge Skupnosti med letom 1999 in OP poslabšal. V obravnavanem obdobju se je obseg prodaje gospodarske panoge Skupnosti zmanjšal za 10 % in njen tržni delež se je zmanjšal za 14,6 odstotne točke. Zaposlenost se je prav tako zniževala od leta 2001 dalje. Pri vzorčnih proizvajalcih Skupnosti so naložbe znatno upadle, donosnost, donosnost naložb ter denarni tok so se izredno zmanjšali. Poslabšanje položaja gospodarske panoge Skupnosti se je odražalo predvsem prek učinka na obseg prodaje (ki se odraža v zmanjšanju izkoriščenosti zmogljivosti). Cene so od leta 1999 do OP realno le rahlo upadle.

(102)

Z vidika prej omenjenega se začasno zaključi, da je gospodarska panoga Skupnosti utrpela škodo v smislu členov 3(5) osnovne uredbe.

F.   VZROK ŠKODE

1.   UVOD

(103)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe se je preučilo, ali je dampinški uvoz, s poreklom iz LRK povzročil škodo gospodarski panogi Skupnosti v višini, ki se lahko šteje za materialno. Poleg dampinškega uvoza so se preučili tudi znani faktorji, ki bi istočasno lahko škodovali gospodarski panogi Skupnosti, da se je zagotovilo, da morebitna povzročena škoda s strani teh drugih dejavnikov ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

2.   UČINEK DAMPINŠKEGA UVOZA

(104)

Med letom 1999 in OP se je obseg uvoza zadevnega proizvoda iz LRK v Skupnost povečal z nepomembnih ravni na 83 606 m3. Njegov ustrezni delež na trgu Skupnosti se je povečal z 0,3 % v letu 1999 na 18,7 % v OP. Povečanje je bilo največje med letom 2001 in OP.

(105)

Znatno povečanje obsega uvoza s poreklom iz zadevne države in povečanje tržnega deleža tega uvoza v letu 2002 in v OP po cenah, ki so se znižale in ostale precej pod cenami gospodarske panoge Skupnosti, je sovpadlo s poslabšanjem položaja gospodarske panoge Skupnosti med istim obdobjem, zlasti glede obsega prodaje, tržnega deleža, donosnosti, denarnega toka in zaposlenosti. Kot že navedeno, je uvoz s poreklom iz LRK povzročil nelojalno znižanje povprečnih prodajnih cen gospodarske panoge Skupnosti v velikih zneskih, s stopnjami znižanja cen od 11 % do 52 %.

(106)

Pri analizi učinka dampinškega uvoza je bilo ugotovljeno, da je cena pomemben element konkurenčnosti glede na relativno standardizirane lastnosti proizvodov iz vezanega lesa. Tudi če se upoštevajo razlike v kakovosti, so bile cene dampinškega uvoza znatno pod cenami gospodarske panoge Skupnosti in pod cenami drugih izvoznikov iz tretjih držav. Nenazadnje je bilo tudi ugotovljeno, da je gospodarska panoga Skupnosti izgubila nekaj glavnih kupcev, ki so se preusmerili na kitajske dobavitelje vezanega lesa.

(107)

Zato se začasno zaključi, da je pritisk, ki ga je izvajal zadevni uvoz, ki se je po obsegu in tržnem deležu bistveno povečeval od leta 2001 dalje in se je izvajal po nizkih, dampinških cenah, odigral odločilno vlogo pri izgubi tržnega deleža gospodarske panoge Skupnosti in posledično poslabšanjem njenega finančnega stanja.

3.   UČINKI DRUGIH FAKTORJEV

3.1.   Izvoz s poreklom iz tretjih držav, razen LRK

(108)

Po podatkih Eurostata se je uvoz s poreklom iz tretjih držav, razen iz LRK, rahlo povečal, in sicer s 60 975 m3 v letu 1999 na 62 430 m3 v OP. Vendar se je njihov tržni delež skupno znižal s 15,4 % v letu 1999 na 13,9 % v OP. Glavni posamezni državi, ki izvažata zadevni proizvod v Skupnost, sta Gabon in Maroko. Gabon je obdržal tržni delež na splošno ustaljeni ravni 5 %, medtem ko se je tržni delež Maroka povečal z 1,1 % na 2,4 %.

