EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32003F0577

Okvirni sklep sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji

OJ L 196, 2.8.2003, p. 45–55 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 19 Volume 006 P. 185 - 195
Special edition in Estonian: Chapter 19 Volume 006 P. 185 - 195
Special edition in Latvian: Chapter 19 Volume 006 P. 185 - 195
Special edition in Lithuanian: Chapter 19 Volume 006 P. 185 - 195
Special edition in Hungarian Chapter 19 Volume 006 P. 185 - 195
Special edition in Maltese: Chapter 19 Volume 006 P. 185 - 195
Special edition in Polish: Chapter 19 Volume 006 P. 185 - 195
Special edition in Slovak: Chapter 19 Volume 006 P. 185 - 195
Special edition in Slovene: Chapter 19 Volume 006 P. 185 - 195
Special edition in Bulgarian: Chapter 19 Volume 006 P. 125 - 135
Special edition in Romanian: Chapter 19 Volume 006 P. 125 - 135
Special edition in Croatian: Chapter 19 Volume 008 P. 59 - 69

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_framw/2003/577/oj

32003F0577



Uradni list L 196 , 02/08/2003 str. 0045 - 0055


Okvirni sklep sveta 2003/577/PNZ

z dne 22. julija 2003

o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 31(a) in člena 34(2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Francoske republike, Kraljevine Švedske in Kraljevine Belgije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropski svet, je na zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 potrdil načelo medsebojnega priznavanja, ki naj postane temelj pravosodnega sodelovanja tako v civilnih kot v kazenskih zadevah znotraj Unije.

(2) Načelo medsebojnega priznavanja naj bi veljalo tudi za sklepe, izdane v predkazenskem postopku, zlasti tiste, ki bi omogočili pristojnim pravosodnim organom, da hitro zavarujejo dokaze in zasežejo premično premoženje.

(3) 29. novembra 2000 je Svet, v skladu s Tamperejskimi sklepi, sprejel program ukrepov za izvajanje načela medsebojnega priznavanja v kazenskih zadevah, ki daje prednost (ukrepa 6 in 7) sprejetju listine, ki uveljavlja načelo medsebojnega priznavanja pri zasegu dokazov in premoženja.

(4) Sodelovanje med državami članicami, ki temelji na načelu medsebojnega priznavanja in takojšnji izvršitvi sodnih odločb, pogojuje zaupanje, da se bodo sklepi, ki jih je treba priznati in izvršiti, sprejeli v skladu z načeli zakonitosti, subsidiarnosti in sorazmernosti.

(5) Treba je ohraniti zagotovljene pravice oseb ali tretjim osebam v dobri veri.

(6) Ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava člen 6 Pogodbe in ki jih določa Listina o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti poglavje VI. Ničesar v tem okvirnem sklepu se ne sme razlagati kot prepoved zavrnitve zasega premoženja, za katerega je bil izdan sklep o zasegu, kadar na podlagi objektivnih elementov obstajajo razlogi za sume, da je bil sklep o zasegu izdan z namenom pregona ali kaznovanja osebe zaradi njegovega ali njenega spola, rase, veroizpovedi, etničnega izvora, narodnosti, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmeritve, ali da je položaj te osebe lahko pristransko obravnavan zaradi kateregakoli od teh razlogov.

Ta okvirni sklep nobeni državi članici ne preprečuje, da uporablja svoja ustavna pravila glede hitrosti postopka, svobode združevanja, svobode tiska in svobode izražanja v drugih medijih –

SPREJEL NASLEDNJI OKVIRNI SKLEP:

NASLOV I

NAMEN

Člen 1

Cilj

Namen tega okvirnega sklepa je določiti pravila, s katerimi bo država članica na svojem ozemlju priznala in izvršila sklep o zasegu, ki ga je izdal pravosodni organ druge države članice v okviru kazenskih postopkov. Pri tem njegov učinek ne spreminja dolžnosti spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel, kot je zapisano v členu 6 Pogodbe.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem okvirnem sklepu:

(a) "država izdaje" pomeni državo članico, v kateri je pravosodni organ, kot je določeno v njenem notranjem pravu, izdal, uveljavil, ali na kakršenkoli način potrdil sklep o zasegu v okviru kazenskih postopkov;

(b) "država izvršitve" pomeni državo članico, na ozemlju katere se nahajata premoženje ali dokaz;