(109)

Po Eurostatu je povprečna cena uvoza s poreklom iz drugih držav, razen LRK, med letom 1999 in OP ostala dejansko nespremenjena. V vsem tem obdobju so bile cene uvoza iz drugih držav skoraj 50 % višje kot cene uvoza iz LRK. Posledično uvoz iz drugih tretjih držav ni izvajal konkurenčnega pritiska na gospodarsko panogo Skupnosti v takem obsegu kot uvoz iz LRK. Tudi tržni delež katere koli posamezne države v navedeni skupini ni bil večji kot 5 %.

(110)

Zato se začasno zaključi, da uvoz iz drugih tretjih držav ni bil odločilni razlog za škodo, povzročeno gospodarski panogi Skupnosti.

3.2.   Izvažanje gospodarske panoge Skupnosti

(111)

Trdilo se je, da je znižanje izvoza evropske gospodarske panoge zaradi izgube konkurenčnosti tudi vzrok za poslabšanje njenega finančnega stanja. Prodaja vzorčnih proizvajalcev Skupnosti zunaj ES je padla z 9 522 m3 v letu 1999 na 7 374 m3 v OP. Vendar velikost tega zmanjšanja in dejstvo, da je prodaja zunaj ES predstavljala manj kot 5 % prodaje ES v OP, pomenita, da tak razvoj ni mogel biti odločilni razlog za škodo, povzročeno gospodarski panogi Skupnosti.

3.3.   Poslovanje drugih proizvajalcev Skupnosti

(112)

Obseg prodaje drugih proizvajalcev Skupnosti je padel z ocenjenih 49 474 m3 v letu 1999 na 46 000 m3 v OP. Njihov delež na trgu Skupnosti je v istem obdobju padel z 12,5 % na 10,3 % in ni bilo ugotovljeno, da bi bile njihove cene nižje od cen sodelujočih gospodarskih panog Skupnosti. Zato se začasno zaključi, da proizvodi, ki so jih proizvedli in prodali drugi proizvajalci Skupnosti, niso prispevali k škodi, povzročeni gospodarski panogi Skupnosti.

3.4.   Povečanje stroškov gospodarske panoge Skupnosti

(113)

Trdilo se je, da se poslabšanje donosnosti gospodarske panoge Skupnosti lahko pripiše dvigu stroškov v gospodarski panogi, zlasti stroškov surovin. Vendar so podatki, zbrani med preiskavo na kraju samem pokazali, da dvig skupnih povprečnih stroškov med letom 1999 in OP ni bil višji kakor dvig splošne ravni cen v Skupnosti v istem obdobju, tj. za 8 %. Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje je vzrok za del zadevnega povečanja v dvigu fiksnih stroškov na enoto, variabilni stroški pa so se verjetno povečali celo manj kakor skupni povprečni stroški.

(114)

Zato se začasno zaključi, da v normalnih gospodarskih razmerah in brez močnega cenovnega pritiska gospodarska panoga ne bi imela težav pri obvladovanju kakršnega koli povečanja stroškov, ki ga je doživela med letom 1999 in OP, in da to povečanje ne prekine vzročne povezave med dampinškim uvozom iz LRK in materialno škodo, povzročeno gospodarski panogi Skupnosti.

4.   SKLEP

(115)

Znatno povečanje obsega in tržnega deleža uvoza s poreklom iz LRK, zlasti med letom 2001 in OP, je tudi občutno znižanje njegovih prodajnih cen in raven nelojalnega nižanja cen, ki je bila ugotovljena v OP, je sovpadlo z materialno škodo, povzročeno gospodarski panogi Skupnosti.

(116)

Analizirani so bili uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz gospodarske panoge Skupnosti, poslovanje drugih proizvajalcev in razvoj stroškov, vendar je bilo ugotovljeno, da niso bili odločilni razlog za škodo, povzročeno gospodarski panogi Skupnosti.

(117)

Na temelju zgornje analize, ki je pravilno označila in ločila učinke vseh znanih faktorjev, ki so vplivali na položaj gospodarske panoge Skupnosti, od škodljivega učinka dampinškega uvoza, se zato začasno zaključi, da je uvoz iz LRK povzročil materialno škodo Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

G.   INTERES SKUPNOSTI

(118)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo pregledano, ali so kljub sklepu o škodljivem dampingu obstajali potrebni razlogi za sklep, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti. Upoštevani so bili vpliv možnih ukrepov na vse vpletene stranke v tem postopku in tudi posledice nesprejetja ukrepov.

1.   INTERESI GOSPODARSKE PANOGE SKUPNOSTI

(119)

Vezan les okoumé je del širše industrije lesnih proizvodov Skupnosti. Nekatera od preiskovanih podjetij so v celoti ali delno specializirana za proizvode okoumé, ki imajo posebne značilnosti glede proizvodnega procesa, kakovosti, uporabe, tržnih poti itd. Ta podjetja neposredno zagotavljajo preko 1 400 delovnih mest v Skupnosti.

(120)

Uvedba ukrepov naj bi preprečila nadaljnje izkrivljanje in ponovno vzpostavila pošteno konkurenco na trgu. Gospodarska panoga Skupnosti bi morala nato biti sposobna povečati prodajo in s tem ustvariti potrebno raven dobička, ki bi upravičila nadaljnje naložbe v proizvodne zmogljivosti. To bi moralo privesti do večje produktivnosti, nižjih stroškov na enoto in izboljšanja finančnega stanja gospodarske panoge Skupnosti.

(121)

Če pa protidampinški ukrepi ne bi bili uvedeni, bi se verjetno slabšanje položaja gospodarske panoge Skupnosti nadaljevalo. Le-ta ne bi bila sposobna izvesti potrebnih naložb, da bi učinkovito konkurirala dampinškemu uvozu iz tretjih držav. Glede na vedno nižje prihodke in materialno škodo bi se po vsej verjetnosti slabšanje finančnega položaja gospodarske panoge Skupnosti brez ukrepov še nadaljevalo. To bi zelo verjetno prisililo nekatera podjetja, da v bližnji prihodnosti prenehajo s proizvodnjo in odpustijo delavce

(122)

Temu primerno se začasno zaključi, da bi uvedba protidampinških ukrepov omogočila gospodarski panogi Skupnosti, da si opomore od učinkov škodljivega dampinga in da je to v interesu gospodarske panoge Skupnosti.

2.   INTERES NEPOVEZANIH UVOZNIKOV IN UPORABNIKOV IZ SKUPNOSTI

(123)

Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim uvoznikom, trgovcem in uporabnikom. Skupno je bilo 27 vprašalnikov poslanih uvoznikom in trgovcem ter njihovim združenjem in 12 uporabnikom. Komisija ni prejela nobenega odgovora na te vprašalnike.

(124)

Predstavniki proizvajalcev izvoznikov so opozorili, da evropska gradbena in pohištvena industrija potrebuje izdatno in poceni oskrbo z vezanim lesom okoumé, da ostane konkurenčna na evropskem in izvoznih trgih. Čeprav izvozniki nimajo statusa v okviru ocenjevanja interesa Skupnosti, se je vsebina argumenta vseeno preučila. Glede na odsotnost sodelovanja s strani uporabnikov in dejstva, da so znane uporabe vezanega lesa okoumé razširjene v številnih različnih sektorjih, ni bilo mogoče oceniti možnega vpliva dajatev na stroške uporabnikov.

(125)

Poleg tega je treba spomniti, da ukrepi niso namenjeni preprečitvi uvoza v Skupnost, temveč zagotovitvi, da se uvoz ne izvaja po škodljivih dampinških cenah. Treba je tudi poudariti, da ima pet vzorčnih proizvajalcev Skupnosti še vedno neizkoriščene proizvodne zmogljivosti. To skupaj z izvozom iz drugih tretjih držav zagotavlja alternativne vire oskrbe za uporabnike.

(126)

Poleg tega nobena od te predelovalne industrije ni zavzela stališča glede postopka. Zato se lahko začasno zaključi, da izid postopka ne bo občutno prizadel njihovega konkurenčnega položaja.

3.   SKLEPNA UGOTOVITEV O INTERESU SKUPNOSTI

(127)

Na podlagi zgornjega se začasno zaključi, da ne obstajajo nobeni potrebni razlogi, da se ne uvedejo ukrepi in da bi bila uporaba ukrepov v interesu Skupnosti.

H.   ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1.   RAVEN ODPRAVE ŠKODE

(128)

Da bi preprečili dodatno škodo, povzročeno z dampinškim uvozom, se šteje za primerno, da se sprejmejo začasni protidampinški ukrepi.

(129)

Za določitev stopnje teh dajatev so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in višine dajatev, potrebnih za odpravo škode, povzročene gospodarski panogi Skupnosti.

(130)

Upoštevajoč raven donosnosti, ki jo je gospodarska panoga Skupnosti kot celota ustvarila v letu 1999, v letu, ki se glede na gospodarsko panogo lahko šteje za reprezentativno sredino gospodarskega ciklusa, je bilo ugotovljeno, da profitna marža 5 % od prometa lahko velja kot ustrezni minimum, ki bi ga gospodarska panoga Skupnosti utemeljeno lahko dosegla brez škodljivega dampinga.