(c) "sklep o zasegu" pomeni vsak ukrep, ki ga sprejme pristojni pravosodni organ države izdaje z namenom preprečitve uničenja, spremembe, ohranitve, prenosa ali odtujitve premoženja, ki je lahko predmet zasega ali ki lahko predstavlja dokaz;

(d) "premoženje" pomeni vsakršno premoženje, materialno ali nematerialno, premično ali nepremično, in pravne dokumente in listine, ki dokazujejo upravičenje do takšnega premoženja ali interes na njem, za katerega pristojni pravosodni organ v državi izdaje presodi da:

- gre za premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, ki se nanaša na člen 3 ali ki ustreza celotni ali delni vrednosti premoženjske koristi, ali

- predstavlja sredstva izvršitve ali predmete takšnega kaznivega dejanja;

(e) "dokaz" pomeni predmete, dokumente ali podatke, ki se lahko predložijo kot dokaz v kazenskih postopkih v zvezi s kaznivim dejanjem, na katerega se nanaša člen 3.

Člen 3

Kazniva dejanja

1. Ta okvirni sklep velja za sklepe o zasegu, ki so bili izdani z namenom:

(a) zavarovanja dokaza, ali

(b) naknadnega odvzema premoženja.

2. Za naslednja kazniva dejanja, kot so določena v notranjem pravu države izdaje, in če se v državi izdaje kaznujejo s kaznijo zapora za obdobje najmanj treh let, se ne bo preverjal obstoj identitete norme:

- sodelovanje v kriminalni združbi,

- terorizem,

- trgovanje z ljudmi,

- spolna zloraba otrok in otroška pornografija,

- nedovoljen promet s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi,

- nedovoljen promet z orožjem, strelivom in razstrelivi,

- korupcija,

- goljufije, vključno s tistimi, ki vplivajo na finančne interese Evropskih skupnosti v smislu Konvencije z 26. julija 1995 o varovanju finančnih interesov Evropskih skupnosti,

- pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,

- ponarejanje denarja, vključno z evrom,

- kazniva dejanja, povezana z računalništvom,

- kazniva dejanja zoper okolje, vključno z neupravičenim prometom z ogroženimi živalskimi vrstami in ogroženimi rastlinskimi vrstami in sortami,

- omogočanje neupravičenega vstopa in bivanja,

- umor, posebno huda telesna poškodba,

- neupravičen promet s človeškimi organi in tkivi,

- ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,

- rasizem in ksenofobija,

- organiziran ali oborožen rop,

- nedovoljen promet s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,

- prevara,

- organizirano izsiljevanje in izsiljevanje,

- ponarejanje in neupravičena uporaba proizvodov,

- ponarejanje listin in promet z njimi,

- ponarejanje plačilnih sredstev,

- nedovoljen promet s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti,

- nedovoljen promet z nuklearnimi in radioaktivnimi snovmi;

- promet z ukradenimi vozili,

- posilstvo,

- požig,

- kazniva dejanja iz pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča,

- protipravna ugrabitev letal/ladij,

- sabotaža.

3. Svet se lahko kadarkoli, po posvetovanju z Evropskim parlamentom, pod pogoji iz člena 39(1) Pogodbe, soglasno odloči, da doda tudi druge kategorije kaznivih dejanj na seznam, v odstavku 2. Na podlagi poročila, ki ga predloži Komisija v skladu s členom 14 tega okvirnega sklepa, Svet preuči, ali se seznam razširi ali spremeni.

4. Za primere, ki niso zajeti v odstavku 2, lahko država izvršitve priznanje in izvršitev sklepa o zasegu, izdanega z namenom iz odstavka 1(a) pogojuje s tem, da dejanja, za katera je bil sklep izdan, predstavljajo kaznivo dejanje po pravu te države, ne glede na konstitutivne elemente oziroma opis kaznivega dejanja po pravu države izdaje.

Za primere, ki niso zajeti v odstavku 2, lahko država izvršitve priznanje in izvršitev sklepa o zasegu, izdanega z namenom iz odstavka 1(b) pogojuje s tem, da dejanja, za katera je bil sklep izdan, predstavljajo kaznivo dejanje, za katero je po pravu te države dovoljen sklep o zasegu, ne glede na konstitutivne elemente oziroma opis kaznivega dejanja po pravu države izdaje.

NASLOV II

POSTOPEK IZVRŠITVE SKLEPOV O ZASEGU

Člen 4

Prenos sklepov o zasegu

1. Pravosodni organ, ki je skupaj s potrdilom iz člena 9 izdal sklep o zasegu v smislu tega okvirnega sklepa, le-tega pošlje neposredno pristojnemu pravosodnemu organu v izvršitev, na kakršenkoli način, ki omogoča njegov pisni zapis pod pogoji, ki državi izvršitve omogoča, da dokaže njegovo pristnost.

2. Združeno kraljestvo in Irska lahko, pred datumom iz člena 14(1), v izjavi navedeta, da je treba sklep o zasegu skupaj s potrdilom poslati preko centralnih organov ali organov, ki sta jih določili v izjavi. Vsaka takšna izjava se lahko spremeni z nadaljnjo izjavo ali se kadarkoli umakne. Vsaka izjava ali njen preklic se deponira pri generalnem sekretariatu Sveta in sporoči Komisiji. Navedeni državi članici lahko obseg takšne izjave kadarkoli omejita z drugo izjavo, da bi tako povečali učinek odstavka 1. To storita, ko začnejo zanju veljati določbe Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, ki se nanašajo na medsebojno pravno pomoč.

3. Če pristojni pravosodni organ za izvršitev ni znan, pravosodni organ v državi izdaje izvede vse potrebne poizvedbe, tudi preko točk za stike Evropske pravosodne mreže [3], da bi pridobili podatke od države izvršitve.

4. Če pravosodni organ v državi izvršitve, ki prejme sklep o zasegu, ni pristojen za njegov prejem in izvedbo potrebnih ukrepov za njegovo izvršitev, sklep o zasegu po uradni dolžnosti pošlje pristojnemu pravosodnemu organu za izvršitev in o tem obvesti pravosodni organ v državi izdaje, ki jo je izdala.

Člen 5

Priznanje in takojšnja izvršitev

1. Pristojni pravosodni organi države izvršitve prejmejo sklep o zasegu, poslan v skladu s členom 4, brez nadaljnjih formalnosti in nemudoma ukrenejo vse potrebno za njegovo takojšnjo izvršitev na enak način, kot za sklep o zasegu, ki ga je izdal pravosodni organ države izvršitve, razen če se organ odloči, da se bo skliceval na enega izmed razlogov za nepriznanje ali neizvršitev, kot so predvideni v členu 7 ali na enega izmed razlogov za odložitev, kot so predvideni v členu 8.

Kadar je potrebno zagotoviti, da je pridobljeni dokaz veljaven in pod pogojem, da takšne formalnosti in postopki niso v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli v državi izvršitve, pravosodni organ države izvršitve upošteva tudi formalnosti in postopke, na katere pristojni pravosodni organ države izdaje posebej napoti pri izvršitvi sklepa o zasegu.

Poročilo o izvršitvi sklepa o izvršitvi se nemudoma posreduje pristojnemu organu v državi izdaje, na katerikoli način, ki omogoča njegov pisni zapis.

2. Kakršnikoli dodatni prisilni ukrepi, ki so nujni za izvršitev sklepa o zasegu, se izvajajo v skladu z veljavnimi procesnimi pravili države izvršitve.

3. Pristojni pravosodni organi države izvršitve odločijo in odločitev v zvezi s sklepom o zasegu čim prej sporočijo, kadar je to mogoče, v 24 urah od prejetja sklepa o zasegu.

Člen 6

Trajanje zasega

1. Premoženje ostane zaseženo v državi izvršitve dokler ta država dokončno ne odgovori na vsako zaprosilo iz člena 10(1)(a) ali (b).

2. Po posvetovanju z državo izdaje lahko država izvršitve glede na okoliščine primera določi primerne pogoje z namenom omejitve časa, v katerem bo premoženje zaseženo, v skladu s svojim notranjim pravom in prakso. Če v skladu s temi pogoji predvidi odpravo ukrepa, o tem obvesti državo izdaje, ki ima možnost, da predloži svoje pripombe.

3. Pravosodni organi države izdaje nemudoma obvestijo pravosodne organe države izvršitve, da je bil sklep o zasegu odpravljen. V teh okoliščinah je država izvršitve odgovorna, da ukrep odpravi v najkrajšem možnem času.