(131)

Potrebno povečanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen, in neškodljivo ceno proizvodov, ki jih je gospodarska panoga Skupnosti prodala na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena, je bila dobljena s prilagoditvijo prodajne cene vzorčnih proizvajalcev Skupnosti za dejanski dobiček/izgubo, ustvarjen v OP, in z dodatkom zgoraj omenjene profitne marže. Kakršna koli razlika, izhajajoča iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek skupne uvozne vrednosti CIF.

(132)

Ker je bila raven odprave škode višja kot ugotovljena stopnja dampinga, morajo začasni ukrepi temeljiti na slednji.

2.   ZAČASNI UKREPI

(133)

Na podlagi prej omenjenega velja, da je v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe začasne protidampinške dajatve za uvoz s poreklom iz LRK treba uvesti na ravni najnižjih stopenj dampinga in škode v skladu s „pravilom nižje dajatve“. V tem primeru morajo biti vse stopnje dajatev zato določene na ravni ugotovljenih stopenj dampinga.

(134)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezna podjetja, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, ugotovljeno med navedeno preiskavo teh podjetij. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“) se tako izključno uporabljajo za uvoz proizvodov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvedejo podjetja, ter torej posamezne navedene pravne osebe. Uvoženi proizvodi, ki jih proizvede katero koli drugo podjetje, ki v operativnem delu te uredbe ni posebej navedeno z imenom in naslovom , vključno s subjekti, povezanimi s posebej navedenimi pravnimi osebami, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“.

(135)

Vsak zahtevek za uporabo teh za podjetje specifičnih stopenj protidampinških dajatev (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji, skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti podjetja na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če je primerno, Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom uredbo ustrezno spremeni z dopolnitvijo seznama podjetij, ki so upravičena do posamičnih stopenj dajatev.

I.   KONČNA DOLOČBA

(136)

V interesu dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki se javijo v roku, določenem v obvestilu o začetku, pisno predložijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Nadalje je treba navesti, da so ugotovitve glede uvedbe dajatev, sprejete za namen te uredbe, začasne in se lahko znova preučijo za katere koli dokončne ukrepe.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz vezanega lesa okoumé, opredeljenega kot vezan les, sestavljen samo iz lesenih plošč, katerih posamezni sloj ne presega 6 mm debeline, z najmanj enim zunanjim slojem okoume-ja, ki spada pod oznako KN prej ex 4412 13 10 (oznaka TARIC 4412131010) in je s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2.   Stopnja dajatve na neto ceno franko meja Skupnosti, neocarinjeno, je za proizvode, ki jih proizvedejo spodaj navedeni proizvajalci, naslednja:

Proizvajalec

Stopnja dajatve %

Dodatna oznaka Taric

Nantong Zongyi Plywood Co., Ltd. Xingdong Town, Tongzhou City, Provinca Jiangsu, Ljudska republika Kitajska

12,0

A526

Zhejiang Deren Bamboo-Wood Technologies Co., Ltd. Linhai Economic Development Zone, Zhejiang, Ljudska republika Kitajska

23,9

A527

Zhonglin Enterprise (Dangshan) Co., Ltd. Xue Lou Miao Pu, Okraj Dangshan, Provinca Anhui 235323, Ljudska republika Kitajska

8,5

A528

Nantong Zongyi Plywood Co., Ltd. North of Ganyao Town, Jiashan, Provinca Zhejiang, Ljudska republika Kitajska

18,5

A529

Vsa druga podjetja

48,5

A999

3.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

4.   Sprostitev proizvoda, navedenega v odstavku 1, v prost promet v Skupnosti je predmet določb o varščini, enaki začasni dajatvi.

Člen 2

Brez vpliva na člen 20 Uredbe (ES) št. 384/96 lahko zainteresirane stranke pisno predstavijo svoja stališča in zahtevajo, da jih Komisija ustno zasliši v roku enega meseca od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Na podlagi člena 21(4) Uredbe (ES) št. 384/96 zadevne stranke lahko dajo pripombe o uporabi te uredbe v roku enega meseca od začetka njene veljavnosti.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 te uredbe se uporablja za obdobje šestih mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. maja 2004

Za Komisijo

Pascal LAMY

Član Komisije


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

(2)  UL L 77, 13.3.2004, str. 12.

(3)  UL C 195, 19.8.2003, str. 3.