Člen 7

Razlogi za nepriznanje ali neizvršitev

1. Pristojni pravosodni organi države izvršitve lahko zavrnejo priznanje ali izvršitev sklepa o zasegu le, če:

(a) potrdilo iz člena 9 ni izdelano, je nepopolno ali očitno ne ustreza sklepu o zasegu;

(b) po pravu države izvršitve obstaja imuniteta ali privilegij, kar onemogoča izvršitev sklepa o zasegu;

(c) je iz informacij, navedenih v potrdilu jasno, da bi nudenje pravne pomoči v skladu s členom 10 za kaznivo dejanje, glede katerega je bil sklep o zasegu izdan, kršilo l načelo ne bis in idem;

(d) v enem izmed primerov iz člena 3(4), dejanje, na katerem temelji sklep o zasegu, ni kaznivo dejanje po pravu države izvršitve; vendar pa se v zvezi z davki ali dajatvami, carinami in devizno menjavo, izvršitev ne sme zavrniti na podlagi tega, da pravo države izvršitve ne predvideva iste vrste davkov ali dajatev ali nima enake pravne ureditve na področju davkov, dajatev, carin in devizne menjave kakor pravo države izvršitve.

2. V primeru odstavka 1(a), lahko pristojni pravosodni organ:

(a) določi rok za njegovo predložitev, dopolnitev ali popravek; ali

(b) sprejme enakovredno listino; ali

(c) izvzame pravosodni organi izdaje iz zahteve, če meni, da so preloženi podatki zadostni.

3. Vsaka odločitev za zavrnitev priznanja ali izvršitve se sprejme in nemudoma sporoči pristojnim organom države izdaje na katerikoli način, ki omogoča njen pisni zapis.

4. Če v praksi sklepa o zasegu ni mogoče izvršiti zaradi razlogov, da je premoženje ali dokaz izginil, bil uničen, ga ni mogoče najti na kraju, navedenem v potrdilu ali kraj premoženja ali dokaza ni bil naveden dovolj natančno, niti po posvetovanju z državo izdaje, se o tem nemudoma obvesti pristojne pravosodne organe države izdaje.

Člen 8

Razlogi za preložitev izvrševanja

1. Pristojni pravosodni organ države izvršitve lahko odloži izvršitev sklepa o zasegu, poslanega v skladu s členom 4:

(a) če bi njegova izvršitev lahko škodovala kazenski preiskavi v teku do takrat, ko je to utemeljeno;

(b) če sta premoženje ali dokaz že predmet sklepa o zasegu v kazenskih postopkih in dokler ta sklep o zasegu ni odpravljen;

(c) če je, v primeru sklepa o zasegu premoženja v kazenskih postopkih z namenom njegovega naknadnega odvzema, to premoženje že predmet sklepa, izdanega med drugimi postopki v državi izvršitve in dokler se ta sklep ne odpravi. Vendar ta točka velja zgolj takrat, ko bi takšen sklep imela prednost pred naknadnimi sklepi države v kazenskih postopkih po njenem notranjem pravu.

2. Poročilo o odložitvi izvršitve sklepa o zasegu, vključno z razlogi za odložitev in, če je mogoče, predvideno trajanje odložitve, se nemudoma pošlje pristojnemu organu v državi izdaje, na katerikoli način, ki omogoča njegov pisni zapis.

3. Takoj ko razlogi za odložitev prenehajo, pristojni pravosodni organ države izvršitve nemudoma ukrene vse potrebno za izvršitev sklepa o zasegu in obvesti pristojni organ v državi izdaje na katerikoli način, ki omogoča njegov pisni zapis.

4. Pristojni pravosodni organ države izvršitve obvesti pristojni organ države izdaje o katerem koli drugem omejevalnem ukrepu, katerega predmet je lahko premoženje.

Člen 9

Potrdilo

1. Pristojni pravosodni organ v državi izdaje, ki je zaprosila za ukrep podpiše in potrdi točnost vsebine potrdila, katerega standardni obrazec se nahaja v prilogi tega Okvirnega sklepa.

2. Potrdilo mora biti prevedeno v uradni jezik ali enega izmed uradnih jezikov države izvršitve.

3. Vsaka država članica lahko ob sprejetju tega Okvirnega sklepa ali kasneje, v izjavi, deponirani pri generalnem sekretariatu Sveta, izjavi, da bo sprejela prevod v enega ali več drugih uradnih jezikov institucij Evropskih skupnosti.

Člen 10

Nadaljnji postopek z zaseženim premoženjem

1. Prenosu iz člena 4:

(a) je priloženo zaprosilo za prenos dokaza državi izdaje;

oziroma

(b) je priloženo zaprosilo za odvzem, ki zahteva bodisi izvršitev sodne odločbe o odvzemu, ki je bila izdana v državi izdaje bodisi odvzem v državi izvršitve in nadaljnje izvršitve vseh takšnih odločb;

oziroma

(c) vsebuje navodilo v potrdilu, da naj premoženje ostane v državi izvršitve do prejema zaprosila iz (a) ali (b). Država izdaje v potrdilu navede (predvideni) datum za predložitev tega zaprosila. Uporablja se člen 6(2).

2. Zaprosila iz odstavka 1(a) in (b) država izdaje predloži, država izvršitve pa jih izvršuje v skladu z veljavnimi pravili za medsebojno pomoč v kazenskih zadevah in veljavnimi pravili za mednarodno sodelovanje, ki se nanaša na odvzem.

3. Vendar pa država izvršitve z odstopanjem od pravil o medsebojni pomoči iz odstavka 2, ne sme zavrniti zaprosil iz odstavka 1(a) zaradi odsotnosti obstoja identitete norme, če zaprosila zadevajo kazniva dejanja iz člena 3(2) in tista kazniva dejanja, ki se kaznujejo v državi izdaje z kaznijo zapora najmanj treh let.

Člen 11

Pravna sredstva

1. Države članice sprejmejo potrebno ureditev, ki bo zagotovila, da ima vsaka zainteresirana oseba, vključno s tretjimi osebami v dobri veri, pravna sredstva brez odložilnega učinka proti sklepu o zasegu, izvršenem na podlagi člena 5, z namenom da se ohranijo njihovi zakoniti interesi; tožba se vloži pri sodišču v državi izdaje ali v državi izvršitve v skladu z notranjim pravom vsake od njih.

2. Bistveni razlogi za izdajo sklepa o zasegu se lahko izpodbijajo samo v tožbi, vloženi pred sodiščem v državi izdaje.

3. Če je tožba vložena v državi izvršitve, se o tem in razlogih tožbe obvesti pravosodni organ države izdaje, da lahko predloži potrebne dokaze. Prav tako se ga obvesti o rezultatu tožbe.

4. Državi izdaje in izvršitve ukreneta vse potrebno za poenostavitev uveljavitve pravice do tožbe, omenjene v odstavku 1, zlasti z zagotavljanjem primernih informacij zainteresiranim strankam.

5. Država izdaje zagotovi, da se določila o rokih za vložitev tožbe omenjene v odstavku 1, uporabljajo na način, ki zagotavlja zainteresiranim osebam možnost učinkovitih pravnih sredstev.

Člen 12

Povračilo

1. Brez poseganja v člen 11(2), kjer je država izvršitve po svojem notranjem pravu odgovorna za škodo, ki jo je povzročila eni izmed strank, omenjenih v členu 1, z izvršitvijo sklepa o zasegu posredovanega na podlagi člena 4, država izdaje povrne državi izvršitve vse izplačane odškodnine za škodo na temelju odgovornosti navedeni stranki, razen in v takšnem obsegu, če je škoda ali katerikoli njen del, povzročena izključno z ravnanjem države izvršitve.

2. Odstavek 1 ne posega v notranje pravo držav članic glede zahtevkov fizičnih ali pravnih oseb za povračilo škode.

NASLOV III

KONČNE DOLOČBE

Člen 13

Ozemeljska veljavnost

Ta okvirni sklep se uporablja za Gibraltar.

Člen 14

Izvajanje

1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev z določbami tega okvirnega sklepa, pred 2. avgustom 2005.

2. Države članice pošljejo Generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji do istega dne besedilo vseh določb, ki v njihov pravni red prenašajo obveznosti, ki jim jih nalaga ta okvirni sklep. Na podlagi poročila, izdelanega s pomočjo teh podatkov, in pisnega poročila Komisije, Svet pred 2. avgustom 2006 oceni, do kolikšne mere države članice izpolnjujejo določbe tega okvirnega sklepa.

3. Generalni sekretariat Sveta obvesti države članice in Komisijo o izjavah, na podlagi člena 9(3).

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta okvirni sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 22. julija 2003

Za Svet

Predsednik

G. Alemanno

[1] UL C 75, 7.3.2001, str. 3.

[2] Mnenje podano 11. junija 2002 (še neobjavljeno v Uradnem listu).

[3] Skupni ukrep Sveta 98/428/PNZ z 29. junija 1998 o vzpostavitvi Evropske pravosodne mreže (UL L 191, 7.7.1998, str. 4).

--------------------------------------------------

PRILOGA

POTRDILO IZ ČLENA 9

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

Top